Na podlagi 12. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) izdaja Vlada Republike Slovenije

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:
– Blatni graben - Pantzova žičnica (EŠD 22).
Enota ima zaradi kulturnih, tehniških in zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena:
Pantzova gozdarska žičnica je, po do sedaj znanih podatkih, najstarejša evropska žičnica, ki je ostala ohranjena v svojem prvotnem stanju. Zgrajena je bila leta 1882 in obratovala do leta 1964. Poimenovana je po svojem izumitelju Lambertu von Pantzu, prvem tehničnem direktorju Kranjske industrijske družbe. Žičnica je enovrvna samotežna nihalka za prevoz lesa in oglja z ekscentričnim izogibališčem, koničnima bobnoma za vlačilki in vetrno zavoro. Tovor so spuščali v dolino po 658 m dolgi nosilni vrvi, ki je premagovala skupno višinsko razliko 318 m. Horizontalni kot lomljenja trase je znašal 133 stopinj. Je izjemen tehniški spomenik, ki ohranja spomin na gospodarjenje Kranjske industrijske družbe z bohinjskimi gozdovi.

Spomenik obsega območje s parcelnimi številkami: 1174/85 (del), 1173 (del), 1239 (del), k.o. Selo pri Bledu.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– varovanje kulturnih, tehniških in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti,
– prepoved predelav tehniških, oblikovnih in arhitekturnih prvin celote ter delov, ki so ovrednoteni kot spomenik,
– podrejanje vsake rabe in vseh posegov na spomeniku in njegovem območju ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,
– prepoved vseh posegov v zaščiten tloris, traso žičnice, gabarit objekta in opremo, razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem zavoda,
– omogočanje predstavitve celote in posameznih delov objekta ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanega spomenika in njegovega varovanega območja,
– znotraj območja je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri zavod.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohranijo kulturne, tehniške in zgodovinske vrednote spomenika,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne in tehniške vrednote spomenika in situ, v tisku in drugih medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno-raziskovalno delo.

Za vsako morebitno spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali varovano območje je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Pristojni organ mora v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Odločba iz prejšnjega odstavka določa pogoje za fizične posege in zavarovanje, pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pravni promet, načine upravljanja in rabe spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.