Na podlagi zakona o zaščiti živali in 9. člena statuta Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 3/99), ter odloka o javnem redu in miru v Občini Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 23/00) je Občinski svet občine Šempeter-Vrtojba na 10. seji dne 27. 11. 2003 sprejel

Ta odlok določa odgovornosti skrbnikov domačih živali glede dobrega ravnanja z njimi. Ureja postopek, pravice in obveznosti v primerih, ko gre za zapuščene živali, določa pogoje za delovanje društev na področju zaščite živali, ki delujejo v javnem interesu, ureja nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka ter kazenske sankcije za kršitelje določb tega odloka na območju Občine Šempeter-Vrtojba.
Zaščita živali po tem odloku je dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa skrbnikov živali, ki jim je žival zaupana, ki žival vzrejajo in imajo žival na kakršenkoli način v posesti.

V tem odloku uporabljeni izrazi pomenijo:
Skrbnik živali je oseba, ki ima živali v lasti ali oskrbi in odgovarja za ustrezno rejo, ravnanje in oskrbo živali, ter imetnik objektov za rejo, trženje, prevoz, nego, zakol in prireditve z živalmi. Skrbnik živali odgovarja tudi za delo in ravnanje oskrbovalcev svojih živali ali živali, ki jih ima v oskrbi.
Domače živali so tiste živali, ki živijo in rastejo ob človeku pod njegovim nadzorstvom. Domače živali so rejne živali in hišne živali.
Rejne živali so kopitarji, parkljarji, perutnina, kunci in kožuharji, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene.
Hišne živali so psi, domače mačke, sobne ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, varstvo ali pomoč človeku.
Prosto živeče živali so živali, ki niso nastale z umetnim izborom ali biotehnološkim poseganjem v dedne zasnove in lahko živijo prosto v naravi, neodvisno od človeka.
Nevarne živali so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka.
Za trpljenje pri živalih se štejejo bolečine, strah, poškodbe, pa tudi povzročanje pohabljanja, degeneracije, hiranja ali obolevanja ter prekomernega in nepotrebnega vznemirjanja, ki ga povzroči človek.
Zapuščene živali so najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
Zavetišče je objekt, v katerem se poskrbi za pomoč, oskrbo in namestitev živali.
Nezdružljive živali pri nastanitvi so tiste živali, ki si lahko medsebojno povzročijo poškodbe ali smrt.
Nevarne pasme psov so pasme, katere so klasificirane v posebno skupino pri strokovni kinološki organizaciji (pit bul, brazilska doga, argentinska doga, staforski terier itd.).

Reja rejnih živali, primatov, zveri in nevarnih živali, ki izločajo strupe, ter reja nad pet hišnih živali je dovoljena, če ima skrbnik živali ustrezno urejeno bivališče, izbrano opremo, tehnologijo in zaposleno osebje v skladu s predpisanimi pogoji.
Reja teh živali se sme pričeti šele po pridobitvi dovoljenja državnega organa za opravljanje dejavnosti.

Reja živali iz 3. člena tega odloka ni dovoljena v urejenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih.

Reja hišnih živali, razen primatov, zveri, nevarnih živali ter živali, ki izločajo strupe, ter posameznih vrst hišnih živali nad pet živali je dovoljena, če skrbnik svojim živalim nudi urejeno bivališče, hrano, vodo in oskrbo v skladu s pogoji, predpisanimi s tem odlokom.

Reja prosto živečih živali ni dovoljena.
Dovoljena je oskrba posameznih nemočnih ali poškodovanih živali do usposobitve za vrnitev v njihovo okolje.

Skrbnik živali mora hišni živali zagotoviti:
– primerno bivališče, hrano, vodo in oskrbo na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji,
– svobodo gibanja, primerno živali glede na njeno vrsto, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve, ki preprečujejo nepotrebno trpljenje,
– dovolj prostora, če je žival privezana ali zaprta, glede na njene fiziološke in etološke potrebe v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji,
– svetlobo, toploto, vlažnost, kroženje zraka, zračenje, higieno, senco in nehrupen prostor, ki ustreza njeni vrsti, pasmi, starosti, stopnji razvoja, prilagoditvi in udomačitvi ter
– ločeno nastanitev nezdružljivih živali.

V večstanovanjskih zgradbah je dovoljeno imeti hišne živali le v primeru, če je živalim zagotovljeno primerno bivanje in če le te ne motijo drugih stanovalcev v stanovanjski zgradbi.

Prepovedano je imeti hišne živali v za bivanje le-teh neprimernih prostorih.
Lastnik živali mora poskrbeti, da le te ne zahajajo na tujo posest.
Lastnik živali mora poskrbeti, da žival z motečim, ponavljajočim oglašanjem ne moti ljudi, še posebej v nočnem času.

Prepovedano je prodajati ali podarjati hišne živali osebam, mlajšim od 16 let, brez privolitve njihovih staršev ali skrbnikov.

Skrbnik hišnih živali mora z zagotovitvijo osamitve, kontracepcije, sterilizacije ali kastracije živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali.
Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici.

Skrbnik živali je dolžan svojega psa in njegove mladiče registrirati pri pristojni veterinarski organizaciji. Ob registraciji se psa označi z mikročipom, ki je obvezen za pse, skotene od 1. 1. 2003 dalje. Če pes označbo izgubi, mora lastnik v 8 dneh to sporočiti veterinarski organizaciji in zaprositi za izdajo nove označbe.
Skrbnik psa je dolžan veterinarski organizaciji v osmih dneh prijaviti nabavo, pogin, odtujitev ali pobeg psa. Nabavo mladega psa mora lastnik registrirati najpozneje do dopolnjenega četrtega meseca starosti mladiča.

Skrbnik psa je dolžan skrbeti, da njegov pes ne ogroža ljudi in živali in da ne moti oziroma onesnažuje okolja ter uničuje tuje lastnine.

Skrbnik psa je v urejenih urbanih in strnjenih stanovanjskih naseljih dolžan preprečevati ponavljajoče in moteče lajanje psa. V nočnem času je dolžan takega psa zapreti v zanj primeren zaprt prostor.

Prepovedano je psa spuščati na otroška, šolska in športna igrišča, urejene parke, zelenice in na pokopališča. Prepovedano je tudi brez nadzora spuščati pse na druge javne površine, ki so namenjene za sprehode ljudi in za rekreacijo, ter na gozdne površine, kjer se zadržuje divjad. Prepovedano je tudi puščati pse na pašnike, kjer lahko vznemirjajo in ogrožajo pašne živali in na polja, kjer lahko poškodujejo kmetijske pridelke.

Skrbnik psa je dolžan za psom počistiti pasje iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezen čistilni pribor za pobiranje pasjih iztrebkov in ga ob pozivu pokazati občinskemu redarju. Vsak vodnik psa v urbanem okolju je dolžan upoštevati in uporabljati označene smetnjake, ki so namenjeni za pasje iztrebke in prostore, ki so temu namenjeni.

Skrbnik psa je dolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva. V strnjenih in urbanih naseljih je obvezno voditi psa na povodcu.
Nevarnih psov in pasem ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki nimajo ustreznega kinološkega znanja in osebam, mlajšim od 16 let.
V strnjenih naseljih je nevarnega psa potrebno voditi na povodcu in z nagobčnikom.
Skrbnik nevarnih pasem psov mora z ustrezno vzgojo in šolanjem v zato namenjenih organizacijah KZS in Kinoloških klubih pridobiti potrdilo o opravljanju izpita "pes spremljevalec v urbanem okolju".

Psom-vodičem slepih in psom-pomočnikom invalidov ni potrebno imeti nagobčnika na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza.
Ostali psi morajo imeti na javnih mestih in v sredstvih javnega prevoza nagobčnik.

Skrbnik živali mora zagotoviti fizično varstvo nevarnih živali.
Skrbnik nevarnega psa in pasme mora namestiti pri vhodu na dvorišče viden opozorilni napis HUD PES.

Če občinski redar ugotovi, da je pes za okolico nevaren, ker skrbnik psa ni poskrbel za zadostno zavarovanje, ali da lastnik psa zanemarja, skrbnika psa ustrezno opozori na njegove dolžnosti.
Če opozorilo ne zaleže, o prekršku obvesti pristojnega inšpektorja ali policijo.

Skrbnik živali mora pravočasno poskrbeti za veterinarsko pomoč in zagotoviti nadaljnjo oskrbo bolnih ali poškodovanih živali ter nego bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.
Zapuščenim, bolnim in poškodovanim živalim mora veterinar nuditi potrebno nujno veterinarsko pomoč in začasno oskrbo (izolatorij).
Če skrbnik ni znan, krije stroške, ki presegajo nujno veterinarsko pomoč, občina, v kateri je bila zapuščena žival najdena.

Neozdravljivo bolnim ali težko poškodovanim živalim, težko prizadetim in poginjajočim zapuščenim živalim mora veterinar zagotoviti humano usmrtitev.

Kdor izgubi žival ali najde zapuščeno žival, je dolžan o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo ali društvo za zaščito živali.
V primeru najdene ali opažene divjadi, ki kaže očitne znake obolelosti, in poškodovane divjadi, naj se obvesti lovsko organizacijo ali prisotno veterinarsko organizacijo.

Pristojna veterinarska organizacija je v skladu z zakonom dolžna loviti zapuščene živali, ki se gibljejo brez nadzorstva.

Če skrbnik v določenem roku ne zahteva vrnitve živali, veterinarska organizacija žival odda v zavetišče, skrbnik živali pa je dolžan poravnati vse nastale stroške.

Izgubljenim, zapuščenim, najdenim ali odvzetim neoskrbljenim živalim se zagotovi pomoč, oskrba in namestitev v zavetišču.
Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena.
Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje.

Imetnik zavetišča opravlja naslednje naloge:
– sprejema prijave o zapuščenih živalih;
– zagotavlja potrebno veterinarsko pomoč zapuščenim živalim;
– zagotavlja namestitev in oskrbo zapuščenih živali v zavetišču;
– skrbi za iskanje skrbnikov teh živali oziroma prodajo ali oddajo živali novim skrbnikom;
– skrbi za ažurno vodenje registra oskrbovanih psov, ki ga enkrat letno posreduje lokalnim skupnostim.
Imetnik zavetišča se šteje za skrbnika zapuščenih živali, dokler so te v zavetišču.
Imetnik zavetišča pri opravljanju svojih nalog sodeluje s pristojno veterinarsko službo in z društvi za zaščito živali.

Skrbnik izgubljene živali ima pravico zahtevati vrnitev živali. Če tega ne stori v roku 8 dni od dneva, ko je bila nameščena v zavetišče, lahko imetnik zavetišča najdeno žival odda drugemu zainteresiranemu skrbniku, ki se zaveže, da bo za žival ustrezno skrbel. Če živali ni možno oddati, se lahko po 30 dneh od dneva, ko je bila najdena, humano usmrti.
Vse stroške v zvezi z zapuščeno živaljo plača skrbnik živali. Če skrbnik ni znan, krije stroške Občina Šempeter-Vrtojba, če je bila zapuščena žival najdena na njenem območju. Če se žival odda drugemu zainteresiranemu skrbniku, se novemu skrbniku zaračunajo stroški v zvezi z zapuščeno živaljo največ do višine 5.000 SIT.

Imetniku zavetišča občina iz občinskega proračuna na podlagi pogodbe dodeli sredstva kot pomoč za oskrbnino.

Nihče ne sme živali povzročati trpljenja ali ravnati z njo na način, ki lahko povzroči poškodbe, bolezni ali smrt.

Mučenje živali je prepovedano.
Mučenje živali je:
– vsaka opustitev ravnanja ali ravnanje, storjeno naklepno ali iz malomarnosti, ki živali povzroči hujšo ali dalj časa trajajočo poškodbo, ponavljajoče trpljenje ali škodo njenemu zdravju in
– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

Strokovna in ljubiteljska društva na področju zaščite živali opravljajo dejavnost v javnem interesu v delu, v katerem namen ustanovitve in samo delovanje društva presega uresničevanje interesov članov društva.
Društvo deluje v javnem interesu:
– če aktivno deluje na področju zaščite živali,
– če organizira izobraževanje o zaščiti živali,
– če je izkazana pretežna poraba sredstev društva za namene javnega interesa in
– če opravlja to dejavnost najmanj 2 leti.
Društvu za zaščito živali, katerega del dejavnosti je v javnem interesu, lahko pristojno ministrstvo za ta del dejavnosti z odločbo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu.

Društvom, ki delujejo v javnem interesu, lahko občina iz proračuna na podlagi pogodbe dodeli sredstva za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska redarska služba Občine Šempeter-Vrtojba.

Z denarno kaznijo v znesku 10.000 SIT, ki jo občinski redar izreče takoj na kraju, se kaznuje skrbnika živali, ki stori prekršek:
1. če ne poskrbi, da hišna žival ne zahaja na tujo posest ali da s prekomernim oglašanjem ne moti ljudi v nočnem času v skladu z drugim in tretjim odstavkom 9. člena tega odloka;
2. če ne poskrbi, da njegova žival ne bi ogrožala ljudi in živali ter onesnaževala okolja;
3. če v naselju ne prepreči prekomernega lajanje psa ter ga v nočnem času ne zapre v zaprt prostor (14. člen);
4. če pušča psa na otroška, šolska in športna igrišča, urejene parke, zelenice in pokopališča ali če brez nadzora pušča psa na druge javne površine, na pašnike, kjer lahko vznemirjajo in ogrožajo pašne živali, na polja, kjer lahko poškodujejo kmetijske pridelke ali na gozdne površine, kjer lahko lovi in vznemirja divjad.
5. če za psom ne počisti pasjih iztrebkov ali v ta namen nima s seboj ustreznega čistilnega pribora za odstranjevanje pasjih iztrebkov (16. člen);
6. če ima psa brez nagobčnika na javnem mestu ali v sredstvih javnega prevoza (drugi odstavek 18. člena);
7. če skrbnik živali redi živali v nasprotju s 3., 4., 5. in 6. členom tega odloka;
8. če skrbnik živali ravna v nasprotju z 11. členom tega odloka;
9. če ne poskrbi, da se pes ne giblje prosto brez nadzora oziroma v strnjenih naseljih na povodcu (17. člen);
10. če ne namesti pri vhodu vidnega opozorilnega napisa HUD PES ali drugega ustreznega opozorilnega napisa (19. člen).

Občinski redar poda prijavo pristojni inšpekciji v naslednjih primerih:
1. če skrbnik živali pravočasno ne poskrbi za veterinarsko pomoč in oskrbo bolne ali poškodovane živali ter ustrezno nego bolne, poškodovane ali onemogle živali (22. člen);
2. če živali povzroči trpljenje ali ravna z njo na način, ki lahko povzroči poškodbe, bolezen ali smrt (31. člen);
3. če muči živali (32. člen).
4. če ne zagotovi hišni živali pogojev iz 7. člena tega odloka;
5. če psa ne registrira pri pristojni veterinarski organizaciji v skladu z 12. členom;
6. če proda ali podari hišno žival osebi, ki je mlajša od 16 let brez privolitve njihovih staršev ali oskrbnikov (10. člen);
7. če ne zagotovi fizičnega varstva nevarne živali.

Natančnejše predpise za izvajanje tega odloka, s katerim se določi urbana in strnjena stanovanjska naselja iz prvega odstavka 3. člena, izda župan Občine Šempeter-Vrtojba v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se na območju Občine Šempeter-Vrtojba preneha uporabljati odlok o reji, registraciji, označevanju in cepljenju psov ter reji nekaterih drugih živali (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 12/79).