Na podlagi petega odstavka 51. člena, petega odstavka 52. člena in drugega odstavka 53. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02 – ZMR-1) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa:
– organizacijske pogoje za priznanje organizacije ribičev ali ribogojcev in pogoje glede števila članov ter obsega ribolova ali ribogojstva;
– podrobnejše pogoje za delovanje organizacije ribičev ali ribogojcev;
– podrobnejše pogoje za priznanje reprezentativnosti priznane organizacije ribičev ali ribogojcev.

(1) Minister, pristojen za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: minister), prizna organizacijo ribičev, če poleg pogojev, določenih v zakonu o morskem ribištvo (Uradni list RS, št. 58/02 –ZMR-1; v nadaljnjem besedilu: zakon) izpolnjuje naslednja pogoja:
– da na podlagi skupne zmogljivosti ribiških plovil, ki delujejo na območju teritorialnega morja Republike Slovenije ter rednosti in obsega iztovarjanja, ministrstvo, pristojno za ribištvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), šteje območje, ki ga vključuje zahtevek za priznanje, za dovolj pomembno in
– da število ribiških plovil, s katerimi upravljajo člani organizacije ribičev, znaša najmanj 20% skupnega števila ribiških plovil, ki so običajno prisotna na območju, za katerega organizacija ribičev vloži zahtevek za priznanje.
(2) Kadar organizacijo ribičev sestavljajo ribiči, od katerih jih najmanj 30% običajno deluje na enem ali več območjih, in ribiška plovila, s katerimi upravljajo člani, nimajo svojega matičnega pristanišča, se ta organizacija ribičev šteje za gospodarsko dovolj dejavno v skladu z zakonom, če v primeru ribjih vrst ali skupin ribjih vrst, za katere zaprosi za priznanje, organizacija ribičev proda vsaj 4% teže nacionalne proizvodnje.
(3) Organizacijo ribogojcev se lahko prizna za proizvode iz ribogojstva, če organizacija ribogojcev proda vsaj 50% celotne proizvodnje obravnavane ribje vrste ali skupine ribjih vrst na območju Republike Slovenije in s tem velja njena gospodarska dejavnost za zadostno.

Zahtevek za priznanje se vloži na ministrstvo, priložiti pa mu je treba:
– statut organizacije ribičev ali ribogojcev;
– pravila organizacije ribičev ali ribogojcev;
– imena oseb, pooblaščenih za zastopanje organizacije ribičev ali ribogojcev;
– podroben opis tistih dejavnosti, na katerih temelji zahtevek za priznanje;
– dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 2. ali 6. člena tega pravilnika.

(1) Po priznanju organizacije ribičev ali ribogojcev morajo člani organizacije ribičev ali ribogojcev ostati člani te organizacije še najmanj tri leta.
(2) Če želi član organizacije ribičev ali ribogojcev izstopiti iz organizacije, mora o tem obvestiti organizacijo najmanj eno leto pred njegovim izstopom.

Za organizacije ribičev ali ribogojcev se štejejo tudi njihova združenja, ki jih lahko minister prizna, če vrednost njihove proizvodnje, ki jo dajejo v promet, predstavlja vsaj 20% vrednosti nacionalne proizvodnje v ribištvu.

(1) Minister odloča o posebnem priznanju organizacije ribičev ali ribogojcev, ki tržijo ribe ali ribiške proizvode, za katere veljajo tržni standardi v skladu s pravilnikom, ki ureja kakovost rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki so v prometu.
(2) Na podlagi posebnega priznanja iz tega člena lahko organizacija ribičev ali ribogojcev v skladu s programom razvoja ribištva zaprosi za finančno pomoč.

(1) Organizacija ribičev ali ribogojcev, ki želi pridobiti posebno priznanje iz prejšnjega člena, mora pri ministrstvu vložiti zahtevek, kateremu priloži:
1. načrt, ki mora vsebovati:
– načrt za bistveno izboljšanje kakovosti rib, ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, dokler so na ladji ali v procesu vzreje;
– načrt optimalnega ohranjanja kakovosti med ribolovom, raztovarjanjem in razvrščanjem;
– načrt izboljšanja pogojev prekladanja, prevoza in prometa rib, ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva;
– cilje glede uresničevanja prve, druge in tretje alinee tega odstavka;
– opis uporabe ustreznih tehnik in znanja za izvajanje načrtov, določenih v prvi, drugi in tretji alinei tega odstavka, z opisom ukrepov, ki se morajo izvajati na vsaki stopnji proizvodnje in prometa;
– povzetek pripravljalnih študij z opisom obstoječih standardov kakovosti za ribe ali ribiške proizvode, pomanjkljivosti obstoječega sistema in predlagane metode za izboljšanje oziroma odpravo teh pomanjkljivosti. Te metode morajo vsebovati način izobraževanja, uporabo ustreznih tehnik in strokovnih znanj;
2. spisek proizvodov, ki so predmet načrta in ki jih daje organizacija ali njeni člani v promet, v skladu z internimi pravili te organizacije;
3. predlog finančnega načrta za obdobje treh let.
(2) Organizacije ribičev ali ribogojcev morajo zagotoviti stalni sistem vrednotenja in nadzora, da se zagotovi doseganje postavljenih ciljev načrta iz 1. točke prejšnjega odstavka.

(1) Če namerava ministrstvo priznanje organizacije ribičev ali ribogojcev preklicati v skladu z zakonom, mora najmanj trideset dni pred preklicem, o tem obvestiti organizacijo ribičev ali ribogojcev, pri čemer mora navesti tudi razloge za preklic.
(2) Če namerava ministrstvo posebno priznanje organizaciji ribičev ali ribogojcev preklicati, mora o tem obvestiti organizacijo ribičev ali ribogojcev najmanj trideset dni pred preklicem, pri čemer mora navesti tudi razloge za preklic.
(3) Če je organizaciji ribičev ali ribogojcev preklicano priznanje, se hkrati prekliče tudi posebno priznanje organizacije ribičev ali ribogojcev.
(4) Ministrstvo zavrne ali prekliče posebno priznanje, če:
– organizacija ribičev ali ribogojcev ne posreduje podatkov, ki se zahtevajo za nadzor nad njenim delovanjem, ali
– če organizacija ne izpolnjuje določb tega pravilnika.
(5) Posebno priznanje se prekliče takoj, če ga je organizacija ribičev ali ribogojcev pridobila na podlagi neresničnih podatkov.

Ministrstvo najmanj enkrat letno preveri, ali organizacije ribičev in ribogojcev ter njihova združenja izpolnjujejo pogoje za priznanje iz zakona in tega pravilnika.

(1) Interna pravila o ribolovu, ribogojstvu in prometu morajo poleg zahtev iz zakona določati tudi:
– postopke za določanje, sprejemanje in spreminjanje teh pravil;
– pravila za preprečevanje vseh oblik razlikovanja med člani,
– višino finančnega prispevka članov za financiranje organizacije ribičev ali ribogojcev;
– pravila, ki omogočajo članom nadzor nad organizacijo ribičev ali ribogojcev in njenih odločitev.
(2) V skladu z zakonom se lahko opusti zahteva, da so člani dolžni dati v promet ribe ali ribiške proizvode samo preko svoje organizacije ribičev ali ribogojcev, če:
– se ribe ali ribiški proizvodi dajejo v promet po že vnaprej določenih pravilih te organizacije; v takšnih primerih morajo interna pravila določati vsaj skladnost s cenami organizacije ribičev ali ribogojcev za umik s trga;
– gre za količino rib ali ribiških proizvodov, za katere so člani organizacije ribičev ali ribogojcev sklenili prodajne pogodbe, še preden so postali člani organizacije ribičev ali ribogojcev, in se organizacija ribičev ali ribogojcev s temi pogodbami strinja.

Člani organizacije ribičev ali ribogojcev so dolžni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, dajati organizaciji ribičev ali ribogojcev vse podatke, ki jih od njih zahteva, če gre za potrebe določitve ukrepov na podlagi zakona ali zaradi statističnih namenov.

(1) Šteje se, da je organizacija ribičev reprezentativna glede obsega ribolova in prometa z ribami ali ribiškimi proizvodi, če:
– promet organizacije ribičev oziroma njihovih članov za vrste rib, za katere uveljavljajo reprezentativnost, predstavlja več kot 65% skupno prodanih količin vrste rib na trgu določenega območja, pri čemer se upošteva prodaja v predhodnem letu, in
– število ribičev na ribiških plovilih, ki obratujejo v okviru organizacije iz prejšnje alinee predstavlja več kot 50% vseh ribičev na ribiških plovilih na območju, za katerega naj bi veljala pravila te organizacije, pri čemer se ribiče, katerih dolžina plovil je manjša ali enaka kot 10 m, upošteva proporcionalno, in sicer glede na razmerje med količino za vrsto ribe, ki so jo prodali, in skupno prodano količino na območju, za katerega se za to vrsto ribe zahteva reprezentativnost.
(2) Šteje se, da je organizacija ribogojcev reprezentativna glede obsega ribogojstva in prometa na določenem območju, če proizvodnja organizacije ribičev ali ribogojcev oziroma njenih članov obsega več kot 40% skupne proizvodnje na območju, za katero uveljavlja reprezentativnost, pri čemer se upošteva prodaja v predhodnem letu.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in preneha veljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.

* Ta pravilnik vsebinsko povzema uredbo sveta št. 104/00/ES, UL L 17/22; uredbe komisije št. 2318/01/ES UL L 313, 1924/00/ES UL L 230, 1812/01/ES UL L 246.