Na podlagi 23. in 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) in 12. in 18. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS št. 82/98 in 68/02) je Občinski svet Občine Vojnik na 15. redni seji dne 16. 6. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Vojniška gmajna
1. člen
(podlaga za občinski lokacijski načrt)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986–1990 za območje Občine Vojnik – prostorski plan Občine Vojnik 1999, dopolnjen 2004 (Uradni list RS, št. 79/04), sprejme Občinski lokacijski načrt Vojniška gmajna, ki ga je pod št. 229/06 v juniju 2008 izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje.
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Vojniška gmajna (v nadaljnjem besedilu odlok) določa ureditveno območje, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, teleprenosne, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v občinskem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami in strokovno podlago (IP, Doming d.o.o., št. proj. P-05/2006) na vpogled na Občini Vojnik.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja OLN)
(1) Ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo občinskega lokacijskega načrta (območja vodnogospodarskih ureditev, območja prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Meja območja obdelave poteka na jugu po meji parcele številka 624, na zahodu po meji parcel številka 614 in 620, na severu in vzhodu pa po meji parcele številka 1031, vse k.o. Vojnik.
(3) Ureditveno območja obsega naslednje parcele oziroma dele parcel navedene po katastrskih občinah: parcela številka 614d, 620, 621, 622, 623, 624d, 1031d, d – pomeni delno. Površina ureditvenega območja Občinskega lokacijskega načrta znaša 3470 m².
(4) Meja ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta je določena s karto Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije v merilu M 1 : 500, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta.
4. člen
(posegi izven ureditvenega območja OLN)
Izven ureditvenega območja OPPN so predvideni posegi na zemljišča zaradi izgradnje infrastrukture, in sicer:
– izgradnja prometnega omrežja na parcele št. 606/1, 606/2, 636, 639, 640, 1032/2, 1032/5, 1032/6, k.o. Vojnik,
– Izgradnja vodovodnega omrežja na parcele št. 1031, 614, k.o. Vojnik,
– Izgradnja kanalizacijskega omrežja na parcele št. 625, k.o. Vojnik,
– Izgradnja elektro omrežja na parcele št. 1031, k.o. Vojnik,
– Izgradnja telekomunikacijskega omrežja na parcele št. 624, 625, k.o. Vojnik,
– Izgradnja plinovodnega omrežja na parcele št. 1031, k.o. Vojnik.
5. člen
(funkcija ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno gradnji objeta za stanovanja, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim površinam, ki vključujejo tudi otroško igrišče.
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja v naselju Vojnik, na njegovem vhodnem robu, severovzhodno od obstoječe cerkve. Dostop in dovoz do območja je iz regionalne ceste R2-430/0282 Celje–Maribor (Celjska cesta), po obstoječem in rekonstruiranem lokalnem cestnem omrežju.
(2) Izgradnja novega stanovanjskega objekta na doslej nezazidanem stavbnem zemljišču bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodooskrba in odvodnjavanje meteornih voda.
7. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
(1) V okviru obravnavanega območja OLN so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja novega objekta,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na cestno prometni infrastrukturi,
– gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela na energetski in komunalni infrastrukturi,
– ureditev prostih in zelenih površin.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno kot obvezno izhodišče upoštevati Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in projekt »Stanovanjski objekt Vojnik«, Idejni načrt, Doming d.o.o., avgust 2006.
(3) Faktor izrabe na obravnavanem območju znaša 1,9 (1,25 brez kleti), faktor zazidanosti pa 0,53 (0,36 brez kleti).
8. člen
(gradbena parcela in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so gradbene parcele objekta, ceste, poti in zelenih površin.
(2) Gradbena parcela je določena z načrtom gradbenih parcel, ki je sestavni del občinskega lokacijskega načrta. Zaokrožitve ali delitev gradbenih parcel se lahko določi tudi naknadno na podlagi preveritve posega v prostor. Gradbena parcela je lahko drugačna od prikazane, kolikor pride skladno s tolerancami do drugačne lege in oblike objekta in prometnih površin.
(3) Lega objekta in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) so prikazani v grafičnih situacijah.
(4) Objekt katerega kletna etaža je enotna, etaže je umeščen v prostor s severovzhodno fasado vzporedno z linijo ceste in zahodno fasado pravokotno na severno. Od cest je objekt odmaknjen min. 4,00 m, od visokonapetostnega elektrovoda pa min. 15,00 m. Napajanje objekta in dovoz osebnih vozil je iz obstoječega lokalnega cestnega omrežja, z južne strani v kletno etažo, s severne strani na zunanje parkirišče.
9. člen
(pogoji za arhitektonsko oblikovanje objekta)
(1) Gabariti objekta so določeni z regulacijskimi pogoji ter razvidni iz grafičnega prikazu. Maksimalni gabarit objekta je podan z gradbeno linijo in gradbeno mejo, znotraj katere morajo biti vsi izzidki, kot so vetrolovi, nadstreški, balkoni in podobno. Objekt ima največ pet etaž, in sicer:
– delno vkopana klet,
– pritličje, dve etaži in
– izkoriščeno podstrešje (mansarda).
Predvidena višina objekta je ca. 17,80 m.
(3) Objekt bo imel do 50 stanovanj in je tlorisno zasnovan v obliki črke L, ki jo sestavljata dva ločena nadzemna objekta. Objekt in zunanje parkirišče sta podkletena. Klet je namenjena parkirnim površinam. Streha je dvokapnica, smer slemena, po katerem poteka svetlobni jašek je vzporedna z daljšo stranico objekta, naklon strehe je ca. 30. Kritina je opečna, vse frčade so finalno obdelane z bakreno pločevino.
(4) Kota kleti je na koti ca. 274,20 tako, da je na jugozahodnem delu na terenu, na ostalih delih pa delno oziroma v celoti vkopana v teren. Kota pritličja je na koti ca. 277,40. Kota parkirne ploščadi je na koti ca. 276,40.
(5) Fasada objekta je omet svetle barve (demit) s fasadnimi pasovi (vertikalne cezure) iz namenskih fasadnih plošč. Balkoni so zaprti z identičnimi ploščami na kovinski podkonstrukciji v drugi barvni kombinaciji. Parter objekta je finalno obdelan s kamnito oblogo. Lesene obloge – borov les, se delno vkomponirajo v bočne stene objektov kot sonosilna konstrukcija kovinskih pergol. Vsa okna in vrata so izdelana v PVC profilaciji sive barve.
10. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Objekt je zasnovan tako, da je na južni strani javni, večnamenski atrij, v katerem je urejena površina za posedanje z manjšim otroškim igriščem. Na zahodnem delu je zunanje parkirišče za osebna vozila, na jugozahodnem delu pa terasa.
(2) Zunanji površine, namenjene peš prometu so obložene s tlakovci, površine na otroškem igrišču pa s sintetičnimi, mehkimi tlakovci (tartan).
(3) Zelene površine so med objektom in obodnimi cestami, na južni strani, na terasi kletne etaže ter na vzhodni strani v sklopu parkirišča. Ob cesti je predvidena zasaditev drevoreda, na zelenicah so drevesa različnih vrst. Pogoji za pripravo zemljišča in saditev dreves so opisani prilogi 3 – Obrazložitev in utemeljitev.
(4) Urbana oprema – predvidena je postavitev svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti. Tip opreme bo določen v projektu zunanje ureditve ter bo enoten za celotno območje.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
11. člen
(cestno omrežje)
(1) Obravnavano območje je navezano za javno cestno omrežje. Predvidena je rekonstrukcija dela lokalnih cest in ulic, po katerih se napaja obravnavano območje:
– Ulica Stanka Kvedra se razširi na 5,50 m,
– Pot na Dobrotin se razširi na 5,00 m.
(2) Ob ulici Stanka Kvedra je poleg ceste še zeleni pas širine 1,0 m in hodnik za pešce širine 1,6 m. Hodnik za pešce bo tudi ob ulici Pot na Dobrotin, širina pešpoti mora biti min. 1,20m.
(3) Cestni objekti (prepusti ...) in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, pešpoti pa tlakovane s tlakovci.
12. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavnem območju je obvezna izgradnja min. 1,5 parkirnega mesta za osebna vozila na stanovanjsko enoto.
(2) Parkirna mesta so zagotovljena v kletni etaži objekta 55 parkirnih mest ter na terenu, na strehi podzemne garaže 28 parkirnih mest. Skupaj je 83 parkirnih mest, kar znaša ca. 1,6 PM/stanovanje, od tega je 7 PM prilagojenih za invalide.
(3) Parkirišče je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko. Parkirišča na terenu je zaradi ustreznega zmanjšanja odtoka meteornih voda potrebno izvesti s travnimi ploščami oziroma tlakovci, ki omogočajo ponikanje.
(4) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98).
13. člen
(pešpoti)
(1) Pešpoti so zgrajene ob dovoznih cestah (pločnik) in po zahodnem robu ureditvenega območja. Širine pešpoti so min. 1,20 m. Ostale peš površine so urejene kot dostopne poti in ploščadi objekta.
(2) Pločniki in ostale peš površine so asfaltirane ali tlakovane, kjer je to mogoče, z vodoprepustnim tlakom.
V. UREJANJE VODA
14. člen
(urejanje voda)
(1) Ob načrtovanju, izgradnji in obratovanju objektov je obvezno predvideti in izvesti vse ukrepe, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja.
(2) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-l, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih vod je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(3) Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda. Padavinske vode s parkirišč se bodo odvajale v meteorno kanalizacijo in preko zadrževalnika v površinski odvodnik. Del meteornih vod s parkirnih površin, ki bodo izvedene s travnimi ploščami ali drugim vodo propustnim tlakom, pa se bo odvajal v podtalje. Odvajanje padavinskih voda z ureditvenih območij je predvideno v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), in sicer na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno).
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane preko zadrževalnika velikosti cca 40 m3 v obstoječi odprti jarek po pogojih VO-KA Celje, fekalne odplake pa v predviden fekalni kolektor, ki bo preko obstoječe kanalizacije priključen na ČN Škofja vas.
(5) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člen Zakona o vodah, Uradni list RS, št. 67/02).
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
15. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za oskrbo objekta z vodo je predviden vodovodni priključek iz javnega vodovoda Lž fi 80 mm na jugovhodni strani območja in je povezati z obstoječim vodovodom ob Krožni poti. Iz predvidene veje je potrebno urediti odcep z vodomernim jaškom preko katerega bo napajan objekt. Hidrantna veja, bo kot del prej omenjene zanke delno obkrožala objekt, na njej pa bosta nameščena dva nadzemna hidranta.
(2) Na mestu priključitve na javno vodovodno omrežje bo v normalnih razmerah zagotovljen pritisk 3.0 bar-e.
(3) Hidranta zunaj objekta sta del javnega vodovodnega omrežja in bosta priključena pred števcem.
16. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Komunalne odpadne vode in meteorne vode se odvajajo ločeno.
(2) Komunalne odpadne vode so speljane v javni kanal, v fazi projektiranja in poteka po vzhodni strani obravnavanega območja. Objekt je priključen na javno kanalizacijsko omrežje samo z enim priključkom.
(3) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod koto zunanje ureditve (klet), mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod koto zunanje ureditve morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(4) Padavinske odpadne vode bodo speljane v obstoječi odprti jarek preko predvidenega zadrževalnika in meteornega kanala.
(5) Padavinske odpadne vode utrjenih površin okolja in strešnih površin so zbrane v kanalizacijo meteornih vod, ki je priključena na zadrževalni sistem, kjer se odpadne vode (ca 40m³) zadržujejo skladno z Zakonom o vodah Uradni list RS, št. 67/02. Zadrževalnik je priključen na predviden meteorni kanal, ki bo speljan v obstoječi odprti jarek.
(6) Odpadne vode iz garaže morajo biti v javno kanalizacijo speljane preko lovilca olj, za katerega mora biti voden dnevnik obratovanja in vzdrževanja v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
17. člen
(električno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječ daljnovod 2 x 110 kV Maribor–Selce z varnostnim koridorjem 30m. Varnostna višina na parkirišču v koridorju daljnovoda je min. 7,00m. Višina nosilcev javne razsvetljave mora omogočati varno vzdrževanje svetlobnih teles.
(2) Otroško igrišče v varnostnem koridorju je možno samo v primeru, da ne bodo presežene mejne vrednosti električne poljske jakosti in gostote magnetnega pretoka.
(3) Predvidena je nova transformatorska postaja, ki se zgradi na kompleksu OLN Vojniška gmajna in bo omogočala priključitev omenjenega objekta. Transformatorska postaja se vzanka v obstoječ kablovod 10(20) kV, ki poteka od TP Vojnik šola do TP Dom upokojencev. Zemeljski kabli se na celotni trasi položijo v predvideno obbetonirano kabelsko kanalizacijo. Za primer potreb po električni energiji južno od obravnavanega območja, se dodatno izdela rezervna obbetonirana kabelska kanalizacija.
(4) V transformatorsko postajo Vojnik gmajna se za nizkonapetostni priključek večstanovanjskega objekta v nizkonapetostno stikališče vgradi odvodno polje, tip NNO 212/X. Nizkonapetostni priključek se izvede z dvema zemeljskima kabloma, tip PP00 4 x 150 + 1,5 mm2, 1 kV (Cu), ki se iz kabelskega prostora transformatorske postaje položita v kabelski jašek do glavnega razdelilca RG v objektu.
(5) Na mestih križanj s prometnicami in ostalimi infrastrukturnimi vodi ter na mestih pričakovanih večjih mehanskih obremenitev tal, se kabli polagajo po pogojih upravljavcev.
(6) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je treba upoštevati člena 22 in 23 Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93). Zaščita pred požarom in eksplozijo je izvedena s pravilno izbiro in dimenzioniranjem elektro opreme, pravilni izvedbi in njenem rednem vzdrževanju. Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni z gasilsko mehanizacijo.
18. člen
(teleprenosno in KRS omrežje)
(1) Pri vseh posegih je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ga ustrezno zaščititi ali prestaviti.
(2) Prestavitve TK trase in priključevanja objekta na TK vode bodo obdelani v PGD, PZI dokumentaciji.
(3) Na obravnavanem območju je obstoječ razvod kabelsko razdelilnega sistema, ki se delno prestaviti v novozgrajeno kabelsko kanalizacijo.
(4) Za izvedbo dovoda signalov TV in radijskih programov za predviden objekt je od obstoječe omarice KRS novozgrajena kabelsko kanalizacijo z dovodnim kablom, ki se zaključi v priključni omarici na fasadi objekta.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na severozahodni strani predvidenega objekta je izgrajeno plinovodno omrežje z delovnim tlakom 3 bar-a.
(2) Predvideni objekt je navezan na javno distribucijsko plinovodno omrežje skladno s projektno dokumentacijo št. 949/01-1, PZI, PZI Srednje tlačni plinski razvod Vojnik – 1. in II. faza, avgust 2001, IBJ, d.o.o. Celje.
20. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje objekta bo lokalno z lastno plinsko kotlovnico, prezračevanje bo na split sistem in naravno prezračevanje.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA
21. člen
(varovanje pred hrupom)
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), na podlagi katere območje obravnave sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za (obstoječe in predvideno) čisto stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.
22. člen
(varstvo tal)
Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
23. člen
(varstvo zraka)
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
24. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) in v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih vod na javno kanalizacijsko omrežje je mogoče le pod pogoji upravljavca.
25. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99) in določili Odredbe o ravnanju z ločenimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
(2) Prostor za odpadke se nahaja na severozahodni strani objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo posebej oblikovan, skladno z oblikovanjem objekta (nadstrešnica, lesena ograja).
(3) Gradbene odpadke, ki nastajajo med gradnjo objekta je potrebno deponirati skladno s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Uradni list RS, št. 3/03.
26 člen
(osončenje)
Skladno s strokovno oceno o vplivih na okolje – segment osončenje (SiEKO d.o.o. Celje, št. proj. EKO-07-0043, februar 2007) objekt ne bo vplival na poslabšanje pogojev osončenja na sosednje parcele. Senca objekta bo v vseh letnih časih padla na gradbeno parcelo, na severovzhodni strani objekta bo senca v 23. decembra v popoldanskem času padla na fasado sosednjega objekta, v ostalih letnih časih pa ne.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventne vozila po obstoječem omrežju cest. Izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(2) Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v PGD projektu in bo skladen z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
28. člen
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
(1) Objekt in zunanja ureditev bo izvedena v eni fazi.
(2) Rekonstrukcijo cest in izvedbo komunalne infrastrukture je treba izvesti sočasno z gradnjo objekta, vključno z izvedbo infrastrukturnih objektov, navedenih v 4. členu tega odloka.
(3) Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja so vsa izvedena dela, določena s tem odlokom.
29. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem projektom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okolje varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so tolerance:
– tlorisni gabarit je možno povečati (vendar ne preko določene gradbene linije) ali zmanjšati za 1 meter, višinski gabarit je možno povečati za 0,30 metra ali neomejeno zmanjšati na celem objektu ali na delu objekta,
– pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta lokacijskega načrta.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OLN
30. člen
Po končani izgradnji objekta in naprav po tem odloku so dovoljena investicijsko vzdrževalna dela, rekonstrukcija.
XI. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Vojnik in na Upravni enoti Celje, Oddelku za okolje in prostor.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
33. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2008/4 (15)
Vojnik, dne 16. junija 2008
Župan
Občine Vojnik
Podergajs Benedikt l.r.
