Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. novembra 2009.

V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se v drugem stavku drugega odstavka 13. člena za besedilom »dajati sodiščem« doda besedilo »oziroma državnim organom, ki jih določi sodišče«.

28. člen se spremeni tako, da se glasi:

Sodni svet ima naslednje pristojnosti:
– predlaga državnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniško funkcijo;
– predlaga državnemu zboru razrešitev sodnika;
– imenuje in razrešuje predsednike sodišč, razen predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije;
– odloča o napredovanju v višji sodniški naziv in o hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto ter o izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv;
– odloča o pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred;
– odloča o nezdružljivosti sodniške funkcije;
– daje mnenje k predlogu proračuna za sodišča in mnenje državnemu zboru o zakonih, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov ter osebja sodišč;
– sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč;
– določa število sodniških mest na posameznem sodišču;
– spremlja, ugotavlja in analizira učinkovitost in uspešnost dela sodišč, o čemer sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč;
– obravnava in odloča o utemeljenosti pritožbe sodnika, ki meni, da je bila kršena njegova zakonska pravica, kršen njegov neodvisni položaj ali neodvisnost sodstva;
– opravlja druge zadeve, če zakon tako določa.
Sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, o imenovanjih in napredovanjih sodnikov, o uvrstitvah v plačni razred, o pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika, o pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred, o predlogih za razrešitev sodnikov, o merilih za kakovost dela sodnikov in merilih za kakovost dela sodišč in sprejme letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč, z dvotretjinsko večino vseh članov.
Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo petnajst let po dnevu prenehanja funkcije.«.

Za 28. členom se dodajo novi 28.a, 28.b in 28.c člen, ki se glasijo:

Sodni svet odloča na sejah.
Odločitve sodnega sveta o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu, v nazivu, na položaj ali na višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, oziroma o imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in o pritožbah sodnikov morajo biti obrazložene in po izkazani vročitvi objavljene na spletni strani sodnega sveta v anonimizirani obliki.
Minister, pristojen za pravosodje, in predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije se lahko na povabilo sodnega sveta udeležita seje sodnega sveta in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, obravnava letno poročilo učinkovitosti in uspešnosti sodišč, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo položaj, pravice in dolžnosti sodnikov, kadar sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali kadar obravnava predlog proračuna za sodstvo.
S poslovnikom, ki ga sodni svet sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov, se uredi postopek poteka sej in način odločanja v zadevah, ki niso zajete v drugem odstavku 28. člena tega zakona, ter druga vprašanja v zvezi z delom sodnega sveta.

Letno poročilo sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona, v katerem sodni svet oceni izvajanje sodne oblasti, obsega:
1. področje kadrovske opremljenosti sodišč:
– število sodnikov in sodnega osebja, ki so reševali posamezno vrsto zadev (sodniki, strokovni sodelavci, drugo sodno osebje);
– dejanska prisotnost in odsotnost sodnikov in sodnega osebja na delovnem mestu (v dneh);
2. področje sodne statistike:
– nove pomembnejše in druge zadeve (pripad) v določenem obdobju;
– rešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;
– nerešene pomembnejše in druge zadeve v določenem obdobju;
– prenosi pristojnosti za rešitev pomembnejših in drugih zadev (105.a člen tega zakona);
– dodeljene zadeve specializiranemu oddelku sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj;
3. področje sodnih zaostankov sodišč:
– doseganje zastavljenih ciljev iz sprejetega poslovnega načrta sodišča;
– reševanje zadev starejših od pet let;
– reševanje zadev starejših od deset let;
4. primerjalno oceno zbranih podatkov med sodišči iste stopnje in iste vrste na podlagi kriterijev iz drugega odstavka 71.b člena tega zakona, pri čemer se upoštevajo dejansko rešene pomembnejše in druge zadeve ter dejanski čas trajanja sodnih postopkov;
5. oceno ustreznosti števila sodniških mest in mest sodnega osebja na posameznem sodišču;
6. druge podatke, ki so potrebni za oceno učinkovitosti in uspešnosti dela sodišč.
Letno poročilo sodnega sveta se izdela za vsako sodišče posebej, za vsa sodišča iste stopnje skupaj (okrajna, okrožna in višja sodišča), za specializirana sodišča (delovna in socialna sodišča, upravno sodišče) in za Vrhovno sodišče Republike Slovenije ter za vsa sodišča v državi skupaj.
Sodni svet pošlje letno poročilo o učinkovitosti in uspešnosti sodišč Državnemu zboru Republike Slovenije, v vednost pa tudi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, do 15. aprila v tekočem letu za preteklo leto in ga objavi na svojih spletnih straneh.

Pomembnejše zadeve iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se določi s Sodnim redom.«.

Na koncu drugega odstavka 29. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Zahtevnejša strokovna in administrativna dela za izvajanje pristojnosti sodnega sveta iz desete alinee prvega odstavka 28. člena tega zakona lahko na predlog sodnega sveta opravlja tudi ministrstvo, pristojno za pravosodje.«.

V 36. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Okrajni sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na okrajnem sodišču, ki je organizacijska enota posameznega okrožnega sodišča, opravlja sodniško funkcijo tudi na drugih okrajnih sodiščih, ki so organizacijske enote tega okrožnega sodišča, če je tako določeno z letnim razporedom dela po tem zakonu.«.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

38. člen se spremeni tako, da se glasi:

Sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika sodišča, določi število sodniških mest na posameznem sodišču.
Za izračun potrebnega števila sodniških mest za posamezno sodišče se upošteva povprečni pretekli in pričakovani pripad zadev ter povprečni čas reševanja posameznih zadev.
Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.«.

Za 40. členom se doda naslov novega 6.a poglavja in novi 40.a, 40.b, 40.c, 40.č in 40.d členi, ki se glasijo:

Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani deluje specializirani oddelek sodnikov, ki sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: specializirani oddelek).
Sodniki specializiranega oddelka kot sodniki posamezniki ali predsedniki senatov, na krajevno pristojnih okrajnih in okrožnih sodiščih v Republiki Sloveniji opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah iz prejšnjega odstavka, pri katerih se za sojenje zahteva posebna usposobljenost in izkušenost.
V specializirani oddelek se lahko dodeli okrožni, višji ali vrhovni sodnik, ki je usposobljen in izkušen za sojenje v zadevah iz prvega odstavka tega člena. Poziv k prijavam za dodelitev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje, v 15 dneh od prejema predloga predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
O dodelitvi sodnika odloča sodni svet, ki pri tem upošteva:
1. trajanje sodniške službe na kazenskem področju;
2. pravnomočno oceno sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje, ki za okrožne in višje sodnike ne sme biti starejša od šestih mesecev;
3. dokazila o strokovnem usposabljanju na področju kazenskega prava;
4. aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika.
Dodelitev traja štiri leta in se lahko s soglasjem dodeljenega sodnika ponovi. Če se čas dodelitve izteče med sojenjem v sodniku dodeljeni zadevi, se dodelitev podaljša do izdaje odločbe sodišča.
Na predlog dodeljenega sodnika ali vodje oddelka lahko dodelitev preneha pred iztekom časa iz prejšnjega odstavka. O prenehanju dodelitve odloči sodni svet.

Specializirani oddelek vodi vodja oddelka, ki ga izmed dodeljenih sodnikov z letnim razporedom dela sodnikov tega oddelka določi predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Vodja specializiranega oddelka skrbi za nemoteno delo v skupini, za pravilnost dodeljevanja zadev in odloča o ustavitvi dodeljevanja zadev dodeljenih članom specializiranega oddelka v primeru, ko sodnik rešuje obsežnejše zadeve, ter izvaja druga pooblastila, ki jih ima predsednik sodišča po tem zakonu, zakonu, ki ureja kazenski postopek, zakonu, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, in po Sodnem redu, razen odločanja o zahtevi stranke za izločitev sodnika.
Vodja specializiranega oddelka na zahtevo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije poroča o delu tega oddelka.

Dodelitev sodnika v specializirani oddelek ne posega v njegov naziv in položaj.
Glede položaja in napredovanja sodnika se za čas trajanja dodelitve v specializirani oddelek smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodniško službo v delu, ki se nanaša na dodelitev sodnika na delo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
Sodnik, član specializiranega oddelka, nadaljuje z opravljanjem sodniške funkcije na sodišču, na katerega je imenovan, dodeljen obseg dela na sodišču pa se mu ustrezno zmanjša glede na delo, ki ga sodnik opravlja kot član specializiranega oddelka.

O dodelitvi zadeve iz prvega odstavka 40.a člena tega zakona sodnikom specializiranega oddelka odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na obrazložen predlog predsednika sodišča, ki je pristojno za sojenje v zadevi.
Pri dodelitvi zadeve iz prejšnjega odstavka sodnikom specializiranega oddelka senat Vrhovnega sodišča Republike Slovenije upošteva predvsem kriterij zahtevnosti zadeve, zaradi katere je potrebna posebna usposobljenost in izkušenost sodnika.
Zadeva, ki se dodeli sodnikom specializiranega oddelka, se sodniku, ki bo odločal v zadevi kot sodnik posameznik oziroma predsednik senata, dodeli upoštevaje abecedni red začetnic priimkov sodnikov specializiranega oddelka.
Za čas dodelitve v specializirani oddelek pripada okrožnemu ali višjemu sodniku plača vrhovnega sodnika, vrhovnemu sodniku in vodji specializiranega oddelka pa plača vrhovnega sodnika – svetnika.
Podrobnejša navodila o dodeljevanju zadev in o organiziranju dela v specializiranem oddelku določa Sodni red.
Če je zadeva, ki je dodeljena sodniku specializiranega oddelka, prenesena na drugo stvarno ali krajevno pristojno sodišče, to ne vpliva na dodelitev zadeve sodniku tega oddelka.

Število mest za dodeljene sodnike v specializiranem oddelku določi sodni svet na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Pri določitvi števila sodniških mest se smiselno upošteva kriterije iz 38. člena tega zakona.«.

V četrtem odstavku 53.b člena se besedilo »predsednikov okrajnih in okrožnih sodišč« nadomesti z besedilom »predsednikov sodišč, na katerih se izvaja pripravništvo«.

Prvi odstavek 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V zadeve sodne uprave sodi odločanje, upravljanje z znanjem, načrtovanje, organiziranje, kadrovanje, vodenje, koordiniranje, komuniciranje, spremljanje učinkov, poročanje, upravljanje s proračunom sodišča in druga opravila, s katerimi se na podlagi zakona, sodnega reda in drugih predpisov zagotavljajo pogoji za redno izvajanje sodne oblasti, pravočasnost postopkovnih dejanj in pravočasnost izdelave sodnih odločb.«.
V petem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »in ob preseganju meril za pričakovani obseg dela sodnikov«.

Za 60. členom se doda nov 60.a člen, ki se glasi:

V zadeve sodne uprave sodi tudi spremljanje, ugotavljanje in analiziranje učinkovitosti dela sodnikov na posameznem sodišču. Analiza učinkovitosti in uspešnosti dela sodnikov je sestavni del letnega poročila o poslovanju sodišča, ki ga najkasneje do 15. februarja v tekočem letu za preteklo leto predsednik sodišča posreduje neposredno pristojnemu višjemu sodišču, Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pošlje letno poročilo o poslovanju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije sodnemu svetu in ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
Letno poročilo o poslovanju sodišča vsebuje:
1. navedbo organizacijske strukture sodišča (notranja in zunanja organizacija sodišča):
– podatek o številu sodnikov, ki so dejansko opravljali sodniško službo v notranji ali zunanji organizacijskih enoti posameznega sodišča v preteklem letu,
– podatek o številu sodnega osebja, ki so dejansko opravljali delo v notranji ali zunanji organizacijskih enoti posameznega sodišča,
2. navedbo naslednjih podatkov:
– podatek o številu rešenih pomembnejših in drugih zadev,
– podatek o številu nerešenih pomembnejših in drugih zadev,
– podatek o skupnem številu pomembnejših in drugih zadev v delu v določenem obdobju,
– število pomembnejših in drugih zadev, v katerih je bilo vloženo pravno sredstvo,
– število potrjenih, spremenjenih ali razveljavljenih odločb,
– podatek o številu zadev, ki predstavljajo letni pripad v pomembnejših in drugih zadevah,
– podatke o prisotnosti sodnika na delovnem mestu (v dneh) in druge podatke, ki pripomorejo k določitvi njegove učinkovitosti,
– podatek o številu rešenih in nerešenih pomembnejših in drugih zadev, ki so opredeljene kot sodni zaostanek,
– delež rešenih pomembnejših in drugih zadev glede na individualni pripad pomembnejših in drugih zadev za posamezno vrsto zadev, ki so pripadle sodniku v reševanje,
– dejanski čas trajanja postopkov,
3. primerjavo glede deležev iz osme in devete alinee prejšnje točke, med posameznimi sodniki, katerim so dodeljene istovrstne zadeve;
4. analizo vzrokov za morebitne razlike glede primerjave deležev iz prejšnje točke,
5. zbir podatkov iz 2. točke tega odstavka za organizacijsko enoto posameznega sodišča,
6. oceno doseganja ciljev iz sprejetega letnega programa dela za preteklo leto.
Letno poročilo o poslovanju posameznega sodišča pripravi predsednik sodišča. Letno poročilo okrajnega sodišča pripravi predsednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega sodišča.
Pred posredovanjem letnega poročila v skladu s prvim odstavkom tega člena mora predsednik sodišča to poročilo obravnavati na letni konferenci sodnikov.
Podrobnejšo obliko letnega poročila o poslovanju sodišča predpiše s podzakonskim aktom minister, pristojen za pravosodje.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

Zadeve sodne uprave so v pristojnosti predsednika sodišča in direktorja sodišča, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Posamezno okrajno sodišče, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, vodi predsednik tega sodišča in opravlja posamezne naloge, ki jih določa zakon.
Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih.
Predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, nadomešča sodnik, ki je določen z letnim razporedom na podlagi predhodnega soglasja tega sodnika. Če ni mogoče zagotoviti nadomeščanja predsednika ob soglasju sodnika, se sodnika, ki nadomešča predsednika sodišča, določi z letnim razporedom. Zoper razporeditev brez soglasja sodnika se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 71. člena tega zakona.
Sodišče, pri katerem sodniško službo opravlja najmanj petdeset sodnikov, ima lahko dva podpredsednika sodišča, sodišče z več kot sto sodniki pa največ tri podpredsednike. Če ima sodišče več kot enega podpredsednika, predsednik sodišča pooblasti enega izmed njih za nadomeščanje, če pooblastila ni, predsednika nadomešča podpredsednik, ki dalj časa opravlja sodniško funkcijo.
Če ostane sodišče brez predsednika, se lahko za čas do šest mesecev za opravljanje dolžnosti predsednika imenuje sodnik enakega ali višjega položaja. Izjemoma se lahko imenovanje ponovi za nadaljnjih šest mesecev. Začasnega predsednika sodišča imenuje predsednik neposredno višjega sodišča, začasnega predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota okrožnega sodišča, predsednik tega okrožnega sodišča, začasnega predsednika vrhovnega sodišča pa občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.«.

Za 61. členom se dodajo novi 61.a, 61.b in 61.c člen, ki se glasijo:

Za izvrševanje zadev sodne uprave imajo lahko okrožna sodišča, višja sodišča in Upravno sodišče Republike Slovenije ali posamezno višje sodišče za nižja sodišča na njegovem območju ter Okrajno sodišče v Ljubljani, direktorja sodišča. Posamezno okrožno sodišče ima lahko direktorja sodišča, če na višjem sodišču ni direktorja sodišča za nižja sodišča na območju tega višjega sodišča. Direktor sodišča samostojno opravlja naloge sodne uprave za celotno območje Okrajnega sodišča v Ljubljani, okrožnega ali višjega sodišča oziroma za zunanje oddelke tega sodišča, ki se nanašajo na materialno, tehnično in finančno poslovanje sodišča, vodenje postopkov javnih naročil, odločanje o kadrovskih zadevah sodnega osebja, zagotavljanje varnosti na sodišču, spremljanje, analiziranje in pripravo prenove poslovnih procesov ter opravlja druge naloge sodne uprave na podlagi pooblastila predsednika pristojnega sodišča razen nalog, ki se nanašajo na opravljanje sodniške službe.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije ima generalnega sekretarja, ki je funkcionar in opravlja naloge iz prejšnjega odstavka.
Če posamezno sodišče v skladu s prvim odstavkom tega člena nima direktorja, naloge iz njegove pristojnosti opravlja predsednik sodišča.

Direktorja sodišča imenuje in razrešuje minister, pristojen za pravosodje, na predlog predsednika sodišča. Položaj se pridobi z odločbo o imenovanju za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Za pridobitev položaja direktorja sodišča mora kandidat izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv prvega kariernega razreda, ki so določeni z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Prosto mesto direktorja sodišča razpiše predsednik sodišča, ki s prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo formalne pogoje, opravi ustni razgovor. Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev, se zavržejo.
Predsednik sodišča izbere in poda ministru obrazložen predlog najustreznejšega kandidata, pri čemer upošteva znanja, izkušnje, priporočila in dosežke kandidatov na področjih iz prvega odstavka 61.c člena tega zakona.
Minister, pristojen za pravosodje, v odločbi o imenovanju navede razloge za imenovanje, pred imenovanjem pa lahko s kandidatom opravi ustni razgovor. Če kandidata ne izbere, mora navesti razloge za neimenovanje. Odločbo o imenovanju ali sklep, s katerim minister ne izbere predlaganega kandidata, se vroči vsem prijavljenim kandidatom. Zoper odločbo ali sklep je dovoljeno sprožiti upravni spor.
Glede prenehanja položaja in razrešitve direktorja sodišča se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije ima pravico do plače in dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
Direktor sodišča ne sme opravljati pridobitnih dejavnosti, razen znanstvenega, raziskovalnega, pedagoškega, umetniškega in publicističnega dela oziroma kulturne dejavnosti.

Direktor sodišča mora pridobiti funkcionalna znanja o kadrovanju, vodenju in upravljanju sodišča, razvijanju dobrih delovnih odnosov, oblikovanju organizacijske strukture, uporabi inovativnih strategij, zbiranju, analiziranju in uporabi informacij, upravljanju s proračunom sodišča, komuniciranju z javnostmi, upravljanju z znanjem, ter druga specialna znanja v okviru strokovnega usposabljanja za direktorje sodišč najpozneje v šestih mesecih od imenovanja. Po zaključku usposabljanja direktor sodišča ministru, pristojnemu za pravosodje, predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija direktorja sodišča preneha.
Vsebino in trajanje programa strokovnega usposabljanja, ki ga izvaja Center za izobraževanje v pravosodju, s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.«.

62. člen se spremeni tako, da se glasi:

Za predsednika sodišča je lahko imenovan sodnik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ob prijavi mlajši od 64 let;
2. da je sodniško službo na sodišču enakega ali višjega položaja uspešno opravljal vsaj tri leta;
3. da prijavi predloži šestletni strateški program dela sodišča.
Predsednik sodišča mora v okviru programa Centra za izobraževanje v pravosodju najpozneje v šestih mesecih od imenovanja opraviti program usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu. Po zaključku usposabljanja predsednik sodišča sodnemu svetu in ministru, pristojnemu za pravosodje, predloži potrdilo o opravljenem usposabljanju. Če ne opravi strokovnega usposabljanja v predpisanem roku, mu funkcija predsednika sodišča preneha.
Vsebino in trajanje programa usposabljanja za vodstveno funkcijo v sodstvu s podzakonskim aktom predpiše minister, pristojen za pravosodje.«.

Za 62. členom se dodata novi 62.a in 62.b člen, ki se glasita:

Predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije imenuje državni zbor na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, po predhodnem mnenju sodnega sveta in občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Predsednike ostalih sodišč imenuje z odločbo sodni svet po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za pravosodje in predhodnem mnenju predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega okrožnega sodišča, za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pri izbiri oziroma imenovanju kandidata sodni svet upošteva zlasti naslednje kriterije:
– potrebe konkretnega sodišča;
– strateški program dela sodišča, ki ga pripravi in predstavi kandidat;
– kandidatove strokovne kvalifikacije in posebna znanja, izkušnje, priporočila in dosežke v zvezi z sojenjem;
– kandidatovo znanje tujih jezikov.

Prosto mesto predsednika sodišča razpiše sodni svet šest mesecev pred iztekom mandata. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpisni rok ne sme biti krajši od 30 dni. Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 62. člena tega zakona. Predložitev šestletnega strateškega programa dela sodišč ni obvezna za kandidate za podpredsednike sodišč.
Šestletni strateški program dela sodišča mora vsebovati zlasti oceno stanja na sodišču, oceno tveganj in priložnosti za izboljšanje poslovanja sodišča, opis področij delovanja in opredelitev poslovnih ciljev glede dostopa do sodišča, vključno s postopki alternativnega reševanja sporov, kakovosti storitev, nepristranskosti, odgovornosti za rezultate, učinkovitosti in transparentnosti, navedbo ukrepov za vsako od področij dela, opredelitev nosilcev ukrepov in rokov za njihovo izvedbo ter kriterije za merjenje učinkov in za ocenjevanje doseganja poslovnih ciljev.
Prijave, ki so bile vložene po izteku razpisnega roka, in prijave kandidatov, ki do poteka razpisnega roka ne izpolnjujejo formalnih pogojev za imenovanje, sodni svet zavrže.
Pisno mnenje predsednika neposredno višjega sodišča oziroma predsednika okrožnega sodišča za imenovanje predsednika okrajnega sodišča, če je sodišče organizacijska enota tega okrožnega sodišča, iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona se vroči vsem prijavljenim kandidatom najmanj 5 dni pred razgovorom iz naslednjega odstavka.
Sodni svet mora pred izbiro in imenovanjem opraviti s prijavljenimi kandidati, ki najbolje izpolnjujejo pogoje in kriterije za imenovanje, ustni razgovor, na katerem je lahko navzoč tudi minister, pristojen za pravosodje, ki ima pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja. Na ustnem razgovoru mora kandidat predstaviti tudi strateški program dela.
Minister, pristojen za pravosodje, mora pisno mnenje o kandidatu predložiti sodnemu svetu v roku 15 dni po opravljenem razgovoru iz prejšnjega odstavka.
Sodni svet v odločbi o imenovanju navede razloge za izbiro oziroma imenovanje izmed kandidatov, ki izpolnjujejo formalne pogoje.
Zoper odločbo sodnega sveta iz drugega odstavka 62.a člena tega zakona, s katero sodni svet imenuje izbranega kandidata in hkrati odloči o zavrnitvi drugih kandidatov oziroma zoper sklep, s katerim ne imenuje nobenega kandidata, je dovoljeno sprožiti upravni spor v roku 8 dni od dneva vročitve odločbe oziroma sklepa. Pristojno sodišče mora odločiti v upravnem sporu v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep. Vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja do izteka zakonskega roka, v katerem mora sodišče odločiti v sporu, oziroma do odločitve sodišča, če je odločitev sprejeta v tem roku.
Če je za predsednika sodišča imenovan sodnik, ki do imenovanja ni opravljal sodniške službe na tem sodišču, šteje imenovanje za predsednika sodišča hkrati za imenovanje na sodniško mesto tega sodišča. Po prenehanju oziroma razrešitvi s funkcije predsednika sodišča se lahko tak sodnik vrne na sodniško mesto na sodišču, na katerem je opravljal sodniško službo pred imenovanjem za predsednika sodišča. O premestitvi na zahtevo sodnika odloči sodni svet.
Za imenovanje in razrešitev podpredsednika sodišča se uporabljajo določbe tega zakona o predsedniku sodišča, če ta zakon ne določa drugače.«.

V drugem odstavku 63. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje« nadomesti z besedilom »sodni svet«.

V prvem odstavku 64. člena se na koncu 3. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova četrta točka, ki se glasi:
»4. če sodišče, ki mu predseduje, dve leti zaporedoma neupravičeno ne doseže načrtovanih poslovnih rezultatov, v skladu z letnim programom dela sodišča, ki ga je sprejel predsednik sodišča.«.
V drugem odstavku se za besedo »kršitvah« doda besedilo »oziroma dejstvih«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O razrešitvi predsednika sodišča odloči sodni svet, ki mora pred odločitvijo pridobiti mnenje ministra, pristojnega za pravosodje.«.
Peti odstavek se črta.
V sedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se črta besedilo »in petega«.

Tretji odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Minister, pristojen za pravosodje, lahko izvaja nadzor nad delom sodišč preko predsednikov sodišč višje stopnje tako, da zahteva:
– predložitev podatkov o poslovanju sodišča ter o delu predsednika oziroma direktorja sodišča v zadevah sodne uprave;
– predložitev pisnih pojasnil in poročil o organizaciji in nadzoru dela na sodišču in izvajanju posameznih nalog sodne uprave; pri čemer se predsednik sodišča višje stopnje hkrati s predložitvijo podatkov oziroma pojasnil in poročil do njih opredeli v obliki mnenja.«.

Za 67. členom se doda nov 67.a člen, ki se glasi:

Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko od predsednikov sodišč zahteva podatke in poročila o stanju reševanja posamezne zadeve ali vrste zadev, ki jih potrebuje za obveščanje javnosti ali za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Varuha človekovih pravic in predsednika Republike Slovenije.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje zahtevo z navedbo razloga iz prejšnjega odstavka predsedniku sodišča, ki mora ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, odgovoriti prednostno, da je omogočen pravočasen odgovor.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, v okviru izvrševanja svojih pristojnosti po tem členu, ne sme posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške službe, domnevo nedolžnosti, tajnost sodnega postopka ali v jamstva poštenega sojenja. Predsednik sodišča lahko zavrne posredovanje odgovora v celoti ali delno, če bi to posegalo v ta načela ali jamstva ter to obrazloži.«.

Na koncu prvega odstavka 71. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek določi letni razpored sodnikov za okrajna sodišča, ki so organizacijske enote posameznega okrožnega sodišča, predsednik okrožnega sodišča po predhodnih mnenjih predsednikov okrajnih sodišč.«.
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Zoper razporeditev na delo na določeno pravno področje lahko razporejeni sodnik v treh dneh po objavi letnega razporeda na oglasni deski sodišča napove pritožbo predsedniku sodišča, ki določi letni razpored, ta pa mora v nadaljnjih treh dneh svojo odločitev obrazložiti.«.

Za 71. členom se dodata nov 71.a in 71.b člen, ki se glasita:

Predsednik sodišča pripravi predlog letnega programa dela, ki vsebuje letni izvedbeni načrt sodišča z načrtom poslovnih rezultatov, za naslednje leto in ga do 30. junija tekočega leta pošlje predsedniku neposredno višjega sodišča, sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in ministru, pristojnemu za pravosodje, ki lahko na predlog letnega programa dela in letni izvedbeni načrt podajo odzivna priporočila v roku 15 dni od prejema. Letni program dela okrajnega sodišča pripravi predsednik okrožnega sodišča na predlog predsednika okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota tega sodišča.
Predsednik sodišča sprejme letni program dela v 30 dneh pred začetkom izvrševanja proračuna.
Letni program dela je ena izmed podlag za ugotavljanje uspešnosti in učinkovitosti posameznega sodišča.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sodni svet in minister, pristojen za pravosodje, dvakrat letno na skupnih sestankih s predsedniki sodišč, ki so sprejeli letni program dela, obravnavajo predloge in realizacijo sprejetih letnih programov dela ter sprejmejo usklajene ukrepe.

Letni program dela zajema oceno pričakovanega letnega pripada pomembnejših in drugih zadev, časovna merila za tipična procesna dejanja in časovna merila reševanja zadev ter načrt poslovnih rezultatov.
Načrt poslovnih rezultatov je izražen v številu načrtovanih rešenih pomembnejših in drugih zadev ter vsebuje naslednje kriterije:
– kriterij učinkovitosti, ki se izračuna tako, da se število načrtovanih rešenih zadev deli s številom sodnikov in številom sodnega osebja;
– kriterij uspešnosti poslovanja, ki se izračuna tako, da se načrtovani čas trajanja sodnih postopkov v pomembnejših in drugih zadevah izrazi v mesecih od časa pripada do rešitve zadeve;
– kriterij gospodarnosti, ki se izračuna tako, da se znesek proračunskih sredstev deli s številom načrtovanih rešenih zadev.
Letni program dela je sestavni del obrazložitve finančnega načrta sodišča.
Obliko in navodilo za pripravo programa dela s podzakonskim predpisom predpiše minister, pristojen za pravosodje.«.

V prvem in petem odstavku 73.c člena se besedilo »Predsednik sodišča« nadomesti z besedilom »Direktor sodišča oziroma generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije«.

V drugem odstavku 74.a člena se pred peto alineo doda nova alinea, ki se glasi:
»– izvaja obvezno strokovno usposabljanje predsednikov in direktorjev sodišč;«.

Drugi odstavek 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Obseg finančnih sredstev za plače sodnikov in sodnega osebja ter za stroške poslovanja sodišč se v okviru državnega proračuna Republike Slovenije na podlagi finančnih načrtov posameznih sodišč zagotavlja pri proračunskem uporabniku Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.«.
Za drugim odstavkom se dodata nov tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Za usklajevanje predlogov finančnih načrtov sodišč in kadrovskih načrtov sodišč, v skladu z zakonom, ki ureja javne finance oziroma javne uslužbence, se pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije oblikuje proračunski odbor sodstva, ki ga vodi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Proračunski odbor sodstva sestavljajo predstavniki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, višjih, okrožnih sodišč in Okrajnega sodišča v Ljubljani, ter predstavniki sodnega sveta in ministrstva, pristojnega za pravosodje. Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, sprejme poslovnik o organizaciji in delovanju proračunskega odbora sodstva.
Odredbodajalci za sredstva posameznih sodišč so lahko v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, tudi generalni sekretar Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in direktorji sodišč. V primeru prenosa pristojnosti pooblaščena oseba odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

75.a člen se črta.

V 76. členu se na koncu prvega stavka doda besedilo »oziroma direktorjev sodišč in generalnega sekretarja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zadevah iz njihove pristojnosti«.

V prvem odstavku 78. člena se besedilo »sodne referente« nadomesti z besedilom »sodniške pomočnike«.

80. člen se spremeni tako, da se glasi:

S sodnim redom se določajo: notranja organizacija sodišč, način poslovanja sodišč v posameznih vrstah zadev, podrobnejša pravila o dodeljevanju zadev posameznim sodnikom, način poslovanja v primerih, ko stranka, priča ali oškodovanec uporablja pred sodiščem svoj jezik in pisavo, organizacija in poslovanje dežurne službe, poslovanje v zadevah sodne uprave in pisarniško tehnično poslovanje sodišč ter pravila o urejanju drugih vprašanj, če zakon tako določa.«.

Za 83. členom se doda nov 83.a člen, ki se glasi:

Ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob večjih epidemijah ali podobnih večjih izrednih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodki), ki lahko v večjem obsegu ovirajo nemoteno oziroma redno izvajanje sodne oblasti, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen tega zakona. Razen v zadevah iz drugega odstavka 83. člena tega zakona v času trajanja posebnih ukrepov procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan, ko prenehajo veljati posebni ukrepi. Za nemoteno izvajanje sodne oblasti se lahko ob izrednih dogodkih uvedejo tudi drugi ukrepi v skladu z določbami tega zakona, zakona, ki ureja sodniško službo, zakonov, ki urejajo sodne postopke in Sodnega reda tako, da se v največjem možnem obsegu zagotavlja redno izvajanje sodne oblasti v nujnih zadevah.
Ukrepi iz prejšnjega odstavka lahko trajajo dokler obstajajo razlogi iz prejšnjega odstavka, vendar največ dva meseca.
Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, z odredbo odloči, da so nastali pogoji iz prvega odstavka tega člena. Odredbo pošlje v seznanitev ministru, pristojnemu za pravosodje, ter objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na podlagi odredbe lahko predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije odloči o ukrepih iz prvega odstavka tega člena.«.

Na koncu tretjega odstavka 87. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »Šteje se tudi, da pogoj iz 3. točke prvega odstavka tega člena ni izpolnjen v primeru, ko še ni preteklo 2 leti od pravnomočnosti odločbe o razrešitvi, če je bila oseba, ki želi biti imenovana za sodnega izvedenca, razrešena kot sodni izvedenec iz razloga po 3. ali 4. točki prvega odstavka 89. člena tega zakona.«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi:

Minister, pristojen za pravosodje, razreši sodnega izvedenca:
1. če sam zahteva razrešitev;
2. če ne izpolnjuje več pogojev iz četrtega odstavka 84. člena tega zakona ali pogojev iz prvega odstavka 87. člena tega zakona;
3. če svojih dolžnosti ni opravil redno;
4. če svojih dolžnosti ne opravlja vestno;
5. če ravna v nasprotju z določbo 85. člena tega zakona;
6. če se ukvarja s pridobitno dejavnostjo, ki bi lahko vplivala na objektivno in od zunanjih vplivov neodvisno opravljanje te funkcije.
Za ugotavljanje razloga iz 4. točke prejšnjega odstavka minister, pristojen za pravosodje, ustanovi komisijo, katere naloge in pristojnosti so določene v podzakonskem predpisu, ki ga sprejme minister, pristojen za pravosodje. Postopka za razrešitev iz razloga po 4. točki prejšnjega odstavka ni mogoče uvesti pred pravnomočnostjo sodne zadeve, v kateri je izvedenec podal izvedeniško mnenje.
Nezdružljivost opravljanja pridobitne dejavnosti s sodnim izvedeništvom ugotavlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.«.

V 92. členu se besedilo »drugega in tretjega« nadomesti z besedilom »drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega«, besedilo »razen 5. točke« pa se nadomesti z besedilom »razen 6. točke«.

Za 98. členom se doda nov 98.a člen, ki se glasi:

Sodišče, ki ima najmanj deset sodnikov, lahko organizira oddelke po pravnih področjih.
Sodni oddelek se organizira za posamezno pravno področje, na katero je s polno obremenitvijo razporejenih najmanj pet sodnikov, oziroma najmanj deset zaposlenih (sodno osebje).
Ne glede na prejšnja odstavka se oddelki lahko organizirajo pri vsakem okrožnem sodišču za družinskopravno področje, na sodiščih, ki imajo položaj višjega sodišča, in na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije.«.

V drugem odstavku 109. člena se vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta.

V 114. členu se doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Posamezno okrajno sodišče je organizacijska enota okrožnega sodišča z njegovega območja, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je samostojna organizacijska enota.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.

Sodni svet sprejme merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe in merila za kakovost dela sodišč v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do uveljavitve meril iz prejšnjega odstavka se uporabljajo merila za najmanjši pričakovani obseg dela in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe.

Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz tretjega odstavka 38. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz petega odstavka 60.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Minister, pristojen za pravosodje, sprejme podzakonski akt iz drugega odstavka 61.c člena in podzakonski akt iz tretjega odstavka 62. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona, podzakonski akt iz četrtega odstavka 71.b člena zakona pa v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Specializirani oddelek se ustanovi in začne z delom, ko je oddelku dodeljena najmanj polovica sodnikov glede na število mest, ki jih v skladu s 40.d členom zakona določi sodni svet.

Z dnem uveljavitve tega zakona sodni referenti nadaljujejo delo kot sodniški pomočniki, samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki v skladu s 53. členom zakona glede na to, na katero uradniško delovno mesto so kot sodni referenti uvrščeni.
Sodni referenti v skladu s prejšnjim odstavkom nadaljujejo delo kot sodniški pomočniki, samostojni sodniški pomočniki in višji sodniški pomočniki, če delo sodnih referentov opravljajo na delovnem mestu pravosodni sodelavec, svetovalec v pravosodju in višji svetovalec v pravosodju.

Okrajna sodišča, razen Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom kot organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja.
Sodniška mesta za okrajne in okrožne sodnike, za katere so določena posebna sodniška mesta na višjem sodišču, se določijo na tistem okrajnem in okrožnem sodišču, na katerih okrajni in okrožni sodniki nadomeščajo oziroma so nadomeščali odsotne sodnike, rešujejo oziroma so reševali izreden pripad zadev oziroma obravnavajo oziroma so obravnavali zadeve v drugih utemeljenih primerih.

Predsedniki okrajnih sodišč, ki z dnem uveljavitve tega zakona postanejo organizacijska enota posameznega okrožnega sodišča, z dnem uveljavitve tega zakona nadaljujejo z delom kot predsedniki teh okrajnih sodišč do izteka dobe, za katero so bili imenovani.
Podpredsednikom okrajnih sodišč, razen podpredsednikom Okrajnega sodišča v Ljubljani, preneha funkcija 1. decembra 2010.
Postopki za imenovanje podpredsednikov okrajnih sodišč, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se ustavijo.

Postopki za imenovanje predsednikov sodišč, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.

Sekretar Okrajnega sodišča v Ljubljani, sekretarji okrožnih in višjih sodišč, ki opravljajo ta dela na dan uveljavitve tega zakona, nadaljujejo z delom kot vršilci dolžnosti direktorjev sodišč do imenovanja direktorjev na podlagi določb tega zakona, vendar najdlje do 31. decembra 2010.

Minister, pristojen za pravosodje, uskladi določbe Sodnega reda z določbami tega zakona do začetka uporabe tega zakona.

Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08).
Določbe 28.b člena in 60.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2011.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010.