Na podlagi tretjega odstavka 64. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF in 14/13) ter drugega odstavka 4. člena in prvega odstavka 12. člena Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 33/04, 38/06, 84/09, 107/10 – ZPPKZ in 42/12) izdaja minister za zdravje

Ta odredba določa program obsega in vsebine pripravništva ter znanj in spretnosti, ki jih pripravnik pridobi za poklic psiholog/psihologinja v zdravstveni dejavnosti.

Zdravstveni zavod, zasebni zdravstveni delavec in drug zavod, ki opravlja zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: delodajalec), organizira usposabljanje pripravnika tako, da lahko usvoji predpisana znanja in spretnosti iz tega programa.

Pripravnik si pridobiva znanja in spretnosti, potrebna za samostojno opravljanje del in nalog s področja, za katerega se usposablja, tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod vodstvom mentorja ali drugega za to določenega strokovnega sodelavca,
– proučuje strokovno literaturo in predpisano gradivo za posamezno vsebinsko področje, določeno s programom pripravništva,
– se udeležuje izobraževanj, posebej organiziranih za pripravnike,
– obravnava posamezna vprašanja na posvetih z mentorjem,
– se udeležuje izobraževanj s posameznih strokovnih področij.

Pripravništvo traja dvanajst mesecev, od tega:
– prve tri mesece pri delodajalcu,
– najmanj štiri mesece kroženje pri izvajalcih, ki opravljajo psihološko dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti, od tega pri posameznem izvajalcu najmanj en mesec in vsaj tri dni v tednu. Kroženje se načrtuje individualno z upoštevanjem potreb in usmeritev posameznega pripravnika.

Pripravnik poglobi znanje iz vsebin organizacije dela in upravljanja pri delu tako, da:
– spozna dejavnost, organiziranost in delovanje zdravstvenih zavodov, izvajalcev zasebne zdravstvene dejavnosti in drugih javnih zavodov,
– se seznani s splošnimi akti delodajalca, ki urejajo dejavnost, organizacijo dela, delovna razmerja in varstvo pri delu.

Pripravnik se usposobi za opravljanje psihološkega dela v zdravstvu tako, da obvlada naslednja znanja in spretnosti:
Kliničnopsihološko ocenjevanje:
– vzpostavitev učinkovitega delovnega odnosa s pacientom,
– izbira, uporaba in osnove razlag ustreznih metod za psihološko ocenjevanje otrok, mladostnikov in odraslih (strukturirano opazovanje, klinični intervjuji, standardizirani psihološki preizkusi),
– ocenjevanje socialnega (družina, vzgojno-izobraževalno in delovno okolje) in kulturnega konteksta,
– poznavanje procesa ocenjevanja delovnega konteksta (ocena obremenitev in ocena obremenjenosti),
– poznavanje procesa ocenjevanja delazmožnosti za različne namene.
Psihološka formulacija problema:
– opredelitev obravnavanega problema in okoliščin,
– medsebojno povezovanje podatkov, pridobljenih v procesu kliničnopsihološkega ocenjevanja,
– sodelovanje v multidisciplinarnih timih strokovnjakov pri obravnavi pacienta.
Psihoterapija, psihološka rehabilitacija in druge oblike psihološke pomoči:
– poznavanje oblik psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim, ki ustrezajo obravnavanemu problemu in življenjskim okoliščinam pacienta,
– poznavanje indikacij in kontraindikacij za posamezne oblike psihološke pomoči,
– promocijske aktivnosti v dejavnosti varovanja zdravja delavcev in uporaba humanizacijskih ukrepov.
Psihološko raziskovanje:
– identifikacija in kritično ocenjevanje izsledkov raziskav,
– razumevanje kvalitativnih in kvantitativnih pristopov v kliničnopsihološkem raziskovanju,
– občutljivost za etične vidike raziskovanja.
Druge strokovna in osebna znanja ter spretnosti:
– poznavanje in raba etičnih načel pri kliničnopsihološkem delu,
– upoštevanje razmerja moči med strokovnjakom in pacientom ter razumevanje vpliva raznolikosti in socialnih neenakosti na posameznika,
– prepoznavanje in obvladovanje učinka lastnega vrednostnega sistema, osebnostnih lastnosti in čustvenih stanj na doživljanje in ravnanje pri kliničnopsihološkem delu,
– delo na ravni dosežene strokovne usposobljenosti in upoštevanje lastnih omejitev,
– skrb za stalno strokovno izpopolnjevanje,
– poznavanje načinov projektnega dela,
– poznavanje izobraževalnih pristopov v javnem zdravju,
– poznavanje načinov komuniciranja z javnostjo,
– vključevanje v procese supervizije in intervizije.

Program strokovnega izpita obsega preverjanje teoretičnih in praktičnih znanj iz naslednjih področij:
– strokovnih vsebin s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu,
– prve pomoči,
– socialne medicine,
– osnov pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Strokovne vsebine s področja psihološke dejavnosti v zdravstvu obsegajo:
– klinično psihologijo,
– psihopatologijo,
– zdravstveno psihologijo,
– kliničnopsihološko ocenjevanje,
– psihološko formulacijo problema,
– psihoterapijo, psihološko rehabilitacijo in druge oblike psihološke pomoči,
– psihološko raziskovanje in
– etična pravila.

Področje prve pomoči obsega:
– organizacijo in nudenje prve pomoči v rednih in izrednih razmerah,
– teoretično usposobljenost za nudenje prve pomoči,
– pravne vidike nudenja prve pomoči poškodovanim in nenadno zbolelim,
– organizacijske ukrepe v rednih in izrednih razmerah,
– prepoznavanje različnih vrst poškodb (zlomov, krvavitev, šokovnih stanj, stanj motene zavesti, opeklin, omrzlin, podhladitev, vročinske kapi, poškodb z električnim tokom, poškodb z jedkovinami, zastrupitev, nezavesti, znakov klinične in biološke smrti),
– ukrepe prve pomoči pri poškodovancih in nenadno zbolelih (zavarovanje, prenašanje, prevoz poškodovancev in nenadno zbolelih; način imobilizacije udov, hrbtenice, ukrepi pri šoku, pri topih poškodbah kože in podkožja, pri poškodbah glave, prsnega koša, trebuha, zunanjih krvavitvah, opeklinah in vročinski kapi, omrzlinah in podhladitvah, pri poškodbah z električnim tokom, pri stanjih motene zavesti).

Področje socialne medicine obsega:
– krepitev zdravja (način ohranjanja zdravja, možnosti za krepitev zdravja, pomen zdravja kot osebne in družbene vrednote, vrste sodobnih metod in učnih pripomočkov v vzgoji za zdravje in njihov pomen v zdravstveni vzgoji), različne deklaracije, listine in kodekse o zdravju,
– interdisciplinarno vlogo socialne medicine, socialno patologijo, razliko med modernimi in klasičnimi socialnimi boleznimi, opredelitev skrbi za rizične skupine prebivalstva, bistvo preprečevanja socialnih bolezni in povezovanje socialne medicine z drugimi strokami,
– pomen in namen statistike v zdravstvu, dokumentacijo in informacijski sistem v zdravstvu, statistična opazovanja, obdelavo podatkov, prikazovanje podatkov, pozitivnih in negativnih kazalcev zdravstvenega stanja prebivalstva, pomen in delitev demografske statistike,
– pravice, odgovornosti in obveznosti na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Osnove pravne ureditve s področja zdravstvene dejavnosti, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja obsegajo:
– ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim varstvom in zdravstvenim zavarovanjem,
– temeljne določbe ustave o državni ureditvi kot podlagi organiziranosti zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in zdravstvene dejavnosti,
– pravne vire s področja zdravstva,
– organizacijo zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
– zdravstveno zavarovanje,
– organizacijske oblike zdravstvene dejavnosti, vrste zdravstvenih zavodov in notranjo organiziranost,
– pravice in dolžnosti zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter njihovo združevanje v zbornice in strokovna združenja,
– nadzor nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenih delavcev ter ostale oblike nadzora v zdravstvu,
– pravice in dolžnosti pacientov ter postopek uveljavljanja njihovih pravic,
– druga področja zdravstvene dejavnosti (lekarniško dejavnost, področje duševnega zdravja, zdravil, preskrbe s krvjo in krvnimi pripravki ter s človeškimi tkivi in celicami, namenjenimi za zdravljenje, zdravilske dejavnosti, nalezljivih bolezni, presaditev delov človeškega telesa zaradi zdravljenja),
– varnost in zdravje pri delu,
– zbirke podatkov v zdravstvu,
– odškodninsko odgovornost v zdravstvu,
– kazniva dejanja zoper človekovo zdravje.

Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.