Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. aprila 2014.

V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

(1) Ta zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, promet s kmetijskimi pridelki in živili, verigo preskrbe s hrano, varnost živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, kakovost živil v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, varnost in kakovost živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, označevanje kmetijskih pridelkov in živil, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo tega zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno-strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor.
(2) Ta zakon ureja izvajanje:
- Uredbe Sveta (EURATOM) št. 3954/87 z dne 22. decembra 1987 o najvišji dovoljeni stopnji radioaktivnega onesnaženja živil in krme po jedrski nesreči ali kateri koli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 371 z dne 30. 12. 1987, str. 11), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EURATOM) št. 2218/89 z dne 18. julija 1989 o spremembi Uredbe (Euratom) št. 3954/87 o maksimalnih dovoljenih ravneh radioaktivne kontaminacije živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nesreči (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 1);
- Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 4);
- Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L št. 37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
- Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. januarja 1997 v zvezi z novimi živili in novimi živilskimi sestavinami (UL L št. 43 z dne 14. 2. 1997, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
- Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
- Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 178/2002/ES);
- Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 298/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2008 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi glede Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L št. 97 z dne 9. 4. 2008, str. 64);
- Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1);
- Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom - Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
- Uredbe Sveta (ES) št. 21/2004 z dne 17. decembra 2003 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo ovc in koz ter o spremembi Uredbe (ES) št. 1782/2003 in direktiv 92/102/EGS in 64/432/EGS (UL L št. 5 z dne 9. 1. 2004, str. 8), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
- Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 219/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom - Prilagoditve regulativnemu postopku s pregledom - Drugi del (UL L št. 87 z dne 31. 3. 2009, str. 109), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
- Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 165 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
- Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 834/2013 z dne 30. avgusta 2013 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 396/2005 Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti ostankov za acekvinocil, biksafen, diazinon, difenokonazol, etoksazol, fenheksamid, fludioksonil, izopirazam, lambda-cihalotrin, profenofos in protiokonazol v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 233 z dne 31. 8. 2013, str. 11);
- Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1047/2012 z dne 8. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1924/2006 glede seznama prehranskih trditev (UL L št. 310 z dne 9. 11. 2012, str. 36);
- Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18);
- Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013. str. 1);
- Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 164/2012 z dne 24. februarja 2012 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač (UL L št. 53 z dne 25. 2. 2012, str. 1);
- Uredbe Sveta (ES) št. 733/2008 z dne 15. julija 2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L št. 201 z dne 30. 7. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 1048/2009 z dne 23. oktobra 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 733/2008 o pogojih, ki urejajo uvoz kmetijskih proizvodov, ki izvirajo iz tretjih držav po nesreči v jedrski elektrarni Černobil (UL L št. 290 z dne 6. 11. 2009, str. 4);
- Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 1);
- Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 1056/2012 z dne 12. novembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o encimih za živila glede prehodnih ukrepov (UL L št. 313 z dne 13. 11. 2012, str. 9);
- Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 913/2013 z dne 23. septembra 2013 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe sladil v nekaterem sadju in zelenjavi (UL L št. 252 z dne 24. 9. 2013, str. 11);
- Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 985/2013 z dne 14. oktobra 2013 o spremembi in popravku Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede uporabe nekaterih aromatičnih snovi (UL L št. 273 z dne 15. 10. 2013, str. 18);
- Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št. 328 z dne 15. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1);
- Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1);
- Uredba (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487);
- Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549);
- Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608);
- Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU).«.

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva, kjer se nosilec in člani ali članice kmetije (v nadaljnjem besedilu: člani kmetije) ter zaposleni ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo.«.

5. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nosilec ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(2) Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
(3) Član kmetije je fizična oseba, starejša od 15 let, ki ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec. Član kmetije je lahko tudi fizična oseba, starejša od 15 let, ki dela na kmetiji in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, vendar ne na istem naslovu kot nosilec, in je nosilčev zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partner v registrirani istospolni skupnosti ali s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, če nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji. Fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost, ne more biti član kmetije kot poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije.
(4) Za kmetijo, ki uveljavlja ukrepe kmetijske politike, mora nosilec kmetije izmed članov kmetije določiti tudi namestnika ali namestnico nosilca (v nadaljnjem besedilu: namestnik). Če kmetija nima več nosilca, postane nosilec njegov namestnik.
(5) Osebe iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena postanejo nosilec, namestnik ali član kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva z dnem vpisa v RKG.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če imata sedež v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba. Nosilec kmetije je lahko fizična oseba, ki ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji. Poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije, ne more biti nosilec kmetije.
(7) Pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva.
(8) Dopolnilna dejavnost na kmetiji iz 99. člena tega zakona se ne šteje za registrirano dejavnost iz tretjega odstavka tega člena.«.

9. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nacionalni program o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva opredeljuje zlasti strateške razvojne cilje, analizo stanja slovenskega kmetijstva in živilstva, prednostne programske usmeritve, področja ukrepov kmetijske politike z operativnimi cilji ter načela in mehanizme ukrepanja, z namenom uresničevanja strateških ciljev razvoja slovenskega kmetijstva s čim učinkovitejšim izkoriščanjem javnih sredstev.
(2) Nacionalni program zaščite kranjske čebele opredeljuje zlasti stanje na področju čebelarstva, cilje in ukrepe za ohranitev avtohtone populacije kranjske čebele in njene diverzitete ter ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti Slovenije s čebeljimi družinami, prednostne naloge, usmeritve za razvoj čebelarstva in javnih služb s področja čebelarstva, oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa ter njihovih virov.
(3) Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade sprejme nacionalna programa iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Vlada na predlog ministrstva sprejme strategije oziroma operativne programe za izvedbo nacionalnih programov iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.

30. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Vlada lahko s predpisi iz 10. in 12. člena tega zakona določi, da se vloge, razen vlog za uveljavljanje pravic do pravnih sredstev, vlagajo le v elektronski obliki in podpišejo z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom.
(2) S predpisom ali javnim razpisom se lahko predpiše obrazec za vložitev vloge.
(3) Vloge, ki niso vložene v skladu s tem členom, se zavržejo.«.

Za 30. členom se doda nov 30.a člen, ki se glasi:

(1) Šteje se, da je stranka pooblastila pooblaščenca za vložitev ali umik vloge, ki je vložena v elektronski obliki in podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom, če je elektronski vlogi priložena izpolnjena izjava pooblaščenca o obstoju in sprejemu pooblastila.
(2) Če organ dvomi v obstoj pooblastila iz prejšnjega odstavka, zahteva od stranke ali pooblaščenca, da ga predloži v določenem roku. Stranka in pooblaščenec morata hraniti pooblastilo najmanj pet let od dneva, ko je stranka pridobila sredstva.«.

Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:

(1) Ne glede na zakon, ki ureja elektronski podpis, je pri uporabi elektronskega tehničnega sredstva pri zapisniku o kontroli na kraju samem varen elektronski podpis ali podpis z uporabo podpisne tablice ali drugega elektronskega tehničnega sredstva, ki omogoča zapis biometričnih podatkov, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima enako veljavnost in dokazno vrednost kot lastnoročni podpis, če so postopki zajema, podpisovanja in hrambe tako podpisanega dokumenta skladni z notranjimi pravili agencije, potrjenimi v skladu s predpisom, ki ureja varstvo arhivskega in dokumentarnega gradiva.
(2) Podpis z uporabo podpisne tablice oziroma drugega elektronskega tehničnega sredstva, ki omogoča zapis biometričnih podatkov, mora smiselno izpolnjevati pogoje za varen elektronski podpis kot jih določa zakon, ki ureja elektronski podpis.«.

37.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Agencija odloči o odvzemu upravičenj, vračilu sredstev oziroma o upravnih sankcijah v skladu s predpisi Unije in predpisi za njihovo izvrševanje.«.

Prvi odstavek 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poseben upravni postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja se uporablja za ukrepe na področju čebelarstva iz programa ukrepov na področju čebelarstva in za ukrepe politike razvoja podeželja, razen za kmetijsko-okoljske in kmetijsko-podnebne ukrepe, ukrep ekološko kmetovanje, ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in ukrep dobro počutje živali.«.

Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V predpisu iz 10. člena tega zakona se določi vrsta javnega razpisa:
- odprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo po vrstnem redu oddaje vlog ali
- zaprt javni razpis, kjer se vloge odpirajo in obravnavajo sočasno.«.

Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:

(1) Javni razpis, ki je v nasprotju s predpisi Unije ali predpisi za njihovo izvrševanje, se razveljavi.
(2) Sklep o razveljavitvi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Vloge, o katerih do razveljavitve javnega razpisa še ni odločeno, se s sklepom zavržejo.«.

52. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pri odprtem javnem razpisu je dopolnitev vloge dopustna do zaprtja javnega razpisa, objavljenega na spletni strani ministrstva. Šteje se, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila dopolnjena.
(2) Pri zaprtem javnem razpisu se dopolnitve vlog, ki so poslane po zaprtju javnega razpisa, ne upoštevajo.
(3) S predpisom iz 10. in 12. člena tega zakona se določi priloge, brez katerih se vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev.«.

Drugi odstavek 53. člena se črta.

Za 56. členom se doda nov 56.a člen, ki se glasi:

Zaradi kontrole upravičenosti izplačil mora davčni organ na pisno zahtevo agencije v treh mesecih pridobiti in posredovati podatke iz poslovnih knjig, davčnih evidenc, knjigovodskih listin in druge dokumentacije upravičenca ali tretje osebe v zvezi z izvedbo sofinancirane dejavnosti.«.

Za 57. členom se dodajo novo tretje podpoglavje in novi 57.a, 57.b in 57.c členi, ki se glasijo:

(1) Kontrolor v organizaciji za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona se v postopku za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil šteje za uradno osebo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.
(2) Kontrolor v postopku za ugotavljanje skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil ravna v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in o opravljeni kontroli sestavi zapisnik.

(1) O skladnosti kmetijskih pridelkov ali živil odloča organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona izda certifikat za kmetijske pridelke ali živila, za katere ugotovi skladnost, za pridelke ali živila, ki ne izpolnjujejo pogojev za skladnost, izdajo certifikata z odločbo zavrne.
(2) Če pridelek ali živilo ne izpolnjuje več katerega od pogojev skladnosti postopkov za pridelavo in predelavo, predpisanih s tem zakonom in predpisi Unije, organizacija iz 92. člena tega zakona certifikat delno ali v celoti razveljavi.

(1) Stranka lahko v 15 dneh od prejema certifikata ali odločbe iz prejšnjega člena vloži pisni ugovor na naslov organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Ugovor se lahko vloži, če je bil pri izdaji certifikata ali odločbe napačno uporabljen materialni predpis oziroma sploh ni bil uporabljen, če je bilo dejansko stanje nepopolno ali napačno ugotovljeno ali če so podane kršitve pravil postopka v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Dejanja v postopku pred izdajo odločbe o ugovoru opravijo, v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17065:2012, člani komisije za obravnavanje ugovorov, ki jih imenuje organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona. Člani komisije za obravnavanje ugovorov se štejejo za uradne osebe v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in imajo pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku. Odločbo o ugovoru izda predstojnik organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona.
(3) Če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba, se s sklepom zavrže.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona o ugovoru odloči najpozneje v dveh mesecih od njegovega prejetja.
(5) Zoper odločbo ali sklep o ugovoru ni pritožbe, dopusten pa je upravni spor.«.

Za 58. členom se doda nov 58.a člen, ki se glasi:

(1) Pogodbe, katerih predmet je odkup surovega mleka, namenjenega predelavi, in se sklenejo med proizvajalcem mleka in odkupovalci oziroma predelovalci mleka, morajo izpolnjevati pogoje iz predpisov Unije in morajo biti sklenjene v pisni obliki.
(2) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše vlada.«.

61. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Fizične in pravne osebe, ki dajejo v promet kmetijske pridelke oziroma živila in so nosilci živilske dejavnosti v skladu s 3. točko 3. člena Uredbe 178/2002/ES, morajo biti registrirane oziroma odobrene v skladu s 6. členom Uredbe 852/2004/ES pri organu, pristojnem za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava), na podlagi česar se vpišejo v register obratov iz 152.a člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek registracija oziroma odobritev ni potrebna za fizično osebo, ki ni samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji in daje v promet majhne količine kmetijskih pridelkov in živil, ki spadajo med primarne proizvode rastlinskega izvora v skladu z Uredbo 178/2002/ES, pri čemer fizična oseba ne sme biti hkrati registrirana kot nosilec živilske dejavnosti za enakovrstno dejavnost.
(3) Majhne količine iz prejšnjega odstavka so količine, ki jih fizična oseba iz prejšnjega odstavka sama pridela in neposredno prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu ali maloprodajnim podjetjem, ki jih neposredno prodajajo končnemu potrošniku na lokalnem trgu.
(4) Kot neposredna prodaja končnemu potrošniku na lokalnem trgu se štejejo: prodaja na mestu pridelave, prodaja na tržnicah, prodaja na premičnih prodajnih objektih, kot so premična stojnica in potujoča prodajalna, prodaja od vrat do vrat, prodaja na sejmih in prireditvah.
(5) Lokalni trg je celotno območje Republike Slovenije.
(6) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.«.

Za 61. členom se dodajo novi 61.a, 61.b in 61.c členi, ki se glasijo:

(1) Kmetijske pridelke, pridelane na kmetiji, lahko neposredno prodajajo končnemu potrošniku nosilec, člani kmetije in zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v RKG.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka ne smejo neposredno prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če je nosilec ali član kmetije:
- samostojni podjetnik posameznik, registriran za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisan v register obratov iz 152.a člena tega zakona za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov, ali
- nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 100. člena tega zakona, registriran za dopolnilno dejavnost prodaje kmetijskih pridelkov, ali
- zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za prodajo kmetijskih pridelkov in vpisani v register obratov iz 152.a člena tega zakona za istovrstne skupine kmetijskih pridelkov.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena zaposleni na kmetiji ne sme za kmetijo prodajati istovrstnih skupin kmetijskih pridelkov končnemu potrošniku, če je zaposleni na kmetiji hkrati tudi oseba iz prve ali tretje alineje prejšnjega odstavka.

(1) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo ne sme biti daljši od 45 dni.
(2) Drugačen dogovor o dolžini plačilnega roka iz prejšnjega odstavka je ničen.
(3) Za hitro pokvarljivo živilo iz prvega odstavka tega člena se šteje:
- sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe 1308/2013/EU, vključno s krompirjem;
- mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani;
- predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi;
- nepredpakirani presni in pasterizirani mesni izdelki;
- sveže ribe, raki in mehkužci;
- jajca v lupini;
- sveže gobe in zelišča;
- predpakiran in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo;
- nepredpakirani fini pekovski izdelki.

(1) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) je dogovor o dolžini plačilnega roka za druga živila, ki je daljši od 90 dni, ničen.
(2) Za druga živila iz prejšnjega odstavka se šteje hrana ali živilo v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe 178/2002/ES, in grozdje, namenjeno za predelavo v vino, razen živil iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12) začne plačilni rok za grozdje, namenjeno za predelavo, teči 1. marca v vinskem letu pridelave grozdja.«.

Za novim 61.c členom se dodajo novo V.a poglavje in novi 61.č do 61.f členi, ki se glasijo:

Veriga preskrbe s hrano vključuje pridelavo oziroma prirejo, predelavo, distribucijo, veleprodajo oziroma maloprodajo do končnega potrošnika in je trajnostno naravnana, saj s svojim obstojem in delovanjem vpliva na gospodarstvo, zdravje in okolje.

(1) Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: varuh) spremlja ravnanja deležnikov v verigi preskrbe s hrano, objavlja primere dobrih poslovnih praks na spletni strani varuha in o tem obvešča javnost, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti.
(2) Varuh priglasi Javni agenciji Republike Slovenije za varstvo konkurence morebitna nedovoljena ravnanja v verigi preskrbe s hrano (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena ravnanja).
(3) Varuh letno poroča vladi o primerih dobrih in slabih poslovnih praks v verigi preskrbe s hrano ter vladi predlaga sprejetje tistih ukrepov, ki pozitivno vplivajo na verigo preskrbe s hrano, pri čemer upošteva varstvo osebnih podatkov in varovanje poslovnih skrivnosti.

(1) Varuha na predlog ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, po predhodnem posvetovanju z deležniki v verigi preskrbe s hrano, imenuje vlada za obdobje petih let.
(2) Minister za varuha predlaga osebo, ki uživa strokovni in moralni ugled ter podporo deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Predlagani kandidat za varuha ne sme biti član v organu upravljanja ali nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane ter ne sme imeti funkcije v državnem organu, organu politične stranke ali organu sindikata. Za varuha je lahko imenovan kandidat:
- ki je državljan Republike Slovenije;
- ki obvlada uradni jezik;
- ki ni pravnomočno obsojen;
- ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj na področju pridelave, predelave, distribucije ali prodaje živil.
(3) Varuh svoje delo opravlja nepoklicno. Pri svojem delu je neodvisen in samostojen ter ravna častno in pošteno.
(4) Vlada lahko na predlog ministra in v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, predčasno razreši varuha, če:
- to sam zahteva;
- trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svojega dela;
- ravna v nasprotju z določbami tega zakona;
- zaradi ugotovljenih napak pri delu ni vreden zaupanja;
- nastopi funkcijo v državnem organu, organu politične stranke, organu sindikata ali postane član v organu upravljanja ali nadzora gospodarske družbe, ki se ukvarja s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane.
(5) Varuh deluje na sedežu ministrstva, ki zagotavlja materialna in finančna sredstva za njegovo delovanje. Varuh je upravičen do nagrade za svoje opravljeno delo in do povračila potnih stroškov.
(6) Podrobnejše pogoje o delovanju in financiranju varuha predpiše vlada.

(1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja, s katerimi ena stranka s svojo znatno tržno močjo, ki je razvidna iz obsega ali vrednosti prodaje, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča drugo pogodbeno stranko.
(2) Nedovoljena ravnanja so zlasti:
- nespoštovanje predpisanih plačilnih rokov;
- vsiljevanje pogojev, zlasti dodatnih plačil ali popustov, promocij ali drugih storitev, nepoštenih dobavnih pogojev, protidobav po nekonkurenčnih pogojih, dodatnih plačil zaradi doseganja ali nedoseganja določenih ravni prodaj, brezpogojnega vračanja neprodanega blaga, bremenitev drugih pogodbenih strank s stroški inventurnega manjka ali kraj.
(3) Pogodba je v delu, ki vsebuje nedovoljena ravnanja, nična.«.

Naslov VI. poglavja in 62. člen se spremenita tako, da se glasita:

(1) Pristojni organ, odgovoren za izvajanje predpisov Unije s področja varnosti živil neživalskega izvora v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije ter varnosti živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu, je uprava.
(2) Uprava izvaja uradni nadzor nad varnostjo živil iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi Unije, ki urejajo uradni nadzor.
(3) Vlada sprejme predpise za zagotavljanje varnosti živil iz prvega odstavka tega člena.
(4) Podrobnejše pogoje glede varnosti živil iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.«.

64. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kakovost kmetijskih pridelkov in živil po tem zakonu je skupek lastnosti in značilnosti, zaradi katerih kmetijski pridelki in živila zadostijo pričakovanja potrošnika.
(2) Šteje se, da kmetijski pridelek ali živilo ustreza zahtevam iz prejšnjega odstavka, če ustreza predpisani in označeni kakovosti.
(3) Uprava izvaja nadzor nad izvajanjem predpisanih zahtev kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov in živil.
(4) Podrobnejše pogoje glede kakovosti kmetijskih pridelkov in živil predpiše minister.«.

V drugem odstavku 69. člena se za besedilom »''dobrote z naših kmetij'',« doda besedilo »''izbrana kakovost'', ''neobvezne navedbe kakovosti'',«.
Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen za neobvezne navedbe kakovosti.«.

Za 70. členom se dodajo nov ba) oddelek in nova 70.a in 70.b člen, ki se glasijo:

(1) Kmetijski pridelek ali živilo izbrane kakovosti je kmetijski pridelek ali živilo s posebnimi lastnostmi, ki se nanašajo predvsem na pridelavo, predelavo ali kakovost osnovnih surovin in na poreklo osnovne surovine.
(2) Posebne lastnosti iz prejšnjega odstavka temeljijo na objektivnih, merljivih, izsledljivih in drugih merilih, ki se nanašajo na sestavo kmetijskega pridelka ali živila, okolju prijazno pridelavo, kakovost surovin, dobrobit živali, posebno zdravstveno varstvo živali, način krmljenja, kratke prevozne poti, hitro predelavo surovin oziroma čim manjšo poznejšo obdelavo pri skladiščenju in prevozu.
(3) Kmetijski pridelek ali živilo je lahko označeno z označbo »izbrana kakovost«, če izpolnjuje predpisane pogoje in je vpisano v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(4) Vlagatelj, ki pridobi pravico do uporabe označbe »izbrana kakovost«, s tem pridobi tudi pravico do uporabe zaščitnega znaka »izbrana kakovost«.
(5) Podrobnejši postopek priznanja označbe »izbrana kakovost«, ugotavljanje skladnosti in grafično podobo zaščitnega znaka »izbrana kakovost« predpiše minister.

(1) Neobvezne navedbe kakovosti se nanašajo na značilnost ene ali več kategorij kmetijskih pridelkov ali živil ali na lastnost kmetovanja ali predelave, ki velja za določena območja in daje dodano vrednost proizvodu v primerjavi s podobnimi proizvodi.
(2) Značilnosti kmetijskih pridelkov in živil z neobvezno navedbo kakovosti so predpisane s predpisi Unije.
(3) Fizične in pravne osebe, ki uporabljajo neobvezne navedbe kakovosti, se vpišejo v evidenco iz 148. člena tega zakona.
(4) Podrobnejše pogoje uporabe neobveznih navedb kakovosti predpiše minister v skladu s predpisi Unije.«.

V drugem odstavku 72. člena se na koncu odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »določbe, ki se nanašajo na nadzor, pa vlada.«.

V prvem odstavku 81. člena se za besedilom »višje kakovosti,« doda besedilo »izbrane kakovosti,«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na področju priznanja označb naravnih mineralnih vod ima uprava naslednje naloge:
- vodi postopke za priznanje označb naravnih mineralnih vod;
- sodeluje z Evropsko komisijo;
- opravlja druge naloge s področja priznanja označb naravnih mineralnih vod.«.

Za drugim odstavkom 85. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Uprava v Uradnem listu Republike Slovenije objavi izrek odločbe o priznanju, spremembi ali prenehanju priznanja označbe naravne mineralne vode.«.

89. člen se črta.

99. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopolnilna dejavnost na kmetiji je dejavnost, ki omogoča boljšo rabo proizvodnih zmogljivosti in delovnih moči kmetije ter pridobivanje dodatnega dohodka na kmetiji.
(2) Letni dohodek iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ne sme presegati treh povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati petih povprečnih letnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu.
(3) Kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti se šteje dohodek, brez znižanj, povečanj in davčnih olajšav, ugotovljen kot razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki, kakor je izkazan v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti. Kadar se davčna osnova od dohodka iz dopolnilne dejavnosti ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot dohodek iz dopolnilne dejavnosti šteje dohodek dopolnilne dejavnosti, ugotovljen na podlagi podatkov obračuna dohodnine iz dohodka iz dejavnosti.
(4) Kot dohodek dopolnilne dejavnosti se šteje delež dohodka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, kadar nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji poleg dopolnilne dejavnosti opravlja tudi druge kmetijske ali s kmetijstvom nepovezane dejavnosti in se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, ter se davčna osnova za vso kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnost na kmetiji ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.
(5) Delež dohodka iz prejšnjega odstavka, ki pripada dopolnilni dejavnosti, se določi v višini deleža prihodka dopolnilne dejavnosti glede na celotni prihodek dejavnosti zavezanke ali zavezanca, kakor je izkazan v davčnem obračunu. Voditi se mora ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(6) Na kmetiji se ne sme opravljati posamezna vrsta dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je nosilec ali član kmetije samostojni podjetnik posameznik, registriran za istovrstno dejavnost, ali zakoniti zastopnik pravne osebe ali ima večinski delež v pravni osebi, registrirani za istovrstno dejavnost.
(7) Vrste dejavnosti, ki se lahko opravljajo kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji, njihove značilnosti, obseg in podrobnejše pogoje predpiše vlada.«.

100. člen se spremeni tako, da se glasi:

Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji je lahko nosilec kmetije ali član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije.«.

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora pred začetkom opravljanja dopolnilne dejavnosti na kmetiji pridobiti dovoljenje upravne enote za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) V dovoljenju se določijo vrste dopolnilnih dejavnosti, ki se opravljajo na kmetiji, in pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje posamezne vrste dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu s tem zakonom, ime in priimek nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, KMG-MID kmetije, matična številka dejavnosti in davčna številka nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(3) Če želi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravljati novo vrsto dopolnilne dejavnosti ali prenehati opravljati posamezno vrsto dopolnilne dejavnosti na kmetiji, mora na upravni enoti pridobiti dovoljenje oziroma odločbo o razveljavitvi dovoljenja.
(4) Če gre za dopolnilne dejavnosti domače ali umetne obrti, se dovoljenje izda z upoštevanjem strokovnega mnenja zbornice, ki zastopa obrtnike.
(5) Če gre za dopolnilne dejavnosti, ki so živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, se dovoljenje izda, če je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji vpisan v register obratov iz 152.a člena tega zakona.
(6) Upravna enota vsako leto do 30. junija preverja izpolnjevanje pogojev iz drugega odstavka 99. člena tega zakona za preteklo koledarsko leto. Nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji mora najkasneje do roka iz tega odstavka upravni enoti sporočiti podatek o letnem dohodku iz tretjega in četrtega odstavka 99. člena tega zakona.
(7) Upravna enota po uradni dolžnosti ali na predlog pristojnega inšpektorja z odločbo razveljavi dovoljenje, če niso več izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona. Dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji preneha veljati s smrtjo nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
(8) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena.«.

Drugi odstavek 107. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organizaciji proizvajalcev se status prizna, če izpolnjuje pogoje določene s predpisi Unije.«.
Na koncu tretjega odstavka se doda nov stavek: »Če organizacija proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status organizacije proizvajalcev.«.

Za 107. členom se doda nov 107.a člen, ki se glasi:

(1) Skupine proizvajalcev po tem zakonu so oblike združevanja kmetijskih gospodarstev oziroma drugih proizvajalcev v kmetijstvu oziroma gozdarstvu, ki so namenjene začetnemu povezovanju, niso vezane na pravila za sektorsko povezovanje organizacij proizvajalcev in katerih cilj je prilagajati proizvodnjo in obseg proizvodnje zahtevam trga s skupnim trženjem blaga.
(2) O priznanju skupine proizvajalcev na predlog skupine proizvajalcev odloči minister. Če skupina proizvajalcev ne izpolnjuje več pogojev za priznanje, ji minister z odločbo odvzame status skupine proizvajalcev.
(3) Podrobnejše pogoje za priznavanje skupin proizvajalcev predpiše minister.«.

110. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za učinkovitejšo rabo kmetijske in gozdarske mehanizacije ter opreme, delovne sile in drugih proizvodnih zmogljivosti lahko kmetijska gospodarstva ter nosilci ali člani kmetije in lastniki gozdov ustanovijo strojni krožek, preko katerega lahko izvajajo storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo.
(2) Strojni krožek iz prejšnjega odstavka je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja društva, ki pri storitvah s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo opravlja predvsem informiranje, spodbujanje izvajanja storitev ter povezovanje izvajalcev in naročnikov storitev. Strojni krožek vodi evidence o opravljenih storitvah posameznega člana strojnega krožka.
(3) Minister predpiše seznam kmetijske in gozdarske mehanizacije iz prvega odstavka tega člena ter osnove za katalog stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije.«.

Za drugim odstavkom 118. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če vlada do začetka tekočega leta ne predpiše programa dela, izda minister sklep o začasnem financiranju javne službe. V sklepu določi višino financiranja na mesec, ki ne sme presegati dvanajstine razpoložljivih proračunskih sredstev ministrstva za ta namen, in določi naloge javne službe v obdobju začasnega financiranja.«.

V 122. členu se na koncu pete alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»- svetovanje v čebelarstvu.«.

V 124. členu se na koncu četrte alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova peta alineja, ki se glasi:
»- ugotavljanje vrednosti kmetijskih rastlin za predelavo.«.

Za 127. členom se doda nov 127.a člen, ki se glasi:

Naloge javne svetovalne službe v čebelarstvu so zlasti:
- svetovanje na področju tehnologije, ekonomike in varne hrane;
- svetovanje pri izdelavi razvojnih načrtov čebelarstva;
- svetovanje pri uveljavljanju ukrepov skupne kmetijske politike s področja čebelarstva;
- svetovanje pri organizaciji in delovanju organizacij proizvajalcev iz 107. člena ali skupin proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona;
- svetovanje pri pripravi predpisov s področja čebelarstva;
- sodelovanje pri pripravi razvojnih programov v čebelarstvu;
- ozaveščanje mladine in širše javnosti o pomenu čebelarstva;
- druge svetovalne naloge v čebelarstvu.«.

Na koncu prvega odstavka 133. člena se doda nov stavek: »Javno pooblastilo obsega tudi posredovanje podatkov, ki jih organizacije, pooblaščene za certificiranje, pridobijo pri izvajanju kontrol na kraju samem zaradi izvajanja kontrole ukrepov razvoja podeželja, ministrstvu in agenciji.«.

V 138. členu se v točki a) peta alineja spremeni tako, da se glasi:
»- evidenca kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod;«.
Osma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- evidenco mreže računovodskih podatkov o poslovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko knjigovodstvo);«.
V točki b) se na koncu druge alineje pika nadomesti s podpičjem in dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»- karto talnih števil;
- evidenco območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.«.

143. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V RKG se za posamezno kmetijsko gospodarstvo vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
- KMG-MID;
- naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva in domače ime kmetije, če ga ima;
- nosilec in za kmetijo tudi podatki o namestniku nosilca, članih kmetije in zaposlenih na kmetiji s podatki iz 140. člena tega zakona;
- dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz 101. člena tega zakona;
- kmetijska zemljišča v uporabi s podatki iz 144. člena tega zakona;
- planine in skupni pašniki;
- pridelek oljk in oljčnega olja za kmetijska gospodarstva, ki imajo najmanj 0,1 hektarja oljčnikov;
- stalež rejnih živali;
- primarna proizvodnja živil rastlinskega izvora kmetijskega gospodarstva;
- primarna proizvodnja krme rastlinskega izvora kmetijskega gospodarstva;
- razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost;
- kontrolni in inšpekcijski pregledi kmetijskih gospodarstev in podatki zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike;
- omejitve na kmetijskem gospodarstvu ali omejitve pri spreminjanju podatkov v RKG;
- članstvo kmetijskega gospodarstva v organizacijah proizvajalcev in skupinah proizvajalcev;
- uporaba zaščitnih znakov;
- vključenost kmetijskega gospodarstva v ekološko ali integrirano pridelavo in druge sheme kakovosti po tem zakonu.
(2) RKG vodijo upravne enote.
(3) Podatke za vpis in spremembe podatkov iz druge, tretje, pete in šeste alineje prvega odstavka tega člena mora nosilec sporočiti upravni enoti. Spremembe mora sporočiti v 30 dneh po nastali spremembi. V primeru smrti nosilca kmetije in če namestnik ni določen, morajo podatke sporočiti člani kmetije ali osebe, ki imajo zakonito pravico do uporabe zemljišč.
(4) Podatke o pridelku oljk in oljčnega olja iz sedme alineje prvega odstavka tega člena nosilec kmetijskega gospodarstva sporoča upravni enoti enkrat letno, najpozneje do 15. februarja leta, ki sledi letu obiranja oljk.
(5) Podatke iz četrte alineje prvega odstavka tega člena vpiše upravna enota po uradni dolžnosti. Podatki iz osme do šestnajste alineje prvega odstavka tega člena se v RKG prevzemajo ali določijo na podlagi prevzetih podatkov tako, da se RKG povezuje z drugimi evidencami z delovnega področja ministrstva ali drugih državnih organov.
(6) RKG se vodi v opisni in grafični obliki.
(7) Ugotovitve kontrol ukrepov kmetijske politike ali inšpekcijskega nadzora, ki se nanašajo na podatke iz RKG, kontrolorji ali inšpektorji posredujejo v RKG in so podlaga za spremembo podatkov v RKG po uradni dolžnosti, ki jo izvede upravna enota.
(8) Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. Ministrstvo kot upravljavec podatkov ob večjih sistemskih spremembah po uradni dolžnosti izda izpise iz RKG.
(9) Spremembe podatkov v RKG izvede ministrstvo po uradni dolžnosti tudi takrat, kadar so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.«.

144. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Osnovna enota identifikacijskega sistema za prijavo kmetijskih zemljišč v RKG je blok. Blok je strnjena površina kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi enega kmetijskega gospodarstva ne glede na vrsto dejanske rabe.
(2) Grafična enote rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK) je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto dejanske rabe znotraj posameznega bloka. Nosilci kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v obliki GERK.
(3) V blok se združujejo vsi soležni GERK. Blok postane tudi GERK, ki nima soležnih GERK istega kmetijskega gospodarstva.
(4) Za blok se v RKG vodijo naslednji podatki:
- identifikacijska oznaka;
- KMG-MID;
- grafična površina in obseg;
- največja upravičena površina;
- umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu;
- datum in vrsta spremembe;
- država;
- drugi podatki, ki jih predpiše minister.
(5) Za GERK se v RKG vodijo naslednji podatki:
- identifikacijska oznaka: GERK-PID;
- identifikacijska oznaka bloka;
- KMG-MID;
- domače ime;
- vrsta dejanske rabe;
- grafična površina in obseg;
- največja upravičena površina;
- nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina;
- za trajne nasade podatki o trajnih nasadih in sadilnem materialu;
- umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu;
- datum in vrsta spremembe.
(6) Uporaba bloka je obvezna pri vodenju podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov v pristojnosti ministrstva.
(7) Če v postopku prijave kmetijskega zemljišča ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Če do uskladitve ne pride, o tem odloči pristojna upravna enota. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini.
(8) Prekrivajoče površine iz prejšnjega odstavka niso del identifikacijskega sistema za vodenje zemljišč in se ne upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike.«.

V drugem odstavku 147. člena se v peti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»- dovoljenja za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja.«.
Za četrtim odstavkom se dodajo nov peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona na spletni strani ministrstva objavijo certifikate za ekološko pridelavo in predelavo iz pete alineje drugega odstavka tega člena.
(6) Vsi podatki iz te evidence so javni, razen davčne številke, matične številke, EMŠO in KMG-MID.
(7) Organizacije za kontrolo in certificiranje iz 92. člena tega zakona pridobivajo podatke in ravnajo s pridobljenimi podatki, ki so davčna tajnost, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.

148. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zavezanci za vpis v evidenco so pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov in živil za naslednje sheme kakovosti: dobrote z naših kmetij, višja kakovost, izbrana kakovost, neobvezne navedbe kakovosti, zajamčena tradicionalna posebnost, označba porekla in geografska označba ter druge sheme kakovosti, priznane s predpisi Unije. Zavezanci za vpis v evidenco so tudi proizvajalci naravnih mineralnih vod, ki so pridobili odločbo o priznanju naravne mineralne vode.
(2) V evidenci kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod se vodijo ali prevzemajo naslednji podatki:
- kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti;
- vrsta sheme kakovosti;
- certificirani pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ali njihovih združenjih;
- letna pridelava in predelava kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti;
- iz 140. člena tega zakona o pridelovalcih, predelovalcih, proizvajalcih in njihovih združenjih, ki uporabljajo podeljene zaščitne znake, ali o proizvajalcu za priznanje označbe naravne mineralne vode;
- iz odločbe o priznanju naravne mineralne vode (številka in datum izdaje odločbe, ime označbe naravne mineralne vode, ime izvira, kraj izkoriščanja, razvrščanje in označevanje glede na vsebnost ogljikovega dioksida).
(3) Evidenca je namenjena spremljanju in kontroli kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti ter priznanih naravnih mineralnih vod, podeljenih zaščitnih znakov ter kontroli ukrepov kmetijske politike.
(4) Podatki iz evidence iz tega člena so javni, razen davčne številke, EMŠO in KMG-MID, in se objavijo na spletni strani ministrstva.«.

151. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V evidenco kmetijskega knjigovodstva se vpišejo kmetijska gospodarstva, ki sporočajo podatke o kmetijskem knjigovodstvu računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona.
(2) Kmetijskim gospodarstvom iz prejšnjega odstavka se dodeli šifra.
(3) V evidenci kmetijskega knjigovodstva se vodijo ali prevzemajo podatki:
- iz 140. člena tega zakona;
- iz prvega odstavka 143. člena tega zakona;
- o finančnih pomočeh posameznega kmetijskega gospodarstva iz 153. člena tega zakona;
- o staležu po vrstah rejnih živali iz 156. člena tega zakona;
- o glavnem proizvodnem tipu in razredu ekonomske velikosti kmetijskega gospodarstva;
- računovodski podatki, ki so tehnični, finančni ali ekonomski podatki kmetijskega gospodarstva, pridobljeni iz sistematičnih in rednih knjižb med letom, za letno določanje dohodkov kmetijskih gospodarstev in poslovno analizo kmetijskih gospodarstev.
(4) Podatki iz pete alineje prejšnjega odstavka se vpišejo v evidenco iz tega člena na podlagi statističnih podatkov, ki jih pošlje Statistični urad Republike Slovenije ministrstvu, podatke iz šeste alineje prejšnjega odstavka pa sporočijo kmetijska gospodarstva računovodskim pisarnam iz 171. člena tega zakona.
(5) Podatki iz tega člena niso javni.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se podatki iz tega člena lahko pošljejo Statističnemu uradu Republike Slovenije za statistični namen.
(7) Evidenco iz tega člena vodijo nosilci javnih pooblastil iz 171. člena tega zakona.
(8) Evidenca je namenjena letnemu določanju dohodkov kmetijskih gospodarstev in poslovni analizi kmetijskih gospodarstev.«.

152. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Evidenca organizacij in skupin proizvajalcev obsega naslednje podatke:
- iz 140. člena tega zakona;
- iz 143. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev;
- številko in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja organizacije ali skupine proizvajalcev.
(2) Podatki se vpišejo v evidenco na podlagi odločbe o priznanju iz 107. in 107.a člena tega zakona.
(3) Podrobnejšo vsebino evidence predpiše minister.
(4) Evidenca je namenjena izvajanju ukrepov za spodbujanje delovanja organizacij in skupin proizvajalcev.«.

152.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) V register obratov se poleg podatkov iz 140. člena tega zakona vpišejo tudi:
- podatki o obratu;
- podatki o nosilcu živilske dejavnosti;
- dejavnosti, ki jih izvaja obrat;
- opis živil in postopkov pri dejavnosti obrata;
- podatki o prevoznih sredstvih, premičnih obratih, stojnicah in prodajnih avtomatih.
(2) Register obratov iz tega člena vodi in upravlja uprava.
(3) Podrobnejšo vsebino in postopke za vpis v register iz tega člena predpiše minister.
(4) Register obratov je namenjen zagotavljanju varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki so dani v promet.«.

Za 164. členom se dodata nova 164.a in 164.b člen, ki se glasita:

Karta talnih števil je prostorska evidenca, ki vsebuje v številčni vrednosti navedeno osnovno oceno lastnosti tal. Pri ugotavljanju osnovne ocene lastnosti tal se upoštevajo geološka podlaga, razvojna stopnja in tekstura iz podatkov pedološke karte Slovenije.

(1) Evidenca območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je prostorska evidenca, ki vsebuje območja znatne omejitve rabe zemljišč na gorskih območjih, na območjih z naravnimi omejitvami in na območjih s posebnimi omejitvami, ki so določena na podlagi predpisov Unije.
(2) Razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost predpiše minister.«.

V prvem odstavku 166. člena se besedilo »Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo pridobiva, uporablja in obdeluje« nadomesti z besedilom »Za izvajanje ukrepov kmetijske politike in za zagotavljanje varnosti, kakovosti in pravilnosti označevanja živil ter za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo in organi v sestavi pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- centralnega registra prebivalstva (EMŠO ali davčno številko, spol, datum rojstva, datum smrti, priimek, ime, stalno prebivališče v Sloveniji, začasno prebivališče v Sloveniji, prebivališče v tujini, naslov za vročanje, državljanstvo, oče, mati, zakonec, generalni status, status prebivališča, indikator začasnega bivanja v tujini in stari EMŠO v primeru zamenjave). Za povezovanje evidence se uporablja EMŠO ali davčna številka ali ime in priimek ali stalni ali začasni naslov ali sorodstvene vezi (EMŠO očeta, matere, zakonca);«.
V sedemnajsti alineji se besedilo »o pokojnini in zavarovanju zavarovanca: ime in priimek ter naslov s hišno številko« nadomesti z besedilom »o pokojnini, zavarovanju zavarovanca in podlagi za zavarovanje: ime in priimek, naslov in EMŠO ali davčna številka«.
Dvaindvajseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»- zbirk podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (o zdravstvenem zavarovanju zavarovanca: ime in priimek, EMŠO ali davčna številka in naslov).«
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za vodenje in upravljanje zbirk podatkov lahko ministrstvo v evidence z delovnega področja ministrstva prevzame podatke iz evidenc iz tega člena za osebe, ki se v evidence vpisujejo po lastni volji ali so se dolžne vanje vpisati v skladu z zakonom ali pa so v evidence vpisane po uradni dolžnosti.«.

171. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za sprejemanje in analiziranje ukrepov kmetijske politike se na nekaterih kmetijah vodi kmetijsko knjigovodstvo. Sodelovanje kmetij je prostovoljno.
(2) Merila za določitev kmetij so proizvodna usmeritev, velikost in regionalna zastopanost kmetij.
(3) Minister na podlagi meril iz prejšnjega odstavka in soglasja nosilcev določi kmetije, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo, tako da z njimi sklene pogodbo. Posamezna poročevalska kmetija prejme nadomestilo za sodelovanje v mreži računovodskih podatkov, ki ga določi minister.
(4) Ministrstvo je odgovorno za strokovno in organizacijsko vodenje kmetijskega knjigovodstva ter sodelovanje s strokovnimi institucijami in upravnimi organi. Minister predpiše podrobnejše naloge strokovnih institucij in upravnih organov pri vodenju kmetijskega knjigovodstva.
(5) Minister ustanovi komisijo za spremljanje in vodenje kmetijskega knjigovodstva, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva, strokovnjaki za kmetijsko svetovanje, državno statistiko, izobraževanje, raziskovanje in predstavniki zbornice, Zadružne zveze Slovenije, računovodske pisarne ter nosilcev.
(6) Računovodska pisarna je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del v skladu s predpisi, izpolnjuje pogoje glede ustrezne registracije za izvajanje dejavnosti vodenja kmetijskega knjigovodstva, števila in izobrazbe zaposlenih, referenc na področju vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva ter ustrezne tehnične opremljenosti in ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi. Podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati računovodska pisarna, predpiše minister. Naloge in obveznosti računovodske pisarne so določene s predpisi Unije.
(7) Računovodska pisarna opravlja svoje naloge in obveznosti kot javno pooblastilo. Računovodska pisarna se izbere na javnem razpisu na podlagi naslednjih meril: delovnih izkušenj s področja vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva, referenc na področju vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost ali kmetijskega knjigovodstva, in strokovnega izpopolnjevanja s področja vodenja računovodstva za kmetijsko dejavnost. Podrobnejša merila se določijo v javnem razpisu. Javno pooblastilo se podeli računovodski pisarni, ki na javnem razpisu doseže najvišje število točk na podlagi meril. Javno pooblastilo podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(8) Nadzor, razen inšpekcijskega nadzora, nad računovodsko pisarno, ki ji je dodeljeno javno pooblastilo, opravlja ministrstvo.
(9) Javno pooblastilo preneha sporazumno, ali če računovodska pisarna preneha izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom, ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo, ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
(10) Osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale v mreži kmetijskega knjigovodstva, ne smejo izdati katerekoli individualne računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi so se seznanile pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela.
(11) Računovodska pisarna prejme za vsako pravilno izpolnjeno poročilo standardni honorar, kot je določen s predpisi Unije, poleg tega pa lahko prejme tudi nadomestilo. Minister s sklepom določi višino in pogoje za pridobitev nadomestila.
(12) Sredstva za izvajanje kmetijskega knjigovodstva zagotovi ministrstvo.«.

Za 171. členom se dodata novo sedmo podpoglavje in nov 171.a člen, ki se glasita:

(1) Ministrstvo zbira podatke o proizvedeni količini oljčnega olja in namiznih oljk za potrebe sporočanja podatkov v skladu s predpisi Unije.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka so obrati iz 152.a člena tega zakona, ki se ukvarjajo s pridobivanjem olja iz plodov oljk ali oljčnih tropin, dolžni ministrstvu sporočati količino predelanih plodov oljk ali oljčnih tropin in količino pridobljenega olja.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka obrat sporoča v obdobju obiranja oljk do petega dne v mesecu za količine, predelane ali pridobljene v predhodnem mesecu.«.

172. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije s področja kmetijstva opravljajo, če ta zakon ne določa drugače, kmetijski inšpektorji ali drugi pristojni inšpektorji inšpektorata, pristojnega za kmetijstvo, in inšpektorji, ki delujejo v okviru uprave, pooblaščeni za nadzor po tem zakonu ali drugih predpisih.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o varnosti živil neživalskega izvora v vseh fazah pridelave in predelave ter nadzor organizacij za ugotavljanje skladnosti po tem zakonu opravljajo inšpektorji za hrano. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o kakovosti živil v vseh fazah pridelave in predelave opravljajo inšpektorji za hrano za živila neživalskega izvora in uradni veterinarji za živila živalskega izvora. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter predpisov Unije o varnosti živil neživalskega izvora in kakovosti živil v distribuciji ter o varnosti in kakovosti živil v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu opravljajo inšpektorji za hrano in uradni veterinarji.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na carinski postopek za izvoz in postopek sprostitve kmetijskih pridelkov ali živil neživalskega izvora v prosti promet, opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in drugih predpisov, ki se nanašajo na postopek za sprostitev živil živalskega izvora v prosti promet, opravljajo uradni veterinarji.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek sistematične dokumentacijske preglede in naključne identifikacijske preglede glede varnosti živil neživalskega izvora pred sprostitvijo v promet v Republiki Sloveniji opravljajo carinski organi, razen nujnih primerov in poostrenega nadzora glede varnosti živil ob uvozu, ki ga opravljajo fitosanitarni inšpektorji in inšpektorji za hrano.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb predpisov na področju identifikacije in registracije živali opravljajo kmetijski inšpektorji in uradni veterinarji ter inšpektorji za hrano.
(6) Kadar onesnaževala v primarni pridelavi kmetijskih proizvodov in živil rastlinskega izvora izhajajo iz okolja in niso posledica ravnanja nosilca dejavnosti, njihov izvor ugotavlja inšpektor, pristojen za okolje, in kmetijski inšpektor v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
(7) Nadzor nad izvajanjem 61.f člena tega zakona, nadzor v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence, opravlja Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, odloča pa tudi kot prekrškovni organ o prekrških zaradi kršitve 61.f člena tega zakona. Če ima podjetje prevladujoč položaj v skladu z zakonom, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence uvede postopek samo na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence.
(8) Nadzor nad dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji, ki se nanašajo na gozdarske dejavnosti, in izvajanjem storitev z gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov, opravlja gozdarski inšpektor.
(9) Pravne in fizične osebe morajo pristojnemu inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzora in ga pri tem ne smejo ovirati ter mu morajo dati zahtevane listine, podatke, pojasnila ali potrebne predmete. Pravne in fizične osebe morajo v določenem roku ravnati v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon.«.

174. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Kmetijski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
- pregledovati kmetijska zemljišča, poslovne in proizvodne prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov ter fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, dopolnilne dejavnosti na kmetiji ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
- pregledovati prostore, v katerih se opravlja kmetijska ali dopolnilna dejavnost ali druge dejavnosti, če gre za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
- odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora;
- ugotavljati nezakonito pridobitev ali nenamensko porabo sredstev po tem zakonu;
- ugotavljati, ali izvajalci javnih služb po tem zakonu izpolnjujejo predpisane pogoje;
- nadzirati izvajanje nalog javnih služb;
- dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora;
- nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov po tem zakonu;
- predlagati pristojnemu organu izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
- predlagati pristojnemu organu, da zahteva vračilo nezakonito ali nenamensko porabljenih sredstev;
- predlagati pristojnemu organu zadržanje izplačila sredstev;
- nadzirati izvajanje pogodbenih razmerij v sektorju mleka in mlečnih izdelkov iz 58.a člena tega zakona;
- nadzirati prodajo kmetijskih pridelkov iz 61.a člena tega zakona;
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
- nadzirati neupravičeno oviranje kmetijskih opravil;
- predlagati organizaciji iz prve alineje prvega odstavka 91. člena tega zakona, da proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil odvzame certifikat;
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za priznanje organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in medpanožnih organizacij;
- nadzirati izvajanje storitev v okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona;
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje nalog računovodske pisarne iz 171. člena tega zakona.
(2) Inšpektor za hrano ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
- izdajati listine o skladnosti živil neživalskega izvora za izvoz;
- pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu;
- pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu;
- pregledovati prostore, naprave, postopke, dokumentacijo ter sredstva pri fizičnih in pravnih osebah pod nadzorom uprave;
- pregledovati živila neživalskega izvora in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v proizvodnji in predelavi;
- pregledovati živila in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil;
- nadzirati označevanje, oglaševanje in preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
- spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje živil;
- dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora;
- nadzirati pravilnost podatkov v zbirkah podatkov po tem zakonu;
- predlagati izbris iz zbirk podatkov po tem zakonu;
- odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora;
- ugotavljati ali organizacije iz prvega odstavka 91. člena tega zakona izpolnjujejo predpisane pogoje in izvajajo predpisano kontrolo;
- predlagati organizaciji iz prve alineje prvega odstavka 91. člena tega zakona, da proizvajalcem zaščitenih kmetijskih pridelkov ali živil odvzame certifikat.
(3) Fitosanitarni inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
- pregledovati pošiljke živil neživalskega izvora in spremljajoče listine v skladu s predpisi Unije o varnosti živil ob vnosu;
- pregledovati pošiljke sadja in zelenjave in izdajati listine o skladnosti glede kakovosti ob njihovem uvozu in izvozu;
- odvzemati vzorce za laboratorijsko preskušanje zaradi ugotavljanja skladnosti glede varnosti živil;
- dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora.
(4) Uradni veterinar ima poleg pooblastil, ki jih ima po veterinarskih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
- pregledovati pošiljke živil živalskega izvora glede predpisane kakovosti in označevanja ob njihovem uvozu;
- pregledovati živila živalskega izvora v skladu s predpisi o kakovosti živil v vseh fazah proizvodnje in predelave živil;
- pregledovati živila in listine v skladu s predpisi Unije o varnosti in kakovosti živil v distribuciji živil;
- nadzirati označevanje, oglaševanje in preverjati skladnost označb živil s predpisanimi zahtevami;
- spremljati odpoklic, umik oziroma uničenje živil;
- odvzeti vzorce za potrebe inšpekcijskega nadzora.
(5) Gozdarski inšpektor ima poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, še naslednja pooblastila in pristojnosti:
- dostopati do zbirk podatkov, potrebnih za izvajanje nadzora;
- nadzirati izpolnjevanje pogojev za opravljanje dopolnilnih dejavnostih na kmetiji;
- nadzirati izvajanje storitev z gozdarsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov.
(6) Kmetijski inšpektor, inšpektor za hrano, uradni veterinar in fitosanitarni inšpektor lahko proti volji zavezanca za nadzor pregledajo vsebino elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), kot so telefon, telefaks, računalnik, disketa, optični mediji in spominske kartice, na podlagi predhodne odločbe sodišča, če obstajajo razlogi za sum, da je zavezanec huje kršil ali krši določbe tega zakona in če je verjetno, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora oziroma prekrškovni postopek.
(7) Oseba, ki je uporabnik elektronske naprave iz prejšnjega odstavka, ki se pregleduje, mora kmetijskemu inšpektorju, inšpektorju za hrano, uradnemu veterinarju in fitosanitarnemu inšpektorju omogočiti dostop do naprave, predložiti šifrirne ključe oziroma gesla in dati pojasnila o uporabi naprave.
(8) Pregled elektronskih naprav iz šestega odstavka tega člena mora biti opravljen na način, s katerim se v najmanjši možni meri posega v pravice oseb, ki niso zavezanci za nadzor, in varuje tajnost oziroma zaupnost podatkov ter ne povzroča nesorazmerna škoda. Če elektronsko napravo uporablja oseba, ki upravičeno pričakuje zasebnost na njej, ima pravico biti navzoča ob pregledu vsebine elektronske naprave.
(9) Odločbo po šestem odstavku tega člena izda sodišče najpozneje v štiriindvajsetih urah od popolne zahteve za izvedbo nadzora, ki mora vsebovati naslednje podatke:
- opredelitev elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati;
- opredelitev razlogov za preiskavo;
- opredelitev dokazov oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo;
- navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.«.

175. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko kmetijski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
- odredi spremembo podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona skladno z ugotovljenim stanjem;
- odredi izbris podatkov v zbirkah podatkov iz tega zakona;
- delno ali v celoti prepove uveljavljanje ali izvajanje ukrepov po tem zakonu, če ugotovi kršitve predpisov;
- odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti po tem zakonu in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, odpravijo v roku, ki ga določi;
- odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z ugotovljenim sumom storitve prekrška;
- prepove prodajo kmetijskih pridelkov, če se izvaja v nasprotju z 61.a členom tega zakona;
- prepove opravljanje dejavnosti, za katero je treba pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če dovoljenje ni pridobljeno;
- prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost kot samostojni podjetnik ali pravna oseba;
- predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona in do odločitve upravne enote prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti;
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog javne službe;
- do odločitve pristojnega organa prepove opravljanje javne službe izvajalcem javnih služb, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
- predlaga ministrstvu, da izvajalcu javne službe odvzame javno službo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
- predlaga organizaciji iz 92. člena tega zakona, da ekološkemu ali integriranemu pridelovalcu odvzame certifikat;
- predlaga ministrstvu, da skupini proizvajalcev, organizaciji proizvajalcev in medpanožni organizaciji odvzame status, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
- prepove izvajanje storitev s kmetijsko mehanizacijo v okviru strojnih krožkov;
- odredi odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri izvajanju nalog računovodskih pisarn iz 171. člena tega zakona;
- predlaga ministrstvu, da računovodski pisarni iz 171. člena tega zakona odvzame javno pooblastilo, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
- odredi druge ukrepe in opravi dejanja, za katera je pooblaščen.
(2) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
- prepove promet z živili, ki niso skladna s predpisanimi zahtevami kakovosti ali deklariranimi lastnostmi;
- prepove uporabo označb oziroma promet z živili, ki ne izpolnjujejo predpisanih zahtev;
- prepove promet oziroma oglaševanje živil, ki zavajajo ali bi lahko zavajali potrošnika;
- nosilcu dejavnosti ali organizaciji iz prvega odstavka 91. člena tega zakona odredi preizkus skladnosti s predpisi za živila, ki so v prometu;
- prepove uporabo listin o skladnosti za živila, ki niso skladna s predpisi;
- do odločitve pristojnega organa lahko prepove opravljanje nalog organizacijam iz prvega odstavka 91. člena tega zakona, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev, in predlaga odvzem javnih pooblastil;
- predlaga organizaciji iz prvega odstavka 91. člena tega zakona, da pridelovalcem in predelovalcem kmetijskih pridelkov in živil iz shem kakovosti v primeru neskladnosti odvzame certifikat;
- odredi izbris nosilca živilske dejavnosti iz registra obratov in predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji v delu, ki se nanaša na živila, če nosilec živilske dejavnosti inšpektorju ne dovoli vstopa v prostor, kjer opravlja dejavnosti, povezane z živili;
- odvzame dokumentacijo ali predmete za ugotavljanje skladnosti z zakonodajo;
- prepove promet in izvoz živali, ki niso označene na predpisan način;
- odredi označitev živali ali odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti pri vodenju predpisanih evidenc ali registrov;
- odredi izpolnjevanje higienskih zahtev ali kakršno koli drugo ukrepanje, da se zagotovi varnost živil ali skladnost s predpisi, ki urejajo živila;
- prepove uporabo surovin in snovi namenjenih za stik z živili, izvajanje postopkov oziroma prepove proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil, ki niso varna ali obstaja sum, da niso varna;
- odredi odpoklic, umik ali uničenje;
- dovoli, da se živila uporabijo za drug namen, kot prvotni;
- v nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi, lahko odredi ukrepe z ustno odločbo na zapisnik;
- začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost;
- prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in odredi predpisane ukrepe;
- prepove uvoz ali izvoz sadja in zelenjave na območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti;
- odredi druge potrebne ukrepe in opravi dejanja za doseganje skladnosti s tem zakonom in drugimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(3) Pri opravljanju nadzora nad izvajanjem določb predpisov na področju identifikacije in registracije živali kmetijski inšpektor, inšpektor za hrano ali uradni veterinar poleg ukrepov, določenih s predpisi, odredi ukrepe in določi rok za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti.
(4) Če lastništva živali ni mogoče ugotoviti ali se lastniki živali ne morejo sporazumeti glede imetnika živali, določi začasnega imetnika živali kmetijski inšpektor ali uradni veterinar.
(5) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko fitosanitarni inšpektor poleg ukrepov, določenih s splošnimi predpisi, ki urejajo inšpekcijo, izreče naslednje ukrepe:
- začasno pridrži pošiljko živil, za katero obstaja sum, da ne izpolnjuje predpisanih zahtev glede varnosti, dokler se z laboratorijskimi analizami ne ugotovi njena skladnost;
- prepove uvoz živil, če je s pregledom ali z laboratorijskimi analizami dokazana njihova neskladnost glede varnosti živil in odredi predpisane ukrepe;
- prepove uvoz sadja in zelenjave na območje Unije, če niso skladni s predpisanimi zahtevami glede kakovosti.
(6) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora lahko gozdarski inšpektor poleg ukrepov, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, odredi še naslednje ukrepe:
- prepove opravljanje dejavnosti, za katero je potrebno pridobiti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in to ni pridobljeno;
- prepove opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če je na kmetiji za istovrstno dejavnost hkrati registrirana dejavnost kot samostojni podjetnik ali pravna oseba;
- predlaga upravni enoti, da odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, če niso izpolnjeni pogoji iz 99. člena tega zakona;
- prepove izvajanje storitev z gozdarsko mehanizacijo o okviru strojnih krožkov iz 110. člena tega zakona.«.

176. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
- z namenom pridobitve sredstev po tem zakonu predloži neresnične podatke (tretji odstavek 17. člena);
- da v promet kmetijski pridelek ali živilo, ki ni v skladno s predpisanimi zahtevami ali ni označeno v skladu s predpisi (prvi odstavek 58. člena);
- pogodbe ne sklene v pisni obliki ali sklenjena pogodba ni skladna s pogoji iz 58.a člena tega zakona;
- označi z označbo iz prvega odstavka 70. člena tega zakona živilo ali izdelek, ki ni pridelan ali izdelan na kmetiji po receptih, značilnih za kmečke izdelke, in z uporabo pretežnega dela lastnih surovin ali surovin iz lokalnega okolja;
- z označbo »izbrana kakovost« označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.a člena tega zakona;
- z neobvezno navedbo kakovosti označi kmetijski pridelek ali živilo, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev iz 70.b člena tega zakona;
- označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo »višja kakovost« v nasprotju s tretjim odstavkom 75. člena tega zakona;
- označi kmetijski pridelek ali živilo kot kmetijski pridelek ali živilo »zajamčena tradicionalna posebnost« v nasprotju z drugim odstavkom 76. člena tega zakona;
- označi kmetijski pridelek ali živilo z označbo porekla, ki ni ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila v skladu s prvim odstavkom 77. člena tega zakona ali če označi kmetijski pridelek ali živilo z geografsko označbo, ki ni ime regije, posebnega kraja ali v izjemnih primerih države, ki se uporablja za opis kmetijskega pridelka ali živila v skladu s prvim odstavkom 78. člena tega zakona;
- označi naravno mineralno vodo v nasprotju s prvim odstavkom 80. člena tega zakona oziroma je ne vpiše v evidenco iz 148. člena tega zakona;
- neupravičeno ovira ali omejuje opravljanje kmetijskih opravil (103. člen);
- uporablja kmetijsko gozdarsko mehanizacijo v nasprotju s predpisanimi pogoji za varno delo ali brez potrdila o opravljenem preizkusu znanja o varnem delu s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo ter opremo (prvi in drugi odstavek 112. člena);
- osebe, ki opravljajo strokovno delo pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva, nimajo ustrezne strokovne izobrazbe, niso strokovno usposobljene za opravljanje dela na določenem delovnem mestu in ne izpolnjujejo drugih pogojev, določenih s predpisi (prvi odstavek 121. člena);
- ne posreduje resničnih podatkov v zbirke podatkov po tem zakonu (prvi odstavek 139. člena);
- se ne vpiše v RKG (prvi odstavek 141. člena);
- ne predloži podatkov, ki jih mora po tem zakonu predložiti ali jih ne predloži v predpisanem roku (prvi odstavek 61. člena, tretji in četrti odstavek 143. člena, drugi odstavek 150. člena, 156. člen in 171.a člen);
- sodeluje ali je sodelovala v mreži kmetijskega knjigovodstva in izda katere koli individualne računovodske podatke ali katerekoli druge individualne podrobnosti, s katerimi se je seznanila pri opravljanju svojih dolžnosti ali drugače naključno v okviru tega dela (deseti odstavek 171. člena).
(2) Z globo od 800 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
- ravna v nasprotju z 61. členom tega zakona glede majhnih količin, končnega potrošnika in lokalnega trga;
- opravlja storitve v okviru strojnega krožka v nasprotju s 110. členom tega zakona.«.

177. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Z globo od 6.000 do 18.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
- stranka, ki ima znatno tržno moč, svoje obveznosti ne plača v predpisanem plačilnem roku (prva alineja drugega odstavka 61.f člena);
- stranka, ki ima znatno tržno moč, vsiljuje pogoje iz druge alineje drugega odstavka 61.f člena tega zakona;
- z označevanjem ali načinom trženja kmetijskih pridelkov ali živil zavaja potrošnika v zmoto glede resničnosti podatkov (66. člen);
- kmetijski pridelek ali živilo, za katerega ni izdan certifikat, in pridelovalec ali predelovalec ni vpisan v evidenco pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil, označi z označbo »ekološki« ali »integriran« (prvi odstavek 71. člena);
- trži pridelke, ki jih prideluje, in ni vpisana v RKG (prvi odstavek 141. člena);
- pristojnemu inšpektorju ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva ali ga pri tem ovira ali če mu ne da zahtevanih listin, podatkov, pojasnil ali potrebnih predmetov ali če v določenem roku ne ravna v skladu z izvršljivo odločbo, s katero je pristojni inšpektor odredil izvršitev ukrepov, ki jih določa ta zakon (172. člen in sedmi odstavek 174. člena);
- ne upošteva določb o varstvu interesov potrošnikov po prvi (a), (b) in (c) točki 8. člena Uredbe 178/2002/ES tako, da ne zagotovi potrošnikom podlage za izbiro v zvezi z živili, ki jih uživajo, in ne prepreči goljufivih ali zavajajočih postopkov, ponarejanja živil in vseh drugih postopkov, ki potrošnika lahko zavajajo.
(2) Z globo 1.500 do 9.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 600 do 1.800 eurov se za prekršek kaznuje posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
- stori dejanje iz prvega odstavka tega člena;
- prodaja pridelke v nasprotju 61.a členom tega zakona;
- opravlja dopolnilno dejavnost brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem (prvi odstavek 101. člena).«.

V prvem odstavku 178. člena se besedilo »400 eurov« nadomesti z besedilom »1.000 eurov«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.«.

Za 178. členom se dodata nova 178.a in 178.b člen, ki se glasita:

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

Podatke o nepravilnostih, ki predstavljajo nevarnost za življenje ali zdravje potrošnikov ali predstavljajo zavajanje potrošnikov glede kmetijskih pridelkov ali živil, o imenu in priimku, nazivu, naslovu ali sedežu samostojnega podjetnika posameznika, fizične oziroma pravne osebe iz pravnomočnih inšpekcijskih odločb, uprava na svoji spletni strani javno objavi v sedmih dneh po pravnomočnosti do odprave nepravilnosti oziroma najdlje za 60 dni.«.

Nacionalni programi, sprejeti do uveljavitve tega zakona, se štejejo za nacionalne programe iz prvega in drugega odstavka 9. člena zakona.

Ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše člane kmetije v RKG v skladu s spremenjenim 5. členom zakona do 31. januarja 2015. Če obstoječi namestnik ne izpolnjuje zahtev iz spremenjenega 5. člena zakona, mora nosilec določiti novega namestnika do roka oddaje zbirne vloge v letu 2015.

(1) Za odločanje o zahtevkih za izvajanje razvojnih projektov (LEADER) v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije 2007-2013 iz 53. in 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so vloženi do uveljavitve tega zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o zahtevkih, vloženih po uveljavitvi tega zakona, pa agencija.
(2) Za odločanje o zahtevkih iz 56. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so vloženi do uveljavitve tega zakona, je pristojno ministrstvo, za odločanje o zahtevkih, vloženih po uveljavitvi tega zakona, pa agencija.
(3) Za odločanje v upravnih zadevah iz prvega odstavka tega člena, ki so vrnjene v ponovno odločanje pristojnemu organu in odločanje o izrednih pravnih sredstvih v upravnih zadevah iz prvega odstavka, ki so v pristojnosti prvostopenjskega organa, je pristojna agencija.
(4) V upravnih zadevah iz prvega in drugega odstavka tega člena ministrstvo izroči urejeno dokumentacijo agenciji v sedmih dneh po uveljavitvi zakona, razen upravnih zadev, ki so v reševanju na ministrstvu, ki se odstopijo v sedmih dneh po izdaji odločbe.

Določbe 58.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2015.

(1) Ne glede na plačilni rok iz prvega odstavka 61.b člena zakona plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena zakona od 1. septembra 2014 do 31. decembra 2014 ne sme biti daljši od 75 dni, od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2015 pa ne sme biti daljši od 60 dni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek do 31. decembra 2015 plačilni rok za hitro pokvarljivo živilo iz tretjega odstavka 61.b člena zakona ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona dogovorjen med strankami, če je krajši od plačilnih rokov, določenih s tem zakonom.

(1) Prvi odstavek 61.c člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2016.
(2) Do roka iz prejšnjega odstavka plačilni rok za živila iz prvega odstavka 61.c člena zakona ne sme biti daljši od plačilnega roka, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona dogovorjen med strankami in je krajši od plačilnih rokov, določenih s tem zakonom.

(1) Nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so do uveljavitve tega zakona dopolnilno dejavnost na kmetiji opravljali v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR) in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14), morajo opravljanje te dejavnosti uskladiti s tem zakonom najpozneje do 1. januarja 2016.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so prejeli sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2016 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji s tem zakonom v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.
(3) Podatki, ki so se do uveljavitve tega zakona vodili v evidenci dopolnilnih dejavnosti iz 151. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), se uskladijo s tem zakonom in prenesejo v evidenco iz spremenjenega 143. člena zakona do 1. januarja 2017.
(4) Ločena evidenca prihodkov iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji iz petega odstavka spremenjenega 99. člena zakona se mora voditi od 1. januarja 2015 dalje.

(1) Skupine proizvajalcev, priznane na podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), se morajo uskladiti s 107.a členom zakona najpozneje do 1. januarja 2015.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se morajo skupine proizvajalcev, priznane na podlagi 89. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 - ZdZPVHVVR), ki so prejele sredstva iz naslova ukrepov razvoja podeželja in se jim do 1. januarja 2015 ne bo iztekla petletna obveznost iz odločbe o pravici do sredstev, uskladiti s 107.a členom zakona v 60 dneh po izteku petletne obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev.

Bloki iz spremenjenega 144. člena tega zakona se za ukrepe kmetijske politike začnejo uporabljati 1. februarja 2015.

Obrati, ki so bili registrirani na podlagi Uredbe o izvajanju delov določenih uredb Skupnosti glede živil, higiene živil in uradnega nadzora nad živili (Uradni list RS, št. 72/10) in Pravilnika o registraciji obratov primarnih proizvajalcev živil in krme rastlinskega izvora (Uradni list RS, št. 79/06) pred uveljavitvijo tega zakona, se štejejo za registrirane po spremenjenem 152.a členu zakona.

Do izbora nosilca javnega pooblastila iz spremenjenega 171. člena zakona opravlja naloge računovodske pisarne Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, vendar najdlje za obračunsko leto 2015, kot določajo predpisi Unije.

(1) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje fitosanitarnega inšpektorja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo rastlin.
(2) Za fitosanitarne inšpektorje, ki so na dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta opravljali naloge kmetijskega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje inšpektorja za hrano.
(3) Za inšpektorje za hrano, ki so na dan uveljavitve tega zakona opravljali naloge zdravstvenega inšpektorja, se v skladu s tem zakonom šteje, da izpolnjujejo pogoje, ki so predpisani za imenovanje inšpektorja za hrano po tem zakonu.

(1) Do uveljavitve podzakonskih predpisov iz tega zakona se še naprej uporabljajo naslednji podzakonski predpisi, če niso v nasprotju s tem zakonom:
- Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 75/08 in 7/09);
- Pravilnik o kakovosti jajc (Uradni list RS, št. 106/08);
- Pravilnik o geografski označbi Dolenjski sadjevec (Uradni list RS, št. 117/08);
- Pravilnik o geografski označbi Kostelska rakija (Uradni list RS, št. 117/08);
- Pravilnik o geografski označbi Kraški brinjevec (Uradni list RS, št. 117/08);
- Pravilnik o geografski označbi Brkinski slivovec (Uradni list RS, št. 117/08);
- Pravilnik o geografski označbi Gorenjski tepkovec (Uradni list RS, št. 117/ 08);
- Pravilnik o označevanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 54/09);
- Pravilnik o kakovosti jedilnih rastlinskih olj, jedilnih rastlinskih masteh in majonezi (Uradni list RS, št. 79/09);
- Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 1/10, 68/10, 110/10, 66/11 in 54/12);
- Pravilnik o razvrščanju in označevanju govejih trupov (Uradni list RS, št. 2/10);
- Pravilnik o delovanju mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 11/10 in 90/10);
- Pravilnik o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 25/10);
- Pravilnik o geografski označbi Pelinkovec (Uradni list RS, št. 70/10);
- Pravilnik o geografski označbi Domači rum (Uradni list RS, št. 70/10);
- Pravilnik o geografski označbi Brinjevec (Uradni list RS, št. 70/10);
- Pravilnik o kazeinih in kazeinatih (Uradni list RS, št. 1/11);
- Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 4/11);
- Pravilnik o kakovosti medice in peneče medice (Uradni list RS, št. 4/12);
- Pravilnik o kakovosti mesnih izdelkov (Uradni list RS, št. 59/12);
- Pravilnik o sadnih sokovih in nekaterih podobnih izdelkih, namenjenih za prehrano ljudi (Uradni list RS, št. 89/13);
- Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Uradni list RS, št. 12/14);
- Pravilnik o priznanju organizacij proizvajalcev v sektorju mleka in mlečnih proizvodov (Uradni list RS, št. 14/14).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o priznavanju skupin proizvajalcev iz shem kakovosti (Uradni list RS, št. 71/09 in 6/10).

(1) V Zakonu o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 15. člena preneha veljati besedilo »ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe,«.
(2) Drugi in tretji odstavek 15. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 - uradno prečiščeno besedilo) prenehata veljati.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.