Na podlagi 10. in 12. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2016
Ta uredba določa ukrep dobrobit živali v letu 2016 (v nadaljnjem besedilu: ukrep DŽ), ki se izvaja kot ukrep razvoja podeželja v skladu s Programom razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) za izvajanje:
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/1839 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. oktobra 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013 glede specifičnih ukrepov za Grčijo (UL L št. 270 z dne 15. 10. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2015/791 z dne 27. aprila 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (UL L št. 127 z dne 22. 5. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 608), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/851 z dne 27. marca 2015 o spremembi prilog II, III in VI k Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 135 z dne 2. 6. 2015, str. 8);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48; v nadaljnjem besedilu: Uredba 640/2014/EU);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18; v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU) in
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69).
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. žival po tej uredbi je prašič podvrste Sus scrofa domestica katere koli starosti, ki je namenjen razmnoževanju ali pitanju;
2. plemenska svinja je samica prašiča, ki je najmanj enkrat prasila;
3. plemenska svinja v laktaciji je svinja od prasitve do odstavitve;
4. plemenska mladica je samica prašiča, težja od 50 kg, ki še ni prasila;
5. sesni pujski so prašiči od rojstva do odstavitve;
6. tekači so prašiči od odstavitve do vključno desetega tedna starosti oziroma do telesne mase 30 kg;
7. pitanci (vključno s prašiči, namenjenimi razmnoževanju) so prašiči od desetega tedna starosti do zakola oziroma do spolne zrelosti;
8. gospodarstvo je lokacija, kjer se redijo živali, v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. Na kmetijskem gospodarstvu je lahko eno ali več gospodarstev;
9. G-MID je identifikacijska številka gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev. Če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, ima vsako izmed njih svojo številko G-MID;
10. če se za izvajanje te uredbe uporabljajo predpisi, v katerih je namesto izraza dobrobit živali uporabljen izraz dobro počutje živali, se šteje, da imata izraza enak pomen;
11. neovirana talna površina je površina tal, ki jo živali neovirano uporabljajo za hojo in ležanje;
12. izpust je ograjena površina ob hlevu, namenjena gibanju živali na prostem. Izpust mora biti urejen tako, da je preprečeno izlivanje, izpiranje ali odtekanje izcedkov v površinske ali podzemne vode ali okolje;
13. zaprto gnezdo je prostor za sesne pujske v prasitvenem boksu z dodatnim virom ogrevanja in pokrovom, ki ima rob ali zavesice, da se zadrži toplota v gnezdu;
14. največje dovoljeno število živali je število prašičev posamezne kategorije, pri katerem je na gospodarstvu zahteva iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe še izpolnjena.
(pristojni organi in odbor za spremljanje)
(1) Organ upravljanja PRP 2014–2020 iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
(2) Akreditirana plačilna agencija iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Certifikacijski organ iz drugega odstavka 65. člena Uredbe 1305/2013/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(4) Odbor za spremljanje iz 47. člena Uredbe 1303/2013/EU je Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.
II. UKREP DOBROBIT ŽIVALI
Namen ukrepa DŽ je spodbujanje kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju zahtev za dobrobit živali, ki presegajo zahteve ravnanja, navedene v predpisu, ki ureja navzkrižno skladnost.
Upravičenci do plačil iz ukrepa DŽ so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki:
– izvajajo kmetijsko dejavnost v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15), pri čemer se za določitev upravičenca uporabljajo tudi tretji do šesti odstavek 6. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (Uradni list RS, št. 2/15, 13/15 in 30/15) in
– se prostovoljno vključijo v ukrep DŽ ter izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
(1) Zahtevek za ukrep DŽ se vloži kot del zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016.
(2) Če je na kmetijskem gospodarstvu več gospodarstev, mora njegov nosilec vložiti zahtevek za vsako posamezno gospodarstvo, za katero uveljavlja ukrep DŽ.
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti za gospodarstvo, na katerem uveljavlja ukrep DŽ, najpozneje en dan pred začetkom trajanja obveznosti iz 8. člena te uredbe izdelan in v Centralni register prašičev (v nadaljnjem besedilu: CRPš) vnesen program dobrobiti živali (v nadaljnjem besedilu: program DŽ) v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Na dan izdelave programa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero bo uveljavljal ukrep DŽ, rediti:
– 10 ali več plemenskih svinj oziroma plemenskih mladic, če uveljavlja zahteve iz 10. člena te uredbe, ki se nanašajo na plemenske mladice, plemenske svinje ali tekače,
– 50 ali več tekačev, če uveljavlja zahteve iz 10. člena te uredbe, ki se nanašajo na tekače, in vstopni pogoj iz prejšnje alineje ni izpolnjen, oziroma
– 50 ali več prašičev pitancev, če uveljavlja zahteve iz 10. člena te uredbe, ki se nanašajo na prašiče pitance.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena nosilcem kmetijskega gospodarstva ni treba v celoti izdelati novega programa DŽ, če imajo izdelan program DŽ na podlagi predpisa, ki ureja ukrep DŽ iz PRP 2014–2020 za leto 2015. V tem primeru morajo imeti nosilci kmetijskega gospodarstva opravljen pregled gospodarstva ali izdelano posodobitev programa DŽ, in sicer:
– če v letu 2016 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2015 na gospodarstvu ni sprememb, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljen pregled gospodarstva in so v CRPš za leto 2016 vneseni enaki podatki kot za leto 2015;
– če so v letu 2016 v primerjavi s programom DŽ iz leta 2015 na gospodarstvu nekatere spremembe, je vstopni pogoj iz prvega odstavka tega člena izpolnjen, če je v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, opravljena posodobitev programa DŽ in so podatki iz posodobljenega programa DŽ vneseni v CRPš.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena morajo biti pregled gospodarstva in vnos podatkov v CRPš ter posodobitev programa DŽ in vnos podatkov v CRPš iz prejšnjega odstavka opravljeni najpozneje do 26. februarja 2016.
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora izpolnjevati obveznosti iz ukrepa DŽ od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2016.
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva iz 5. člena te uredbe, njegov namestnik ali član kmetije oziroma oseba, ki je zaposlena na kmetijskem gospodarstvu, mora najpozneje do 15. decembra 2016 opraviti usposabljanje s področja DŽ v obsegu štirih pedagoških ur, ki ga izvede izvajalec usposabljanja v skladu s predpisom, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020.
(2) Agencija za upravni pregled izpolnjevanja zahteve glede usposabljanja iz tega člena, ki se izvaja v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016, 15. januarja 2017 iz evidence o izobraževanju in usposabljanju za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja iz zakona, ki ureja kmetijstvo, za zadevno kmetijsko gospodarstvo prevzame številko KMG-MID in število opravljenih ur usposabljanja.
(1) Za pridobitev plačil za ukrep DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva na posameznem gospodarstvu, za katero uveljavlja ukrep DŽ, izpolnjevati najmanj eno izmed naslednjih zahtev:
1. za plemenske svinje in plemenske mladice:
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom,
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine;
2. za plemenske svinje zahtevo za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov;
3. za tekače zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali;
4. za pitance:
– zahtevo za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali,
– zahtevo za skupinsko rejo z izpustom.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora na celotnem gospodarstvu izpolnjevati izbrano zahtevo iz prejšnjega odstavka pri vseh prašičih posamezne kategorije, na katero se izbrana zahteva nanaša.
(pogoji za izpolnjevanje posamezne zahteve)
(1) Za izpolnjevanje posameznih zahtev iz prvega odstavka prejšnjega člena morajo biti izpolnjeni pogoji iz tega člena.
(2) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti plemenskim svinjam in plemenskim mladicam zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 1,3 m2 na žival, za štiri živali ali manj pa najmanj 6 m2 in z minimalno dolžino krajše stranice izpusta 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. V primeru izmeničnega izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
(3) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano mora biti za plemenske svinje in plemenske mladice v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, kar pomeni:
– površina skupinskega boksa za pet živali ali manj mora biti najmanj 1,98 m2 na plemensko mladico in 2,73 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 6 do 39 živali mora biti najmanj 1,80 m2 na plemensko mladico in 2,48 m2 na plemensko svinjo;
– površina skupinskega boksa za 40 živali ali več mora biti najmanj 1,62 m2 na plemensko mladico in 2,23 m2 na plemensko svinjo;
– najmanjša površina polnih tal v skupinskem boksu mora biti 1,05 m2 na plemensko mladico in 1,43 m2 na plemensko svinjo, največ 15 % te površine je lahko drenažnih odprtin.
(4) Pri zahtevi za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine se mora pri krmljenju plemenskih svinj in plemenskih mladic v skupinski reji v čakališču zaradi izboljšanja občutka sitosti, preprečevanja stereotipij, boljše prebave in konsistence blata ter omogočanja dodatne zaposlitve in s tem ugodnega učinka na zmanjšanje napadalnega vedenja med svinjami v skupini osnovnemu obroku, ki pokriva potrebe po hranilih:
– dodajati voluminozno krmo ali
– uporabljati krmno mešanico, ki vsebuje najmanj 8 % vlaknin v suhi snovi, kar mora biti razvidno iz deklaracije ali izdelane analize krme.
(5) Kot voluminozna krma iz prejšnjega odstavka se šteje: slama, seno (mrva), sveža trava, detelja, lucerna, travno-deteljna mešanica, okopavine, silaže in druga voluminozna krma iz 6. točke dela C priloge Uredbe Komisije (EU) št. 68/2013 z dne 16. januarja 2013 o katalogu posamičnih krmil (UL L št. 29 z dne 30. 1. 2013, str. 1). Voluminozna krma se lahko poklada v korito, na tla v boksu ali v jasli različnih izvedb.
(6) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki izpolnjuje pogoj iz četrtega odstavka tega člena, mora imeti recepturo za krmni obrok, ki jo izdela zootehnik kot del programa DŽ.
(7) Pri zahtevi za zagotavljanje toplotnega ugodja plemenskih svinj in sesnih pujskov mora biti v prasitvenem boksu nameščeno zaprto gnezdo za sesne pujske. Površina gnezda mora biti najmanj 0,6 m2, višina pa najmanj 45 cm. Vir toplote je lahko infrardeča žarnica, druge vrste sevalo ali razne oblike talnega ogrevanja. Zagotovljeno mora biti uravnavanje temperature.
(8) Pri zahtevi za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na predpisano za tekače in pitance mora biti v skupinskih boksih zagotovljena 10 % večja talna površina na žival glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali, in sicer za vsakega tekača oziroma pitanca:
– do vključno 10 kg | 0,17 m2, |
– nad 10 do vključno 20 kg | 0,22 m2, |
– nad 20 do vključno 30 kg | 0,33 m2, |
– nad 30 do vključno 50 kg | 0,44 m2, |
– nad 50 do vključno 85 kg | 0,61 m2, |
– nad 85 do vključno 110 kg | 0,72 m2, |
– nad 110 kg | 1,10 m2. |
(9) Pri zahtevi za skupinsko rejo z izpustom mora biti prašičem pitancem zagotovljena možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta mora biti najmanj 0,55 m2 na pitanca, dolžina krajše stranice izpusta pa mora biti najmanj 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se njegova površina računa glede na število živali, ki so v njem istočasno. V primeru izmeničnega izpusta mora nosilec kmetijskega gospodarstva voditi dnevnik ali urnik izpustov iz priloge 1 te uredbe za vse skupine živali, pri čemer skupina živali pomeni živali, ki so v izpustu istočasno. Vsaka skupina mora biti v izpustu najmanj dvakrat tedensko, vsakič najmanj po dve uri. Boksi, iz katerih se živali izpustijo, morajo biti označeni tako, da je mogoče spremljati, katere živali so v izpustu istočasno.
Nosilec kmetijskega gospodarstva mora med trajanjem obveznosti iz 8. člena te uredbe v CRPš sporočati podatke o staležu prašičev na svojem kmetijskem gospodarstvu za vsako posamezno gospodarstvo, ne glede na to, ali za to gospodarstvo uveljavlja ukrep DŽ ali ne. Podatke o staležu prašičev na prvi dan v mesecu sporoča najpozneje do sedmega dne v mesecu za tekoči mesec v skladu s predpisom, ki ureja identifikacijo in registracijo prašičev.
(1) Plačilo se dodeli za povprečno število prašičev med trajanjem obveznosti iz 8. člena te uredbe, izraženo v glavah velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ), za tiste kategorije prašičev, za katere nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve na posameznem gospodarstvu. Povprečno število prašičev se izračuna iz prijavljenih podatkov o številu prašičev posamezne kategorije v CRPš za posamezno gospodarstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se pri razliki med številom prašičev, prijavljenim v CRPš na posamezen presečni datum, in številom prašičev, ugotovljenim s pregledom na kraju samem, izračuna povprečno število prašičev na podlagi ugotovljenega števila živali, pri čemer se upošteva 18. člen te uredbe glede ugotovitev kontrolorja ter 19. člen te uredbe glede zmanjšanja plačil in izključitev.
(3) Nosilec kmetijskega gospodarstva je do plačila upravičen, če povprečno število živali iz prvega ali drugega odstavka tega člena na posameznem gospodarstvu ni nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 7. člena te uredbe.
(4) Če nosilec kmetijskega gospodarstva uveljavlja zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, je do plačila za te zahteve upravičen le, če število prašičev posamezne kategorije na nobenega od datumov, na katere prijavlja stalež iz prejšnjega člena, ne preseže največjega dovoljenega števila živali, ki je bilo za posamezno zahtevo opredeljeno v programu DŽ in vneseno v CRPš. Tudi število prašičev, ugotovljeno s pregledom na kraju samem, ne sme preseči največjega dovoljenega števila živali.
(5) Če se med trajanjem obveznosti iz 8. člena te uredbe na gospodarstvu poveča število živali zaradi razširitve oziroma dograditve hlevskih zmogljivosti in se s tem preseže največje dovoljeno število živali na gospodarstvu, mora nosilec kmetijskega gospodarstva na agencijo poslati pisno izjavo izvajalca svetovanja iz predpisa, ki ureja ukrepe prenosa znanja in svetovanja iz PRP 2014–2020, ki potrjuje, da se z razširitvijo zmogljivosti zagotavlja izpolnjevanje zahteve iz druge alineje 1. točke, 3. točke ali prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe tudi za povečano število živali na gospodarstvu. Izjavo mora nosilec kmetijskega gospodarstva poslati na agencijo po povečanju staleža in pred naslednjim presečnim datumom za sporočanje staleža iz prejšnjega člena.
(6) Pri povečanju števila prašičev iz prejšnjega odstavka se za izračun povprečnega števila prašičev ne glede na prvi odstavek tega člena upoštevajo podatki o staležu iz CRPš in največje dovoljeno število živali, določeno v programu DŽ. Iz CRPš se upoštevajo vsi podatki o staležu do datuma, ko je bila agencija v skladu s prejšnjim odstavkom obveščena o povečanju števila živali. Po tem datumu se za vsak presečni datum iz prejšnjega člena, ko je prijavljeno število prašičev večje od največjega dovoljenega števila, določenega v programu DŽ, upošteva največje dovoljeno število živali iz programa DŽ, če pa je prijavljeno število manjše od največjega dovoljenega števila iz programa DŽ, se upošteva prijavljeno število živali.
(7) Za preračun števila živali v GVŽ se v skladu s prilogo II Uredbe 808/2014/EU upoštevajo naslednji koeficienti:
– plemenske svinje in plemenske mladice, težje od 50 kg: 0,5;
– drugi prašiči: 0,3.
(8) Skupna višina podpore za ukrep DŽ je vsota zneskov za posamezne zahteve iz 14. člena te uredbe, za katere je nosilec kmetijskega gospodarstva vložil zahtevek in za katere izpolnjuje pogoje iz 11. člena te uredbe.
(9) Če v letu 2016 vsota odobrenih zahtevkov za ukrep DŽ preseže višino sredstev iz prvega odstavka 21. člena te uredbe, se plačilo iz 14. člena te uredbe znotraj posamezne zahteve za leto 2016 sorazmerno zniža.
(10) Nosilec kmetijskega gospodarstva mora sporočati stalež živali v skladu s prejšnjim členom tudi po nastanku višje sile ali izjemnih okoliščin iz 20. člena te uredbe.
(11) Ob višji sili ali izjemnih okoliščinah, katerih posledica je zmanjšanje staleža živali, se za obračun izplačila upošteva povprečno število živali, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu živali iz prejšnjega člena za celotno trajanje obveznosti, čeprav je povprečno število živali nižje od vstopnega pogoja, določenega v drugem odstavku 7. člena te uredbe.
(12) Ob višji sili ali izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na izpolnitev posamezne zahteve ukrepa DŽ, ne vplivajo pa na stalež živali, se izplačilo obračuna le za obdobje, ko je bila posamezna zahteva ustrezno izpolnjena v skladu z 10. in 11. členom te uredbe. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
pri čemer GVŽP pomeni povprečno število živali, izraženo v GVŽ, in VS višjo silo ali izjemne okoliščine.
(13) Ob višji sili ali izjemnih okoliščinah, ki vplivajo na stalež in izpolnitev posamezne zahteve ukrepa DŽ, se za obračun izplačila upošteva povprečno število živali, izračunano iz podatkov o sporočenem staležu živali iz prejšnjega člena za obdobje do nastanka dogodka višje sile ali izjemnih okoliščin ter za obdobje po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin. Za izračun plačila se uporabi naslednja formula:
pri čemer GVŽP1 pomeni povprečno število živali do nastanka višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ, GVŽP2 pomeni povprečno število živali po prenehanju višje sile ali izjemnih okoliščin, izraženo v GVŽ, in VS pomeni višjo silo ali izjemne okoliščine.
(višina plačila na posamezno zahtevo)
Višina plačila za izvajanje posamezne zahteve ukrepa DŽ letno znaša:
1. za plemenske svinje in mladice:
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 61,77 eura/GVŽ,
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 129,62 eura/GVŽ,
– zahteva za dodatno ponudbo voluminozne krme ali krme z visokim deležem vlaknine: 48,30 eura/GVŽ;
2. za plemenske svinje zahteva za toplotno ugodje plemenskih svinj in sesnih pujskov: 25,64 eura/GVŽ;
3. za tekače zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ;
4. za pitance:
– zahteva za 10 % večjo neovirano talno površino na žival v skupinskih boksih glede na površino, določeno s predpisom, ki ureja zaščito rejnih živali: 36,70 eura/GVŽ,
– zahteva za skupinsko rejo z izpustom: 33,83 eura/GVŽ.
(obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva)
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki pridobi sredstva na podlagi te uredbe, mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev.
(2) Pri preverjanju izvajanja ukrepa DŽ mora nosilec kmetijskega gospodarstva omogočiti dostop do dokumentacije, povezane s tem ukrepom, in pregled tega ukrepa na kraju samem agenciji, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter drugim nadzornim organom.
(3) Nosilci kmetijskih gospodarstev morajo v skladu z drugim odstavkom 13. člena Uredbe 808/2014/EU izpolnjevati zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti, ki so opredeljena tudi v navodilih za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz PRP 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja.
(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva, ki uveljavlja plačila za ukrep DŽ, mora na celotnem kmetijskem gospodarstvu upoštevati zahteve iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost. Če je pri pregledu na kraju samem za ukrep DŽ ugotovljeno neizpolnjevanje zahtev, ki se nanašajo na dobrobit živali iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, se plačilo za ukrep DŽ zmanjša v skladu z predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost.
(2) Če nosilec kmetijskega gospodarstva za zahteve iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 11. člena te uredbe na enem izmed gospodarstev ne izpolnjuje predpisanih zahtev ravnanja iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost za zahtevo iz tretjega, četrtega in osmega odstavka 11. člena, se mu zahtevek za to zahtevo zavrne na vseh gospodarstvih, na katerih jo uveljavlja, pri vseh drugih zahtevah, ki jih uveljavlja, pa se uporabita zmanjšanje in izključitev plačil zaradi neizpolnjevanja zahtev iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost.
(1) Pri pregledu na kraju samem, ki se opravi v skladu s postopkom, določenim s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016, kontrolor preverja izpolnjevanje zahtev za ukrep DŽ in stalež prašičev. Za ta namen mu mora nosilec na preverjanem gospodarstvu zagotoviti vso dokumentacijo za to gospodarstvo.
(2) Kontrolor na kraju samem na dan pregleda preveri število prašičev po posameznih kategorijah iz 10. člena te uredbe. Na gospodarstvu, za katero se uveljavlja ukrep DŽ, preveri, ali je zadnji podatek o staležu prašičev, ki ga je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil v CRPš, ustrezen, pri tem pa upošteva dokumentacijo (dobavnica, račun, spremni list ipd.) in Register prašičev na gospodarstvu.
(3) Pri pregledu izpolnjevanja posameznih zahtev iz prve in druge alineje 1. točke, 3. točke ter prve in druge alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe upošteva število živali, ki glede na normative iz 11. člena te uredbe ustreza ugotovljeni površini boksa oziroma izpusta.
(preveritev sporočanja staleža)
(1) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu manjše od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva njihovo ugotovljeno število.
(2) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila, prijavljenega v CRPš na presečni datum, ter prijavljeno in ugotovljeno število posamezne kategorije ne presega največjega dovoljenega števila živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, pri izračunu povprečja števila prašičev upošteva njihovo prijavljeno število.
(3) Če kontrolor pri pregledu na kraju samem iz prejšnjega člena za prijavljene podatke v CRPš ugotovi, da je število prašičev posamezne kategorije na gospodarstvu večje od števila prašičev, prijavljenega v CRPš na presečni datum, in da ugotovljeno število prašičev posamezne kategorije presega največje dovoljeno število živali za izpolnjevanje posameznih zahtev iz druge alineje 1. točke, 3. točke in prve alineje 4. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, ki jih je nosilec kmetijskega gospodarstva prijavil na zahtevku, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(4) Če kontrolor iz razpoložljive dokumentacije in registra prašičev na gospodarstvu pri ugotavljanju števila prašičev iz prvega, drugega in prejšnjega odstavka tega člena ugotovi obstoj živali na posamezni presečni datum, vendar jim ne more določiti kategorije, se ti prašiči ne upoštevajo pri izračunu povprečnega števila živali iz 13. člena te uredbe.
(5) Ugotovitve kontrolorja glede staleža, ki niso opredeljene v tem členu, se obravnavajo v skladu z 19. členom te uredbe.
(sistem zmanjšanja plačil in izključitev)
(1) Zmanjšanje plačil in izključitve se izvedejo v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2016, predpisom, ki ureja navzkrižno skladnost, in v skladu z določbami tega člena.
(2) Ob morebitni razliki med prijavljenim številom prašičev in ugotovljenim številom prašičev na gospodarstvu s pregledom iz 17. člena te uredbe ter pod pogojem, da ni preseženo največje dovoljeno število živali iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se za zmanjšanje plačil in izključitve smiselno uporablja 31. člen Uredbe 640/2014/EU. Če pa je z upravnim pregledom ali pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je največje dovoljeno število prašičev iz tretjega odstavka prejšnjega člena na kateri koli presečni datum iz 13. člena te uredbe preseženo, se zahtevek za to zahtevo zavrne.
(3) Če nosilec kmetijskega gospodarstva na enega ali več presečnih datumov ne prijavi staleža prašičev v CRPš v skladu z 12. členom te uredbe, se mu za izračun povprečnega števila prašičev iz prvega odstavka 13. člena te uredbe upoštevajo le prijavljeni podatki o številu prašičev. Če nosilec kmetijskega gospodarstva na en presečni datum ne prijavi staleža, se mu plačilo za celotni ukrep zniža za 15 %. Če staleža ne prijavi na dva presečna datuma, se mu plačilo za celotni ukrep zniža za 30 %. Če staleža ne prijavi več kakor dvakrat, se plačilo za celotni ukrep zavrne.
(4) Zmanjšanje plačil in izključitve zaradi kršitev pogojev za posamezne zahteve iz 10. člena te uredbe ter zmanjšanje plačil in izključitve zaradi kršitev obveznosti iz 9. in 15. člena te uredbe so opredeljeni v Katalogu zmanjšanj plačil in izključitev iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(sporočanje višje sile in izjemnih okoliščin)
(1) Če zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin, določenih v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU, nosilec kmetijskega gospodarstva ne more izpolniti svojih obveznosti v zvezi s posameznimi zahtevami iz 10. člena te uredbe, za katere je vložil zahtevek, obdrži pravico do sorazmernega dela plačila iz 13. člena te uredbe v skladu z drugim in četrtim pododstavkom prvega odstavka 4. člena Uredbe 640/2014/EU, če v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, v 15 delovnih dneh od dneva, ko to lahko stori, primere višje sile ali izjemnih okoliščin pisno sporoči agenciji na predpisanem obrazcu in priloži ustrezna dokazila.
(2) Če med trajanjem obveznosti višja sila ali izjemne okoliščine, ki jih je upravičenec v skladu s prejšnjim odstavkom sporočil agenciji, prenehajo, mora v 15 delovnih dneh od njihovega prenehanja to pisno sporočiti agenciji na obrazcu iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Od dneva prenehanja višje sile ali izjemnih okoliščin mora nosilec kmetijskega gospodarstva ponovno izpolnjevati vse zahteve, ki jih je uveljavljal na zahtevku iz 6. člena te uredbe.
(1) Za ukrep DŽ je za leto 2016 namenjenih do 2.320.000,00 eura.
(2) Plačila iz ukrepa DŽ se v celoti izvedejo po 1. marcu 2017.
(3) Sredstva za izvajanje ukrepa DŽ se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije v višini 25 odstotkov in iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v višini 75 odstotkov.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00715-51/2015
Ljubljana, dne 10. decembra 2015
EVA 2015-2330-0140
Vlada Republike Slovenije
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik
