Na podlagi 57. člena in 61.a člena ZPNačrta (Uradni list RS, št. 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 109/12) in 13. člena Statuta Občine Laško – UPB1 (Uradni list RS, št. 79/15) je Občinski svet Občine Laško na 9. seji dne 25. 11. 2015 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za del stanovanjskega območja KS3 Rečica-Debro
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del stanovanjskega območja KS3 Rečica-Debro (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je pod št. projekta 12047-00 izdelalo podjetje Savaprojekt d.d. Krško.
A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK),
B) GRAFIČNI NAČRTI,
C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI,
D) PRILOGE OPPN z okoljskim poročilom IPSUM, št. 276/12 april 2013, dopolnjen 2014.
1.1 Namen OPPN
(1) S tem OPPN se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na stanovanjskem območju KS3 Rečica-Debro v Občini Laško.
(2) Načrtuje se gradnja 24 stanovanjskih stavb (osnovne stavbe), s pripadajočim pomožnim delom objekta, ki je v funkciji osnovne stavbe, ureditev ekološkega otoka, gradnja in rekonstrukcija prometne in komunalne infrastrukture ter ureditev površin, ki so potrebne za nemoteno funkcioniranje stavb.
(3) Namen OPPN je določitev usmeritev v zvezi s posegi v prostor, določitev vrste možnih posegov v prostor ter pogojev za njihovo izvedbo.
(4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj.
1.2 Območje OPPN
(1) Območje OPPN je velikosti 2,75 ha. Obravnava kompleks stanovanjske pozidave zahodno od Poti na Šmohor in severno od Sončne poti. V zahodnem delu območja je obstoječa kmetija Volovšek.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča naslednjih parcelnih številk:
– k.o. Debro (2650): 124/3, 125/2;
– k.o. Rečica (1022): 1223, 1224/1, 1227/3, 1227/11, 1227/12, 1227/15, 1227/16, 1228, 1230/2, 1232/4, 1235/2, *334/1, *334/2, *334/3, *335, *431.
(3) OPPN obravnava tudi parcele oziroma dele parcel izven območja OPPN, na katerih so načrtovani posegi, potrebni za izvedbo načrtovanih ureditev:
Ureditev odtoka padavinskih voda od zadrževalnika do vodotoka Rečica:
– k.o. Rečica (1022): 1219/4, 1232/3, 1232/4, 1233/10, 1233/11, 1233/16, 1233/9, 1276/1, 1276/5, 1276/6, 1281/1, 1282/1;
– k.o. Šmihel (1027): 1377/3, 1377/4;
Prestavitev voda kabelske televizije:
– k.o. Rečica (1022): 1227/3, 1233/16, 1233/11;
Povezave in prestavitve nizkonapetostnih elektrovodov:
– k.o. Debro (2650): 108, 109/4, 126/2, 126/6, 125/3, 125/5, 126/4, 126/5, 126/3, 126/7;
– k.o. Rečica (1022): 1227/15, 1227/11, 1197, 1198, 1232/7, 1230/26, 1230/12, 1230/36, 1230/5, 1230/3, 1227/14, 1227/8, 1227/6, 1224/4, 1224/6, 1224/2, 1224/1, 1224/2.
(4) Območje OPPN z natančnim potekom meje in ureditve izven območja OPPN so prikazane na grafičnih načrtih.
Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
Na južnem delu območje meji na nekategorizirano Sončno pot, ob kateri so v vzhodnem delu zgrajene individualne stanovanjske hiše. Na vzhodnem delu območje meji na javno pot, Pot na Šmohor, po kateri je dostop do individualnih stanovanjskih hiš, zgrajenih vzhodno od poti in v delu severno od obravnavanega območja. Na zahodni strani območja so kmetijska zemljišča. Ob jugozahodnem delu območja poteka javna pot Rečica–Guček.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) Območje OPPN je sestavljeno iz parcel:
– obstoječih prometnic Sončna pot in Pot na Šmohor, predvidenih za razširitev in vodenje komunalne infrastrukture,
– šest nizov parcel namenjenih gradnji 24 stanovanjskih stavb in pripadajočih objektov v funkciji osnovnih stavb ter ureditvi površin, potrebnih za funkcioniranje objektov. Stanovanjske stavbe načrtovane pod koridorjem 2 x 110 kV daljnovoda Laško–Trbovlje, bo možno graditi po predhodni prestavitvi oziroma kabliranju,
– parcela, na območju obstoječe kmetije Volovšek, namenjena nadomestni gradnji, za katero je že izdano gradbeno dovoljenje,
– parcela namenjena ureditvi zelenih površin, ki se nahaja ob severozahodni meji, med drugim in šestim nizom stanovanjskih stavb,
– prometno-komunalnih koridorjev za gradnjo cest, pešpoti, ekološkega otoka in vodenje komunalne infrastrukture,
– parcele namenjene gradnji zadrževalnika padavinskih voda.
(2) Stanovanjske stavbe se skupaj s pomožnimi objekti v prostor umeščajo tako, da se vzpostavlja prepoznavna obcestna gradbena linija. Na območju se ohranja stavba kapelice, ki je zgrajena v križišču Sončne poti in javne poti Rečica–Guček.
(3) V območju parcele prometno komunalnih koridorjev med tretjim in četrtim nizom, ob poti na Šmohor se po kabliranju 110 kV daljnovoda Laško–Trbovlje, kar bo predmet drugega postopka, na mestu daljnovodnega stebra uredi obračališče.
(4) Ob severnem robu vozišča Sončne poti in zahodnem robu vozišča Poti na Šmohor se uredi pločnik. Ureditev pločnikov se omogoča tudi na vseh ostalih komunikacijah znotraj območja OPPN. Iz načrtovane ceste med petim in šestim nizom stanovanjskih stavb je možna prometna navezava do območja bodoče pozidave.
(učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov energije)
(1) V skladu z veljavnim predpisom, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah, morajo objekti izpolnjevati tehnične zahteve na področju toplotne zaščite, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople pitne vode in razsvetljave v stavbah ter ostale pogoje.
(2) Zagotovi se predpisano količino moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije, in sicer z aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
(vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)
(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb (samo garaž in pomožnih stavb) in gradbeno inženirskih objektov.
(2) V skladu s klasifikacijo objektov je, ob upoštevanju določil tega odloka, dopustna umestitev naslednjih objektov:
1 STAVBE, od tega:
11 Stanovanjske stavbe, od tega:
111 Enostanovanjske stavbe
112 Večstanovanjske stavbe, od tega:
1121 Dvostanovanjske stavbe
12 Nestanovanjske stavbe, od tega:
124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, od tega:
1242 Garažne stavbe
127 Druge nestanovanjske stavbe, od tega:
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, od tega:
Pomožne stavbe
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od tega:
21 Objekti transportne infrastrukture, od tega:
211 Ceste, od tega:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega:
24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od tega:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od tega:
Javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice, piknik površine in druge urejene zelene površine
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(vrste dopustnih nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Na območju je, poleg objektov iz prejšnjega člena, dovoljena tudi postavitev ostalih objektov, ki se postavljajo v skladu s predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost in v skladu z določili tega odloka.
(2) Dopustna je umestitev naslednjih objektov, ki so v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost uvrščeni v kategorijo nezahtevnih ali enostavnih objektov:
– majhna stavba (samo garaža, drvarnica, skladišča za lesna goriva, zimski vrt),
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (samo uta, nadstrešek),
– pomožni objekt v javni rabi (samo objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, pomožni cestni objekti),
– podporni zid,
– rezervoar,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne (samo pešpot, pločnik),
– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (samo vodni zbiralnik, bazen za kopanje, okrasni bazen),
– pomožni komunalni objekt.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN je znotraj stanovanjskih objektov dopustno opravljanje naslednjih dejavnosti, ki so določene v skladu s predpisom o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– (J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(62) Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
(63) Druge informacijske dejavnosti.
– (K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(65) Dejavnosti zavarovanja, pozavarovanja in pokojninskih skladov, razen obvezne socialne varnosti,
(66) Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve.
– (M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(69) Pravne in računovodske dejavnosti,
(71) Arhitekturno in tehnično projektiranje
– (N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI – od teh samo:
(82) Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti (samo 82.1 Pisarniške dejavnosti).
(2) Opravljanje dejavnosti je dopustno zgolj v smislu samozaposlitve oziroma z največ še eno zaposleno osebo.
(vrste gradenj in drugih posegov)
V območju OPPN so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov (in naprav) ali njihovih delov,
– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi vrstami objektov po tem odloku,
– vzdrževanje objektov.
(regulacijski in funkcijski elementi)
Na območju OPPN so določeni naslednji elementi:
– parcela namenjena gradnji: parcela namenjena gradnji stavb, gradbeno-inženirskih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ureditvi parkirišč, dovoznih poti, ureditvi okolice objektov ipd.,
– gradbena meja: črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča,
– gradbena linija: črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti,
– delež odprtih bivalnih površin: se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin, kamor se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
2.3.1.1 Lega objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo
(lega stanovanjskih in nestanovanjskih stavb)
(1) Lega stanovanjskih stavb in pomožnih stavb ter odmiki od sosednjih zemljišč so določeni z regulacijskimi in funkcijskimi elementi, ki so razvidni iz grafičnih prilog.
(2) Stanovanjske stavbe se umešča znotraj določene gradbene meje in ob upoštevanju gradbene linije, ki se je stavbe dotikajo z eno stranico. Sleme strehe stanovanjskih stavb poteka vzporedno z javno cesto.
(3) Garaže so del stanovanjskih stavb ali izvedene kot samostojni objekti, pri čemer se ti umeščajo znotraj gradbene meje.
(4) Nadstrešek nad parkirišči in ostale nezahtevne in enostavne objekte je dopustno locirati zunaj določene gradbene meje na razdalji najmanj 0,5 m od parcelne meje. V primeru gradnje skupnih stavb je dopustna gradnja na parcelno mejo.
(lega gradbeno inženirskih objektov)
Gospodarska javna infrastruktura se praviloma gradi znotraj prometno komunalnega koridorja in znotraj določenih infrastrukturnih koridorjev izven območja OPPN.
(lega ostalih objektov, v funkciji osnovnih stavb, vzdrževanje objekta)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti se od parcelne meje locirajo na razdaljo 0,5 m. V primeru gradnje skupnih objektov je dopustna gradnja na parcelno mejo.
(2) Vzdrževanje objekta:
– inštalacije in naprave v in na objektu (npr. klima naprave), ki se nameščajo na zunanji ovoj stavbe, se locirajo na vizualno manj izpostavljenih mestih,
– enostavne naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije se postavljajo skladno z določili uredbe, ki določa enostavne naprave in pogoje za montiranje in priključevanje na elektroenergetsko omrežje,
– sončni zbiralniki in sončne celice se znotraj parcele namenjene gradnji locirajo tako, da so vizualno čim manj izpostavljeni. Njihov najvišji del ne sme presegati višine slemena strehe. Izvedeni morajo biti iz materialov, ki ne odbijajo sončne svetlobe.
Porušijo se obstoječi objekti kmetije Volovšek, Spodnja Rečica 3, ki so zgrajeni na zemljiščih parc. št. *334/1, *431, *335, *334/2, *334/3 k.o. Rečica.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja ter ureditve okolice
(velikost in oblikovni pogoji za stanovanjske stavbe)
(1) Tlorisna zasnova objektov je pravokotna.
(2) Največja dovoljena etažnost stavb je klet (K), pritličje (P) in mansarda (M). V primeru izvedbe kleti je ta največ 0,4 m nad koto najvišjega urejenega terena ob stavbi. Višina stavbe od kote najnižjega urejenega terena do slemena strehe ne sme presegati 10 m.
(3) Maksimalna tlorisna velikost kleti je določena z gradbeno mejo. Tlorisna velikost pritličja in mansarde je 10 x 8 m do 13 x 8 m.
(4) Strehe so v osnovi simetrične dvokapnice. Možna je kombinacija z ostalimi vrstami streh (npr. ravne) do največ 30 % osnovne strehe.
(5) Naklon strehe je med 35° in 40°. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Dovoljene so frčade, ki morajo biti simetrično razporejene in strešna okna. Barva kritine je opečno rdeča, siva ali rjava.
(6) Dovoljena je uporaba ometa, v kombinaciji z lesom, steklom, kamnom ali drugimi obložnimi materiali. Fasadni materiali morajo biti medsebojno usklajeni. Barve fasad so bele in svetlih pastelnih barv. Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije v beli osnovi manj kot 20 %. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluoroscentna ali intenzivna.
(velikost in oblikovni pogoji za ostale objekte v funkciji osnovnih stavb)
(1) Velikosti enostavnih in nezahtevnih objektov ne smejo presegati velikosti, določene v predpisu o vrstah objektov glede na zahtevnost. Garaža je višine do 5,5 m.
(2) Ute, drvarnice in nadstreški so leseni. Streha nadstreška se poenoti s streho stanovanjske stavbe ali izvede kot ravna streha. Dopustna je izvedba transparentnih nastreškov s kovinsko konstrukcijo. Garaže morajo biti glede oblikovanja in uporabe materialov poenotene s stanovanjskimi hišami (kritina, fasada, odprtine ipd.). Enako velja za naklon strehe, dopustna je tudi izvedba ravnih streh. Podporni zidovi so kamniti oziroma obloženi s kamnom ali betonski pod pogojem, da so reliefno obdelani ali zakriti z zelenjem.
(1) Okolica stanovanjskih objektov, zelene površine in zadrževalnika padavinskih voda se zazeleni (zatravi in zasadi z avtohtonimi rastlinami), možna je ureditev vrtov.
(2) Znotraj parcel namenjenih gradnji se uredijo dostopi, parkirne in manipulativne površine, ki se asfaltirajo ali tlakujejo.
2.3.3 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo ni določena s kriteriji za izgrajenost zemljišč. Upošteva se regulacijske in funkcijske pogoje tega odloka.
2.3.4 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
Nova parcelacija se izvaja skladno z grafičnim načrtom »Načrt parcelacije«. Zakoličbene točke so opredeljene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu.
Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
(1) Dopustne so odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra ter gradnja novih. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. Gradnja novih omrežij GJI, njihovo obratovanje in vzdrževanje ter priključevanje na omrežja se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s teh področij in pod pogoji upravljavcev podanimi s smernicami in mnenji.
(2) Objekti območja OPPN se lahko priključujejo direktno na GJI in grajeno javno dobro skladno s pogoji upravljavcev posameznih omrežij.
(3) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami, mnenji in projektnimi pogoji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(4) Načrtovane trase komunalnih vodov morajo upoštevati možnost ločene gradnje priključkov distribucijskega plinovoda.
(5) Pred gradnjo zadrževalnika za padavinske vode se načrtovani priključni vodi do stanovanjske stavbe s pridobljenim gradbenim dovoljenjem prestavijo oziroma uredijo v skladu z določilom tega OPPN.
3.2 Prometna infrastruktura
(1) Na obravnavanem območju se izvede rekonstrukcija Sončne poti in Poti na Šmohor na širino vozišča najmanj 5,5 m. Uredi se križišče Sončne poti in javne poti Rečica–Guček. Ob severnem robu Sončne poti in zahodnem robu Poti na Šmohor se načrtuje gradnja pločnika širine najmanj 1,6 m.
(2) Za novo stanovanjsko pozidavo se uredijo cestni priključki iz Sončne poti in Poti na Šmohor. Načrtovane stanovanjske ceste so predvidene širine do 5 m. Ob notranjih komunikacijah je dopustna je gradnja pločnikov v širini do 1,6 m. Na območju 110 kV daljnovodnega stebra se po njegovi prestavitvi uredi obračališče. Iz severne ceste se ohranja možnost prometne navezave na območje bodoče pozidave (območje severno od meje OPPN).
(3) Po kabliranju 110 kV daljnovoda in odstranitvi daljnovodnega stebra se med tretjim in četrtim nizom objektov, od območja obračališča do Poti na Šmohor, uredi peš povezava.
3.3 Elektroenergetsko omrežje
(1) Območje v smeri severovzhod–jugozahod prečka dvosistemski 110 kV daljnovod Laško–Trbovlje. Daljnovodni steber stoji ob Poti na Šmohor. Distribucijski 20 kV daljnovod poteka v smeri severozahod–jugovzhod, na parceli 1227/15 k.o. Rečica, daljnovod preide v kabelsko izvedbo in se nadaljuje ob Sončni poti proti zahodu. Preko severnega dela, od vzhoda proti objektom kmetije Volovšek, poteka nizkonapetostni daljnovod.
(2) Načrtovana je odstranitev distribucijskega 20 kV daljnovoda med lomnim drogom, severozahodno od meje območja OPPN in med drogom na parceli št. 1227/15, k.o. Rečica. V sklopu elektrifikacije območja je predvidena odstranitev nizkonapetostnega daljnovoda na območju obravnave med točkama C in G ter točkama E in F. Odstranjena voda se nadomestita v kabelski izvedbi.
(3) Priključitev območja na električno omrežje se izvede na transformatorski postaji TP Debro Market. Predvidena odjemna moč za načrtovane stavbe je 190 kW. Na območju je možna ureditev javne razsvetljave.
(4) Potek vodov elektroenergetskega omrežja in vodov javne razsvetljave je določen skladno s strokovno podlago Idejne zasnove elektrifikacije območja OPPN in je prikazan v grafičnih prilogah.
(5) V sklopu elektrifikacije območja OPPN se zaradi spremembe poteka obstoječih nizkonapetostnih vodov, uredi tudi priključke do sedmih obstoječih objektov s hišnimi številkami Pot na Šmohor od 2 do 8, ki se nahajajo izven območja OPPN, ob severovzhodnem robu območja.
(6) Trase kablovodov bodo v večini primerov potekale pod povoznimi površinami, zato naj se vse zemeljske kable napelje v cevno kabelsko kanalizacijo.
(7) Vse prostostoječe razdelilne in priključno merilne omarice nizkonapetostnega omrežja naj se nahajajo na mestih, ki bodo omogočala stalen dostop predstavnikom upravljavca omrežja.
(8) Pri gradnji elektroenergetskega omrežja in posegih v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki določa pogoje ter omejitve gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m.
(9) Pri projektiranju je treba upoštevati potek ozemljitev daljnovodnih stebrov, ki so položene v globini 0,5 m, dolžine do 30 m od daljnovodnih stebrov, tako, da se teh ne poškoduje.
(10) Ureditve v varovalnem pasu daljnovoda, še posebej v okolici daljnovodnih stebrov, se načrtujejo le na nivoju kote obstoječega terena.
(11) Pod daljnovodom in v celotni širini varovalnega pasu ni dovoljeno saditi dreves.
(12) Za vsako gradnjo v elektroenergetskem varovalnem pasu je treba v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati elaborat projektne rešitve približevanja in križanja z visokonapetostnimi prenosnimi vodi. Iz elaborata mora biti razvidno najmanj:
– navedba naziva DV,
– navedba številk stebrov DV v križni razpetini,
– geodetski posnetek dejanskega in načrtovanega stanja,
– namen rabe objekta,
– kotirana najmanjša razdalja (horizontalna in vertikalna) med nadzemnim vodom (linijskim vodnikom) pri največjem povesu do mesta križanja z vsemi za gradnjo predvidenimi objekti,
– kotirana najmanjša razdalja med podzemnim kablovodom ter za gradnjo predvidenimi objekti,
– odmik objekta od osi ter stojnega mesta (betonskega temelja) daljnovoda,
– preveriti oziroma zagotoviti je treba ustreznost izolacije voda.
3.4 Plinovodno omrežje
(prenosno plinovodno omrežje)
(1) Trasa prenosnega plinovoda P231B MRP Laško–MRP Pivovarna poteka južno in vzhodno od območja OPPN, ob lokalni cesti Debro–Belovo (LC 200171).
(2) Pri posegu v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami, sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina in veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja plinovodov. Varovalni pas prenosnega plinovoda je zemljiški pas, ki poteka v širini 100 m na vsaki strani plinovoda. V varovalnem pasu plinovoda se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca sistemskega operaterja.
(distribucijsko plinovodno omrežje)
(1) Obstoječa trasa distribucijskega plinovodnega omrežja poteka ob Sončni poti in poti na Šmohor.
(2) Za napajanje stanovanjskega naselja z zemeljskim plinom se načrtuje podaljšanje plinovoda po Sončni ulici do križišča Sončne poti in javne poti Rečica–Guček. Nov krak se izvede po predvideni ulici med prvim in tretjim nizom stanovanjskih objektov. Prvi del kraka se odcepi proti stanovanjskim objektom, ki so umeščeni na območju kmetije Volovšek, drugi del pa poteka med četrtim in petim nizom objektov in se priključi na obstoječ plinovod v ulici Pot na Šmohor. Za napajanje šestega niza se izvede odcep v ulici Pot na Šmohor v severnem delu območja obravnave.
(3) Trase plinovodov se predvidijo v koridorju z ostalimi infrastrukturnimi vodi po predhodni uskladitvi s sistemskim operaterjem.
(4) Pri gradnji omrežja zemeljskega plina in posegu v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja področje energetike in zagotavlja pogoje za varno in zanesljivo oskrbo uporabnikov z energetskimi storitvami, sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina in veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja plinovodov. Varovalni pas distribucijskega plinovoda je zemljiški pas, ki poteka v širini 5 m na vsaki strani plinovoda. V 2 x 5 m pasu plinovodov se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca sistemskega operaterja.
3.5 Oskrba z vodo
(1) Trasa vodovoda poteka po Sončni poti in po vzhodnem delu območja bodoče pozidave, kjer se prestavi tako, da pretežno poteka v območju prometno infrastrukturnih koridorjev.
(2) Nove objekte se priključi na obstoječe vodovodno omrežje po pogojih upravljavca. Trasa načrtovanega vodovoda je razvidna v grafični prilogi.
(3) Normalna oskrba z vodo je mogoča do kote terena cca 240 m. Za gradnjo nad to koto je potrebno izdelati projektno rešitev.
Požarna voda se zagotovi iz vodovodnega omrežja, preko dveh hidrantov, ki se namestijo na območju pozidave v skladu z veljavnimi predpisi.
3.6 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(1) Odvajanje odpadnih vod z območja se ureja v ločenem sistemu.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod se izvaja skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo zmanjševanje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja snovi in emisije toplote v vode, predpisom, ki ureja odvajanje padavinske vode z javnih cest in predpisa, ki določa naloge v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Odpadne vode, ki ne ustrezajo kriterijem veljavnih predpisov, ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo.
(4) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(1) Trasa komunalne odpadne vode na območju OPPN poteka ob vzhodnem robu Poti na Šmohor.
(2) Komunalne odpadne vode načrtovanih objektov se odvaja v javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, ki na območju OPPN večinoma poteka v območju parcele ceste. Trasa načrtovane kanalizacije je prikazana v grafični prilogi.
(3) Priključitev na obstoječo kanalizacijo se izvede po pogojih upravljavca.
(padavinske odpadne vode)
(1) Obstoječa trasa padavinske odpadne vode na obravnavanem območju poteka v vzhodnem delu Sončne poti.
(2) Padavinske odpadne vode stavb in cest se odvaja preko padavinske kanalizacije in zadrževalnika padavinskih voda v obstoječ obcestni jarek, ki poteka vzhodno od javne poti Rečica–Guček ali preko novega zaprtega kanala v Rečico. Izpustna glava mora biti načrtovana pod naklonom brežine vodotoka in ne sme segati v svetli profil vodotoka. Struga vodotoka se na območju iztoka ustrezno zavaruje pred vodno erozijo. Pred izvedbo posega mora biti pridobljeno vodno soglasje.
(3) Kolikor obstoječa pretočnost obcestnega jarka, zaprtih profilov in propustov, preko katerih se odvajajo padavinske vode v vodotok Rečico ni zadostna, se le-ti ustrezno povečajo. Za vse posege v obcestni jarek, zaprte profile in propuste, ki se nahajajo znotraj varovalnega pasu prenosnega plinovoda P231B, ki poteka ob lokalni cesti Debro–Belovo, se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaščenca sistemskega operaterja.
(4) Del padavinskih voda iz rekonstruirane Sončne poti, od cestnega priključka za območje nove pozidave, ki jih ni možno gravitacijsko priključiti v načrtovano padavinsko kanalizacijo, se odvaja v obstoječo padavinsko kanalizacijo, ki je že zgrajena na območju Sončne poti. Del voda iz streh se odvaja v lastne rezervoarje za sanitarne potrebe, zalivanje in pranje.
(5) Trase padavinske kanalizacije večinoma potekajo v območju parcele načrtovanih in obstoječih cest. Potek trase je prikazan v grafični prilogi.
(6) Na kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode se prav tako priključuje drenažni sistem ter sistem odprtih jarkov za odvajanje zalednih padavinskih vod. Možnost razpršenega odvajanja in ponikanja zaradi možnega ogrožanja stabilnosti pobočja ni primerna.
(7) Odvodnjavanje priključkov, dovozov do objektov in drugih utrjenih površin ob objektih se uredi na način, da padavinska odpadna voda ne odteka na cestišče.
3.7 Odpadki
(1) Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, pogoje za izvajanje zbiranja, prevažanja, posredovanja, trgovanja, predelave in odstranjevanja odpadkov.
(2) Zbiranje, prevoz in odlaganje komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij se v območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na območju občine. Ekološki otok za namenske predpisane posode mora ustrezati funkcionalnim in higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
(3) Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta.
3.8 Elektronske komunikacije
(1) Po južnem robu območja, ob Sončni poti, potekajo vodi omrežja kabelske televizije, v smeri severovzhod–jugozahod pa ga prečka električni kabelski sistem.
(2) V jugozahodnem delu območja se zaradi izgradnje zadrževalnika padavinskih voda izvede prestavitev voda kabelske televizije.
(3) Na območju, ki se ureja s tem OPPN, se predvidi novo omrežje elektronskih komunikacij, ki se priključi na obstoječe omrežje. Projekt priključka na javno telekomunikacijsko omrežje se izdela v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in mora biti usklajen s projektom ostalih infrastrukturnih vodov. Omogoča se priklop na optično in bakreno omrežje ter na omrežje kabelske televizije. Optično in bakreno omrežje se priklopi na obstoječ telekomunikacijski jašek, ki se nahaja neposredno ob jugovzhodnem delu območja obravnave, v križišču Sončne poti in javne poti Rečica–Guček. Omrežje kabelske televizije se priklopi na ojačevalno mesto, ki se nahaja v jugovzhodnem delu območja OPPN, ob križišču Sončne poti in Poti na Šmohor.
(4) Pri gradnji vodov elektronskih komunikacij in posegu v njegov varovalni pas je potrebno upoštevati veljavni predpis, ki ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, veljavne predpise s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja teh vodov in interne pravilnike upravljavca posameznih vodov. Varovalni pas voda elektronskih komunikacij znaša 3 m, merjeno od osi voda.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Ob vzhodni meji območja, v križišču Sončne poti in Poti na Šmohor, je evidentirana enota kulturne dediščine Laško – Jožefova kapelica (evidenčna številka dediščine 25387). Ob rekonstrukciji cest in izvedbi infrastrukture je treba objekt kapelice ustrezno zavarovati, da ne pride do poškodb. V primeru, da fizične zaščite spomenika ni mogoče zagotoviti, se izvede njegova prestavitev na drugo enakovredno lokacijo, v skladu s predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji.
(2) Pred začetkom gradnje in po zaključku gradbenih del se izvede pregled enote kulturne dediščine Laško – Jožefova kapelica (evidenčna številka 25387). V primeru prisotnosti prašnih usedlin na spomeniku, ki so posledica gradbenih del, se izvede njihovo čiščenje.
(3) Na območju OPPN se nahaja Arheološko najdišče Volovšek (evidenčna številka 29749). Za območje najdišča so bile izdelane predhodne arheološke raziskave, ki so pokazale, da območje ne izkazuje povečanega arheološkega potenciala.
(4) Najmanj 10 dni pred začetkom zemeljskih del se o njihovi izvedbi pisno obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ter zaradi varstva arheoloških ostalin in opravljanja konservatorskega nadzora nad posegi, omogoči prost dostop do zemljišč.
(5) Ob odkritju arheoloških ostalin med posegi v zemeljske plasti v času gradnje, se najdbe zavarujejo nepoškodovane na mestu odkritja. Obvesti se pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri oblikovanju terena naj se uporabljajo čim nižji podporni zidovi iz naravnih materialov in ki so ustrezno zazelenjeni.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.
(1) Obravnavano območje se ne nahaja na območju varovanja podtalnice in vodnih virov.
(2) Varstvo voda se zagotavlja z ustreznim odvajanjem padavinskih in komunalnih odpadnih voda in se na območju dosega z:
– izgradnjo ločenega kanalizacijskega sistema ter
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodna, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov. V fazi projektiranja je treba prikazati oziroma opisati mesta deponij viškov zemeljskih in drugih odpadnih ter gradbenih materialov, ki jih ni dovoljeno odlagati v struge, na brežine, priobalna in poplavna zemljišča vodotokov in nekontrolirano po terenu.
(1) Ob izkopu gradbene jame se odstrani rodovitni del tal, deponira na primernem mestu znotraj parcele namenjene gradnji in uporabi za sanacijo degradiranih površin oziroma ureditev zelenih površin na območju OPPN. Viški materiala se na sosednja območja lahko odlaga le v primeru dogovora med investitorjem in lastniki zemljišč.
(2) Možen vpliv na tla je največji v času zemeljskih in gradbenih del. Potencialni vir onesnaženja tal predstavlja možnost izlitja olj ali maziv iz gradbene mehanizacije in transportnih vozil, vendar takšen vir onesnaženja predstavlja vsako vozilo rednega prometa, tako da je verjetnost tovrstnega onesnaženja zanemarljiva. Obvezna je uporaba gradbenih strojev, ki so tehnično brezhibni ter materialov, ki za okolje niso škodljivi.
(3) Za preprečevanje in zmanjševanje prašenja na gradbišču je treba upoštevati veljavni predpis s področja preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev iz gradbišč.
(4) Po končanih zemeljskih delih je treba takoj pričeti z izvajanjem sanacijskih in zasaditvenih del na razgaljenih površinah. Posege v tla je potrebno izvesti na način, da se prizadene čim manjša površina tal.
(1) Na obravnavanem območju niso dovoljene dejavnosti, ki predstavljajo nevarnost glede varstva zraka.
(2) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij, v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(3) Dimnovodne naprave se gradijo tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
(4) V času gradbenih del se izvaja močenje materiala in zemljin v primeru vetrovnega vremena. Vozilom se ob prehodu z gradbišča na asfaltno podlago očisti pnevmatike, da se prepreči raznos zemljin na cesto.
(5) Območja večjih posegov se v času gradnje sproti kultivira in s tem prepreči tudi prašenje.
(6) Upoštevajo se veljavni predpisi, ki urejajo ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču, zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču, z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev, ki pri tem nastajajo.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Stanovanjsko območje se glede na občutljivost in učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, uvršča med območja s I. stopnjo varstva pred sevanjem, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem.
(2) Obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne sme presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisu s področja elektromagnetnega sevanja.
(3) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem se zagotavlja z ustrezno oddaljenostjo stanovanjskih stavb od virov elektromagnetnega sevanja. Pri gradnji v okolici elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati predpise s področja elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(4) Pri načrtovanju se upošteva predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(5) Obvezna je uporaba svetil, ki ne oddajajo svetlobe v UV spektru.
(1) Območje se skladno s predpisom o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. Mejna vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 50 dBA, za dan (Ldan) pa 60 dBA. Kritična vrednost kazalcev hrupa za noč (Lnoč) znaša 59 dBA, za dan (Ldan) pa 69 dBA.
(2) Hladilni in ventilacijski sistemi novih objektov se izvedejo tako, da s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjujejo okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. V primerih, kjer takšna izvedba ni mogoča, se izvede protihrupna zaščita (npr. namestitev protihrupne rešetke).
(3) Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7.00 in 18.00 uro.
(4) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območju gradbišča se izberejo tako, da hrup zaradi gradnje objektov in transporta materiala ne bo direktno obremenjeval izpostavljenih stanovanjskih objektov v okolici.
(5) Pri gradnji naj se uporablja le gradbena mehanizacija, ki je izdelana skladno z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena)
(1) Skladno s karto razredov poplavne nevarnosti območje ni poplavno ogroženo.
(2) Na podlagi poročila o preiskavi tal je ob vkopanih stenah oziroma temeljih novih stavb obvezna cevna drenaža z gravitacijskimi izpusti. Padavinske in drenažne vode se zajame v vodotesno padavinsko kanalizacijo, ki se odvaja v odvodni jarek ali preko zaprtega sistema v vodotok Rečica.
(3) Globlje vkope v pobočje se izvede po navodilih geomehanika. Pred izvedbo globljih vkopov je treba predvideti ustrezne načine za zagotavljanje stabilnosti brežin izkopov za čas gradnje. Po potrebi je treba izdelati ustrezno dokumentacijo za začasno zavarovanje brežin in ogroženih objektov, s katerimi je treba predvideti ustrezne varovalne ukrepe za varovanje stabilnosti brežin in obstoječih objektov v času gradnje. Naklone prostih brežin nasipov za stavbe in infrastrukturo je treba prilagajati vgrajenim materialom. Pri nevezanih zemljinah so priporočljivi nagibi 1:2 ali manj, možno jih je povečati z dodatnimi ukrepi za stabilizacijo z izgradnjo podpornih konstrukcij.
(4) Izkope za nove objekte mora pregledati in prevzeti pooblaščeni geomehanik, ki poda dokončna navodila glede temeljenja posameznih objektov, morebiti potrebnih sanacij temeljnih tal, kakor tudi navodila – presojo stabilnosti pobočja ob oziroma po gradnji novega objekta na posamezni parceli.
(5) Za podrobnejša priporočila za temeljenje oziroma gradnjo objektov in infrastrukture na posameznih parcelah se v fazi izdelave projektne dokumentacije izvedejo dodatna terenska in raziskovalna dela v primernem obsegu.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oziroma področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
(2) Območje se nahaja na območju osme stopnje potresne intenzitete po lestvici EMS-98. V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen projektni pospešek tal 0,15 g.
(1) Območje se ureja skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju. Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali protipožarna zaščita.
(3) V sklopu izdelave projektne dokumentacije mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata Zasnova požarne varnosti.
(razlitje nevarnih snovi)
(1) Med gradnjo se izvajajo ukrepi za preprečitev razlitja nevarnih snovi.
(2) V primeru razlitja, je treba izvesti sanacijske ukrepe (izkop onesnažene zemljine in njeno deponiranje na ustrezno lokacijo ipd.).
Ureditev gradbišča, etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
(1) Gradbišče mora biti omejeno na območje, s katerim ima investitor pravico razpolagati. Transportne poti gradbene mehanizacije lahko potekajo po sosednjih območjih le v primeru dogovora med investitorjem in lastniki zemljišč. Za začasne gradbiščne poti se uporabi obstoječe infrastrukturne površine oziroma manj kvalitetna tla znotraj območja, ki se ureja s tem odlokom.
(2) Vse transportne poti gradbene mehanizacije naj bodo speljane na način, da ne obremenjujejo bližnjih stanovanjskih objektov v okolici.
(1) Na območju OPPN je možno stavbe, pripadajoče objekte, ki so v funkciji osnovnih stavb in gradbeno inženirske objekte graditi fazno, pri čemer mora biti v vsaki posamezni fazi predhodno ali sočasno zgrajena komunalna infrastruktura, vključno z ločenim sistemom odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda s priključitvijo na obstoječ javni kanalizacijski sistem ter urejenim zadrževanjem padavinskih voda.
(2) Gradnja petih stanovanjskih stavb v tretjem nizu, na mestu koridorja 110 kV daljnovoda, je možna šele po njegovi odstranitvi, pod pogojem, da objekti ne bodo segali v varovalni pas eventualno pokabljenega 2 x 110 kV daljnovoda ter prestavljenega srednjenapetostnega voda, skladno z omejitvami, ki izhajajo iz veljavnih predpisov. Na območju koridorja je možna izvedba prometno komunalne infrastrukture ob upoštevanju, da je cesta od temelja daljnovodnega stebra na razdalji najmanj 5 m.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev gradnje)
Investitor mora načrtovati objekte in izvajati dela tako, da se:
– zagotovi stabilnost brežin izkopov v času gradnje,
– uporablja zgolj tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, ki je primerna za urejanje posameznih velikostnih območij,
– prepreči možnost onesnaženja vode vodotokov, podtalnih voda ter okolja nasploh,
– v izogib poslabšanju sedanjega stanja se med izvajanjem del ustrezno zavarujejo in zaščitijo obstoječi vodi gospodarske javne infrastrukture, ki se ohranjajo,
– pred začetkom izvajanja del opozori uporabnike pitne vode na morebitne motnje v oskrbi z ustrezno pitno vodo in jim posredovati navodila za ravnanje in preventivo, če do motenj kljub temu pride,
– pri projektiranju in izvajanju OPPN upošteva vsa določila, navedena v posameznih poglavjih, ter projektne pogoje, pridobljene s smernicami in mnenji k temu OPPN.
Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(dopustna odstopanja glede parcelacije)
Pri parcelaciji so na meji med prometno-komunalnim koridorjem in parcelami namenjenimi gradnji dopustna odstopanja od zakoličbenih točk, pod pogojem, da je znotraj prometno-komunalnega koridorja omogočena izvedba predvidene prometne in komunalne infrastrukture in da s tem ni ogrožen javni interes.
Dopustno je združevanje parcel, pri čemer se ob upoštevanju prepisane gradbene linije združi tudi gradbena meja obeh parcel.
(odstopanja glede infrastrukturnih ureditev)
(1) Ob soglasju upravljavca ceste je dopustno odstopanje od predloga ureditve cestnih priključkov, razvidnih iz grafičnega dela OPPN.
(2) Pri projektiranju prometne, komunalne in energetske infrastrukture so dopustna tudi druga odstopanja od predvidenih rešitev in načrtovanih tras, razvidnih iz grafičnega dela OPPN, kolikor bi se pojavljala nestrinjanja lastnikov zemljišč pri pridobivanju služnostnih pravic, kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav ter kolikor so nove rešitve tehnično ustreznejše in racionalnejše, niso v nasprotju z javnimi interesi, se z njimi ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere in z njimi soglaša upravljavec omrežja.
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Laško in na Upravni enoti Laško, obe s sedežem Mestna ulica 2, Laško.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-18/2011
Laško, dne 25. novembra 2015
Franc Zdolšek l.r.
