Na podlagi sedmega odstavka 272. člena in desetega odstavka 274. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C in 102/15) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja
o naložbah pokojninskega sklada
Ta sklep določa:
1. podrobnejša pravila glede vrste dovoljenih naložb pokojninskega sklada, ki upoštevajo naravo dodatnega zavarovanja;
2. dodatne pogoje v zvezi z naložbami pokojninskega sklada v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
II. PODROBNEJŠA PRAVILA V ZVEZI Z NALOŽBAMI POKOJNINSKEGA SKLADA
1. Prenosljivi vrednostni papirji
(opredelitev pojma prenosljiv vrednostni papir)
(1) Pojem prenosljivi vrednostni papirji se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi pokojninski sklad, je omejena na znesek, ki je bil plačan zanje. Pri deloma vplačanih vrednostnih papirjih možna izguba, ki jo lahko zaradi naložb vanje utrpi pokojninski sklad, ne sme presegati celotnega zneska, ki naj bi bil plačan zanje;
2. njihova likvidnost ne ogroža zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti;
3. zagotovljeno je njihovo zanesljivo vrednotenje:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15, 81/15 in 77/16; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3), ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, v obliki natančnih, zanesljivih in rednih cen, ki so bodisi tržne cene bodisi cene, ki jih zagotavljajo sistemi vrednotenja, neodvisni od izdajateljev teh vrednostnih papirjev;
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednega vrednotenja na podlagi informacij izdajateljev vrednostnih papirjev ali na podlagi primernih naložbenih analiz;
4. zanje so na voljo ustrezne informacije:
a) pri vrednostnih papirjih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, v obliki rednih, natančnih in celovitih tržnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih upravljavcu pokojninskega sklada;
b) pri drugih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 v obliki rednih in natančnih informacij o posameznem vrednostnem papirju oziroma o portfelju vrednostnega papirja, dostopnih upravljavcu pokojninskega sklada;
5. so iztržljivi.
(2) Za namene iz 2. in 5. točke prejšnjega odstavka, razen v primeru, če ima upravljavec pokojninskega sklada na voljo informacije, ki vodijo k drugačni odločitvi, se za finančne instrumente iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, predpostavlja, da ne ogrožajo zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti in da so iztržljivi.
(3) Upravljavec pokojninskega sklada pri nalaganju sredstev pokojninskega sklada v prenosljive vrednostne papirje kot tudi katerekoli druge finančne instrumente vselej upošteva faktor likvidnostnega tveganja, kar pomeni, da nakup finančnega instrumenta ne sme povzročiti zmanjšanja celotne likvidnosti portfelja oziroma zmožnosti izplačila odkupnih vrednosti. Pri ocenjevanju likvidnostnega tveganja finančnega instrumenta upravljavec pokojninskega sklada upošteva zlasti:
1. količino in vrednost prometa s prenosljivim vrednostnim papirjem;
2. velikost izdaje finančnega instrumenta, kadar njegovo ceno določata ponudba in povpraševanje na trgu, delež izdaje, ki ga namerava upravljavec pokojninskega sklada kupiti iz sredstev pokojninskega sklada ter oceno priložnosti in časovnega okvira nakupa ali prodaje finančnega instrumenta;
3. v kolikor je to potrebno, neodvisno analizo cen ponudbe in povpraševanja po finančnem instrumentu v ustreznem obdobju, iz katere je mogoče razbrati njegovo likvidnost in tržnost;
4. analizo kvalitete in števila borznih posrednikov ter vzdrževalcev trga, ki sodelujejo v poslih s tem vrednostnim papirjem, z namenom ocene kvalitete trgovanja s tem vrednostnim papirjem na sekundarnem trgu.
(4) Pri drugih prenosljivih vrednostnih papirjih iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki niso sprejeti ali s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, likvidnosti in iztržljivosti ni mogoče vnaprej predpostavljati in mora upravljavec pokojninskega sklada likvidnost in iztržljivost teh vrednostnih papirjev posebej ugotavljati.
(5) Če upravljavec pokojninskega sklada oceni, da je določen prenosljiv vrednostni papir nezadostno likviden ali neiztržljiv, sme takšen vrednostni papir iz sredstev pokojninskega sklada kupiti le, če je v portfelju pokojninskega sklada dovolj drugih likvidnih in iztržljivih vrednostnih papirjev, katerih prodaja omogoča izplačilo odkupnih vrednosti v skladu s 310. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C in 102/15; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2).
(enote zaprtih investicijskih skladov)
(1) Za prenosljive vrednostne papirje štejejo tudi:
1. enote zaprtih investicijskih skladov, ustanovljenih v obliki gospodarske družbe ali fiduciarnih skladov, pri čemer:
a) enote zaprtih investicijskih skladov izpolnjujejo merila iz prejšnjega člena;
b) za zaprti investicijski sklad veljajo mehanizmi upravljanja gospodarskih družb;
c) če upravljanje premoženja v imenu zaprtega investicijskega sklada izvaja druga oseba, morajo za to osebo veljati predpisi, ki ščitijo interese imetnikov enot;
d) je premoženje investicijskega sklada zaupano v hrambo skrbniku z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi, tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja investicijskega sklada, kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja investicijskega sklada, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s skrbnikom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov;
2. enote zaprtih investicijskih skladov, oblikovanih v skladu s pogodbenim pravom, pri čemer:
a) enote zaprtih investicijskih skladov izpolnjujejo merila iz prejšnjega člena;
b) za zaprti investicijski sklad veljajo mehanizmi upravljanja družb, enakovredni tistim iz 1. b točke tega odstavka, pri čemer se šteje, da so ti mehanizmi zagotovljeni, če imajo imetniki enot teh skladov v okviru pogodbe:
– pravico glasovanja o bistvenih odločitvah v zvezi s skladom (vključno z odločanjem o sklenitvi ali prenehanju pogodbe o upravljanju oziroma o imenovanju in razrešitvi upravljavca, sklenitvi dodatkov k pogodbi o ustanovitvi, spremembi naložbene politike, preoblikovanju in likvidaciji investicijskega sklada);
– pravico nadzora nad izvajanjem naložbene politike s pomočjo ustreznih mehanizmov, ter če so sredstva investicijskega sklada ločena od sredstev upravljavca in če pravila o likvidaciji investicijskega sklada zagotavljajo primerno zaščito imetnikov enot investicijskega sklada;
c) zaprti investicijski sklad upravlja oseba, za katero veljajo predpisi, ki ščitijo interese imetnikov enot;
d) je premoženje investicijskega sklada zaupano v hrambo skrbniku z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi, tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja investicijskega sklada, kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja investicijskega sklada, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s skrbnikom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov.
(2) Za predpise, ki ščitijo interese imetnikov enot iz 1.c) in 2.c) točke prejšnjega odstavka štejejo predpisi glede uporabe finančnega vzvoda, ki so najmanj primerljivi določbam v zvezi s finančnim vzvodom, ki jih vsebuje zakon, ki ureja poslovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov.
(3) Pokojninski sklad ne sme imeti naložb v zaprte investicijske sklade z namenom izogibanja naložbenim omejitvam, kot jih določa ZPIZ-2 in na njegovi podlagi izdani splošni akti.
(seznam organiziranih trgov v državah članicah)
(1) Organiziran trg v državi članici je vsak organiziran trg uvrščen na seznam, ki ga na podlagi 56. člena Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 349), objavlja Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84).
(2) Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati drug organiziran trg v državi članici)
(1) Med druge organizirane trge v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se uvrščajo redno delujoči in za javnost odprti večstranski sistemi trgovanja, ki izpolnjujejo pogoje iz prvega odstavka 13. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – ZTFI-UPB3, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZTFI) in:
1. v zvezi, s katerimi ima upravljavec pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti,
2. v zvezi, s katerimi ima skrbnik pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti in
3. niso hkrati uvrščeni na seznam iz 4. člena tega sklepa.
(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka priznata v okviru izdaje soglasja k pravilom upravljanja pokojninskega sklada, pri čemer se priznanje drugega organiziranega trga nanaša izključno na konkretna pravila upravljanja.
(seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav)
(1) Med borze iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spadajo borze s sedežem v tretjih državah, katerih upravljavci so polnopravni člani Svetovnega združenja borz (angl.: World Federation of Exchanges; v nadaljnjem besedilu: WFE).
(2) Med druge organizirane trge iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 spada redno delujoč in za javnost odprt večstranski sistem trgovanja, ki ga upravlja upravljavec organiziranega trga iz tretje države, ki je polnopravni član WFE, in ki v tem sistemu, v skladu z vnaprej določenimi pravili, povezuje interese glede prodaje in nakupa finančnih instrumentov številnih tretjih oseb, tako, da se sklene pravni posel glede finančnega instrumenta, ter:
1. v zvezi s katerimi ima upravljavec pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke, ki zagotavljajo poslovanje v skladu s pravili stroke upravljanja kolektivnih naložbenih podjemov za neprofesionalne stranke oziroma gospodarjenja s finančnimi instrumenti in
2. v zvezi s katerimi ima skrbnik pokojninskega sklada vzpostavljene vse potrebne sporazume in postopke za omogočanje poravnav poslov s finančnimi instrumenti.
(3) Agencija za trg vrednostnih papirjev ali Agencija za zavarovalni nadzor drug organiziran trg iz prejšnjega odstavka priznata v okviru izdaje soglasja k pravilom pokojninskega sklada, pri čemer se priznanje drugega organiziranega trga nanaša izključno na konkretna pravila upravljanja.
(4) Tretja država je država, ki ni država članica.
(seznam tretjih držav iz petega odstavka 275. člena ZPIZ-2)
Med tretje države iz petega odstavka 275. člena ZPIZ-2 se uvrščajo države članice OECD, ki niso hkrati države članice.
2. Enote ali delnice odprtih investicijskih skladov
(merila za opredelitev enot ali delnic odprtih investicijskih skladov)
(1) Odprt investicijski sklad iz 274. člena ZPIZ-2 je:
1. kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje, katerega poslovanje je usklajeno z Direktivo 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES),
2. odprt alternativni investicijski sklad oblikovan ali ustanovljen v državi članici, katerega upravljavec ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanje alternativnih investicijskih skladov v skladu z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov ali drugim predpisom države članice, sprejetim zaradi prenosa Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1),
3. odprt specialni investicijski sklad ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ali
4. odprt investicijski sklad oblikovan ali ustanovljen v tretji državi, ki izpolnjuje pogoje iz drugega do četrtega odstavka tega člena.
(2) Odprt investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v tretji državi iz 4. točke prejšnjega odstavka mora smiselno izpolnjevati pogoje za ciljni sklad iz 5. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(3) Določba 5.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki opredeljuje, da je upravljanje in poslovanje odprtega investicijskega sklada predmet enakovrednega nadzora, kot ga določata ZISDU-3 in ZTFI, sodelovanje med Agencijo za trg vrednostnih papirjev in organom, ki nadzira poslovanje odprtega investicijskega sklada, pa primerno urejeno, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti nadzora v tretjih državah upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. dvostranske ali večstranske sporazume o sodelovanju pristojnih nadzornih organov, članstvo v mednarodnih organizacijah nadzornih organov ali druge dogovore o sodelovanju (kot npr. izmenjavo informacij ali mnenj), ki omogočajo primerno sodelovanje med nadzornimi organi;
2. način izdajanja dovoljenj upravljavcu odprtega investicijskega sklada, soglasij k njegovim pravilom poslovanja in pravilom poslovanja odprtega investicijskega sklada ter k izbiri skrbnika premoženja odprtega investicijskega sklada;
3. izdajanje dovoljenj za ustanovitev investicijskega sklada v državah članicah OECD.
(4) Določba 5.c) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, ki opredeljuje, da je raven zaščite interesov imetnikov enot investicijskega sklada enaka ravni zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, zlasti glede ločitve premoženja, zadolževanja, posojanja in nekritih prodaj finančnih instrumentov, pomeni, da je treba pri ugotavljanju enakovrednosti zaščite interesov imetnikov enot upoštevati naslednje dejavnike, ki se nanašajo na:
1. pravila, ki zagotavljajo samostojno in neodvisno upravljanje odprtih investicijskih skladov ter upravljanje izključno v korist imetnikov enot odprtih investicijskih skladov;
2. obstoj neodvisnega skrbnika ali fiduciarja premoženja odprtega investicijskega sklada z ustreznimi dolžnostmi in odgovornostmi, tako pri opravljanju storitve hrambe premoženja odprtega investicijskega sklada, kot pri opravljanju nadzora nad upravljanjem premoženja odprtega investicijskega sklada; če zakonodaja tretje države v zvezi z odprtimi investicijskimi skladi ne vsebuje zahteve po neodvisnem skrbniku ali fiduciarju, je treba za presojo doseganja kriterija enakovrednosti nadzora preveriti ustreznost sistema odločanja oziroma razmejitev dolžnosti in odgovornosti;
3. dostopnost informacij o vrednosti odprtega investicijskega sklada in zahteve po javnem objavljanju informacij o poslovanju odprtega investicijskega sklada;
4. zmogljivosti za zagotovitev odkupa enot odprtega investicijskega sklada in pogostnost odkupa;
5. omejitve poslov s povezanimi osebami;
6. zagotavljanje ustrezne ločitve premoženja odprtega investicijskega sklada od premoženja družbe za upravljanje ali katerekoli druge osebe;
7. določbe zakonodaje tretje države glede izposojanja, posojanja in nekritih prodaj finančnih instrumentov iz premoženja odprtega investicijskega sklada.
(6) Za pokojninski sklad, ki sredstva v skladu s šestim odstavkom 274. člena ZPIZ-2 nalaga v enote odprtih investicijskih skladov, katerih poslovanje je usklajeno z Direktivo 2009/65/ES, se ne uporablja omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 275. člena ZPIZ-2.
3. Denarni depoziti pri kreditnih institucijah
(merila, ki jih morajo izpolnjevati kreditne institucije s sedežem v tretji državi)
Sredstva pokojninskega sklada so lahko naložena v denarnih depozitih pri kreditni instituciji s sedežem v tretji državi, če zadnja razpoložljiva dolgoročna kreditna ocena (angl.: »Long-term Bank Deposit Rating«) kreditne institucije dosega najmanj BBB pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa2 pri Moody’s.
(drugi pogoji, ki jih morajo glede drugih pravic in obveznosti izpolnjevati denarni depoziti)
Pokojninski sklad lahko nalaga sredstva samo v depozite, ki v pogodbi o vezavi sredstev nimajo opredeljenih nobenih dodatnih pogojev in namenov vezave.
4. Instrumenti denarnega trga
(opredelitev pojma instrument denarnega trga)
(1) Izraz instrument v pojmu instrument denarnega trga vključuje:
1. instrumente, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu, iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in
2. instrumente, ki niso sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu.
(2) Drugi instrumenti denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena ZISDU-3 so tisti instrumenti denarnega trga, s katerimi se sicer običajno trguje na denarnem trgu, ki izpolnjujejo pogoj likvidnosti iz tega člena in katerih vrednost se da skladno s tem členom kadarkoli natančno določiti, vendar ne spadajo hkrati med instrumente denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
(3) Značilnost instrumenta denarnega trga, da se z njim običajno trguje na denarnem trgu, pomeni, da takšen instrument izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. njegova zapadlost ob izdaji je do vključno 397 dni;
2. njegova preostala zapadlost je do vključno 397 dni;
3. je predmet rednih preračunov donosa v skladu z razmerami na denarnem trgu najmanj vsakih 397 dni;
4. njegov profil tveganj, vključno s kreditnim in obrestnim tveganjem, ustreza profilu tveganj finančnih instrumentov, ki imajo zapadlost, navedeno v 1. in 2. točki tega odstavka, ali so predmet popravkov donosa, kot je navedeno v 3. točki tega odstavka.
(4) Kot instrumenti denarnega trga, s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, se praviloma lahko štejejo zakladne menice, menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti, potrdila o vlogi, komercialni zapisi in bančni menični akcepti.
(5) Instrument denarnega trga mora biti ustrezno likviden, kar pomeni, da ga je mogoče prodati z omejenimi stroški v primerno kratkem času, upoštevaje obveznosti pokojninskega sklada iz naslova izplačil odkupnih vrednosti.
(6) Instrument denarnega trga mora imeti vrednost, ki jo je kadarkoli mogoče natančno določiti, kar pomeni, da je zanj na razpolago natančen in zanesljiv sistem vrednotenja, ki izpolnjuje naslednja merila:
1. omogoča izračun čiste vrednosti sredstev pokojninskega sklada v skladu z vrednostjo, po kateri bi si takšen finančni instrument izmenjali dobro obveščeni in voljni stranki v premišljenem poslu;
2. temelji na tržnih podatkih ali modelih vrednotenja, vključno z metodo odplačne vrednosti.
(7) Pri ocenjevanju likvidnosti instrumenta denarnega trga in vpliva njegove likvidnosti na likvidnost celotnega portfelja pokojninskega sklada je treba kumulativno upoštevati naslednje dejavnike:
1. na ravni instrumenta denarnega trga:
a) pogostnost trgovanja in objavljanja njegove cene;
b) število vzdrževalcev trga, ki so ga pripravljeni kupiti in prodati, njihovo pripravljenost, da sploh vzpostavijo trgovanje s tem instrumentom, naravo trgovanja z njim (čas, potreben za prodajo, metode dajanja ponudb in tehnike prenosa instrumenta);
c) velikost izdaje (programa);
d) možnost njegovega ponovnega odkupa, unovčitve ali prodaje v primerno kratkem obdobju (npr. v sedmih delovnih dnevih) z omejenimi stroški (nizkimi provizijami, nizkimi cenami ponudbe in povpraševanja ter z zelo kratkim časom poravnave);
2. na ravni pokojninskega sklada:
a) strukturo in koncentracijo članov pokojninskega sklada;
b) kvaliteto informacij o običajnem in predvidenem obsegu vplačil in izplačil odkupnih vrednosti.
(8) Če kateri od dejavnikov iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen, to ne pomeni, da je treba instrument denarnega trga avtomatično obravnavati kot nelikviden. Pomembno je, da upravljavec pokojninskega sklada te dejavnike upošteva tako, da načrtuje primeren portfelj glede na predvidena vplačila in izplačila ter s tem zagotovi, da bo v portfelju pokojninskega sklada vedno dovolj likvidnih instrumentov, katerih prodaja zagotavlja likvidnost pokojninskega sklada.
(9) Šteje se, da so merila iz šestega in sedmega odstavka tega člena izpolnjena, kadar so instrumenti denarnega trga sprejeti v trgovanje ali se z njimi trguje na organiziranem trgu v skladu s 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, razen če so upravljavcu pokojninskega sklada na voljo informacije, ki vodijo k drugačni oceni. Če likvidnosti in natančne določljivosti vrednosti instrumenta denarnega trga ni mogoče dovolj zanesljivo predpostaviti, mora oba kriterija za ustreznost instrumenta denarnega trga oceniti upravljavec pokojninskega sklada sam.
(opredelitev pojma instrument denarnega trga, katerega izdajatelj ali izdaja sta regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev)
(1) Pojem instrument denarnega trga, katerega izdajatelj ali izdaja sta regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev iz 8. točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, se nanaša na finančne instrumente, ki izpolnjujejo naslednja merila:
1. izpolnjujejo vsaj enega izmed pogojev iz tretjega odstavka 11. člena tega sklepa in vsa merila iz sedmega ter osmega odstavka 11. člena tega sklepa;
2. zanje so na razpolago ustrezne informacije, vključno s tistimi, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v take instrumente, ob upoštevanju določb drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena;
3. so prosto prenosljivi.
(2) Za instrumente denarnega trga iz 8.c) in 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale lokalna ali regionalna skupnost posamezne države članice ali javna mednarodna organizacija, vendar zanje ne jamčita ne država članica ne ena od zveznih držav, ki tvorijo državo članico, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga in informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se posodabljajo redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. informacije iz 1. točke tega odstavka so preverile ustrezno usposobljene neodvisne organizacije, ki so specializirane za preverjanje pravne in finančne dokumentacije, pri svojem delu dosegajo profesionalne in etične standarde ter niso podrejene navodilom izdajatelja;
4. obstajajo javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga.
(3) Za instrumente denarnega trga iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena:
1. informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga ali informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga;
2. informacije iz prejšnje točke tega odstavka se posodabljajo redno, vsaj enkrat na leto, prav tako pa ob vsakem pomembnem dogodku;
3. obstajajo javno dostopni in zanesljivi statistični podatki o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga ali drugi podatki, ki omogočajo ustrezno oceno kreditnih tveganj v zvezi z naložbo v ta instrument.
(4) Za vse instrumente denarnega trga iz 8.b) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, razen za instrumente denarnega trga iz drugega odstavka tega člena in tiste, ki so jih izdale Evropska centralna banka, Banka Slovenije ali centralna banka iz druge države članice, pomenijo ustrezne informacije iz 2. točke prvega odstavka tega člena bodisi informacije o izdaji ali programu izdaje instrumenta denarnega trga bodisi informacije o pravnem in finančnem položaju izdajatelja pred izdajo instrumenta denarnega trga.
(opredelitev pojma oseba, za katero veljajo in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določa zakonodaja Republike Slovenije ali zakonodaja Evropske unije)
Pojem oseba iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3, za katero veljajo in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določa zakonodaja Republike Slovenije ali zakonodaja Evropske unije, pomeni izdajatelja, za katerega veljajo in ki izpolnjuje pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, hkrati pa izpolnjuje vsaj enega izmed naslednjih pogojev:
1. ima sedež v državi članici;
2. ima sedež v državi članici OECD, ki pripada Skupini G10;
3. zanj obstaja bonitetna ocena;
4. na podlagi poglobljene analize se lahko dokaže, da so pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki veljajo zanj, vsaj tako stroga kot pravila, določena v zakonodaji Republike Slovenija ali zakonodaji Evropske unije.
(opredelitev kategorij oseb iz 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3)
Med osebe iz 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 se uvrščajo: Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Slovenski državni holding, d.d., Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., ter osebe, ki jih v kategorijo oseb iz četrte alineje h) točke prvega odstavka 50. člena Direktive 2009/65/ES, uvrščajo pristojni organi drugih držav članic.
(opredelitev pojma ustroji listinjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije)
(1) Pojem ustroj listinjenja iz tretje alineje 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3 pomeni ustroj, ki je bil oblikovan za namen listinjenja in ima obliko gospodarske družbe ali fiduciarja ali pa je bil ustanovljen v skladu s pogodbenim pravom.
(2) Pojem bančna kreditna linija iz tretje alineje 8.d) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU3 pomeni bančne posle, ki jih zagotavlja finančna institucija, ki sama izpolnjuje merila iz 8.č) točke prvega odstavka 237. člena ZISDU-3.
5. Naložbe v nepremičnine
(pravila glede naložb v nepremičnine)
(1) Pojem nepremičnina iz četrtega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni naložbeno nepremičnino iz Mednarodnega računovodskega standarda 40, sprejetimi v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov (UL L št. 243 z dne 11. 9. 2002, str. 609).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek nepremičnina, ki se gradi ali razvija za prihodnjo uporabo, ni naložbena nepremičnina.
(3) Pojem donos iz druge alineje četrtega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni, da posedovana nepremičnina prinaša najemnino in/ali povečuje vrednost dolgoročne naložbe.
(4) Pojem nakupna cena iz tretje alineje četrtega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni nabavno vrednost kupljene nepremičnine, zmanjšano za vse nepremičnini neposredno pripisljive stroške. Neposredno pripisljivi stroški vključujejo na primer zaslužke za pravne storitve, davke od prenosa nepremičnine in druge stroške posla.
(5) Pojem pooblaščeni ocenjevalec iz tretje alineje četrtega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni osebo, ki je registrirana pri ustreznem strokovnem združenju oziroma njeno stroko urejajo ustrezni zakoni ali pravila poklicnega ravnanja vključno s kodeksom etičnih načel. Šteje se, da v Republiki Sloveniji pogoje iz prejšnjega stavka izpolnjuje pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja revidiranje.
(6) Pojem cenitev iz tretje alineje četrtega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni ocenjevanje vrednosti nepremičnine po zakonu, ki ureja revidiranje.
(7) Datum ocenjevanja vrednosti nepremičnine iz ocene vrednosti nepremičnine, ki jo izdela pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ne sme biti več kot 6 mesecev pred datumom nakupa nepremičnine.
(8) Nakupna cena nepremičnine lahko oceno vrednosti nepremičnine presega za največ 5 odstotkov.
(9) Nepremičnina, katere ekonomska upravičenost je vezana na eno ali več drugih nepremičnin, skupaj štejejo kot ena nepremičnina.
(10) Posamezna nepremičnina je z začetkom veljavnosti pogodbe o njenem nakupu v izključni lasti pokojninskega sklada.
(11) Šteje se, da je posamezna nepremičnina v izključni lasti pokojninskega sklada tudi v primeru etažne lastnine.
6. Naložbe v tvegani kapital
(pravila glede naložb v tvegani kapital)
Pojem tvegani kapital iz petega odstavka 272. člena ZPIZ-2 pomeni naložbo v družbo tveganega kapitala iz zakona, ki ureja status in naložbe družb tveganega kapitala, ki imajo sedež in poslovodstvo v Republiki Sloveniji.
7. Naložbe v zadolžnice
(pravila glede zadolžnic)
(1) Sredstva pokojninskega sklada so lahko naložena v zadolžnice, katerih izdajatelj oziroma posojilojemalec je:
1. oseba iz prvega odstavka 240. člena ZISDU-3, ali
2. kreditna institucija ali drugo podjetje z zadnjo razpoložljivo dolgoročno kreditno oceno najmanj BBB pri Standard & Poor’s ali Fitch oziroma Baa2 pri Moody’s.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so lahko sredstva pokojninskega sklada naložena tudi v zadolžnice, katerih izdajatelji ne izpolnjujejo pogojev iz prve ali druge točke prejšnjega odstavka, če pri naložbi v zadolžnice prejme zavarovanje, ki izpolnjuje pogoje za zavarovanje iz sklepa, ki ureja tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada in vrednost zavarovanja v vsakem trenutku predstavlja najmanj 1,25 vrednosti zadolžnice.
III. PRAVILA ZA IZRAČUN IZPOSTAVLJENOSTI POKOJNINSKEGA SKLADA
(izračun izpostavljenosti pokojninskega sklada)
Pri izračunu izpostavljenosti pokojninskega sklada do posamezne vrste naložb, do posamezne osebe, do oseb vključenih v skupino in do posebnih kategorij oseb ter za namene izračuna izpostavljenosti glede na druge omejitve, kot jih določa ZPIZ-2 v povezavi z ZISDU-3 in na njegovi podlagi izdani splošni akti oziroma kot izhajajo iz naložbenih pravil pokojninskega sklada določenih v pravilih upravljanja pokojninskega sklada, se pojem sredstva pokojninskega sklada nanaša na čisto vrednost sredstev pokojninskega sklada.
IV. DODATNA LIKVIDNA SREDSTVA
(dodatna likvidna sredstva)
(1) Razliko med deležem sredstev pokojninskega sklada iz naslova doseganja naložbenih ciljev pokojninskega sklada in celotnimi sredstvi pokojninskega sklada predstavljajo dodatna likvidna sredstva in, v kolikor pravila upravljanja pokojninskega sklada tako določajo, tudi izvedeni finančni instrumenti, namenjeni izključno varovanju pred tveganji.
(2) Dodatna likvidna sredstva pokojninskega sklada so imetje na denarnem računu pokojninskega sklada, depoziti na vpogled, depoziti z odpoklicem z možnostjo izplačila na dan odpoklica in drugi denarni ustrezniki, ki jih je mogoče hitro pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno.
(3) Dodatna likvidna sredstva se oblikujejo za namen pokrivanja tekočih in izrednih izplačil pokojninskega sklada oziroma se oblikujejo v času, potrebnem za reinvestiranje unovčenih naložb pokojninskega sklada in v primerih, kadar upravljavec, zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov, začasno prekine nalaganje sredstev pokojninskega sklada na te trge.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(uskladitev pravil upravljanja pokojninskega sklada)
Pravila upravljanja pokojninskega sklada, ki je bil oblikovan pred uveljavitvijo tega sklepa, upravljavec uskladi s tem sklepom ob njihovi prvi spremembi.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o naložbah pokojninskega sklada (Uradni list RS, št. 79/13).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00702-2/2016-10
Ljubljana, dne 8. marca 2017
EVA 2017-1611-0043
Agencije za trg vrednostnih papirjev
mag. Miloš Čas l.r.
