Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO); 28., 29. in 30. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617); ob upoštevanju Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), v skladu s 17. členom Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 21. redni seji dne 8. 3. 2017 sprejel
o proračunu Občine Trebnje za leto 2017
S tem odlokom se za Občino Trebnje za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Občina Trebnje.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(obseg in struktura proračuna)
Splošni del proračuna Občine Trebnje, vključno s krajevnimi skupnostmi, na ravni podskupin kontov, za leto 2017 se določa v naslednjih zneskih:
SKUPINA/PODSK. KONTOV OPIS | LETO 2017 v EUR |
A. | BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 12.549.433,11 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 10.281.349,46 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 8.589.414,00 |
| 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 7.192.534,00 |
| 703 DAVKI NA PREMOŽENJE | 1.080.480,00 |
| 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 316.400,00 |
| 706 DRUGI DAVKI | 0,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 1.691.935,46 |
| 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 698.987,46 |
| 711 TAKSE IN PRISTOJBINE | 11.225,00 |
| 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 47.300,00 |
| 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 75.000,00 |
| 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 859.423,00 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 1.151.000,00 |
| 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 401.000,00 |
| 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0,00 |
| 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 750.000,00 |
73 | PREJETE DONACIJE (730+731) | 4.500,00 |
| 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 4.500,00 |
| 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0,00 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 1.112.583,65 |
| 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 619.724,18 |
| 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EU | 492.859,47 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 14.812.122,83 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 2.934.008,46 |
| 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 620.632,85 |
| 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 92.844,55 |
| 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 2.062.936,66 |
| 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 82.600,00 |
| 409 REZERVE | 74.994,40 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 5.010.912,68 |
| 410 SUBVENCIJE | 47.000,00 |
| 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 3.170.665,09 |
| 412 TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 617.759,20 |
| 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 1.175.488,39 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 6.539.161,69 |
| 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 6.539.161,69 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (430+431+432) | 328.040,00 |
| 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI | 0,00 |
| 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZIČNIM OSEBAM, KI NISO PRORAČUNSKI UPORABNIKI | 164.756,00 |
| 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 163.284,00 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK/PRIMANJKLJAJ (I.-II.) (SKUPAJ PRIHODKI MINUS SKUPAJ ODHODKI) | –2.262.689,72 |
B. | RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 4.660,80 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 4.660,80 |
| 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
| 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 4.660,80 |
| 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 440 DANA POSOJILA | 0 |
| 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
| 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
| 443 POVEČANJE NAMENSKEGA PREMOŽENJA V JAVNIH SKLADIH IN DRUGIH OSEBAH JAVNEGA PRAVA, KI IMAJO PREMOŽENJE V SVOJI LASTI | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 4.660,80 |
C. | RAČUN FINANCIRANJA | |
VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 1.038.575,00 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 1.038.575,00 |
500 | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 1.038.575,00 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 542.357,88 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 542.357,88 |
550 | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 542.357,88 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –1.761.811,80 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 496.217,12 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.=-III.) | 2.262.689,72 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | |
| 9009 Splošni sklad za drugo | 1.761.811,80 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte in podkonte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Trebnje www.trebnje.si.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
(namenski prihodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12),
2. prihodki od občanov, ki se v posameznih krajevnih skupnostih namenijo za namene, za katere se pobirajo,
3. drugi prihodki, ki jih s sklepom določi občinski svet, in sicer: vplačani zneski komunalnega prispevka od investitorjev, ki se priključujejo na določeno omrežje,
4. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v njihovih finančnih načrtih (npr. prihodki od najemnin …),
5. okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za:
– gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,
– zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
6. prihodki od najemnine za uporabo javne infrastrukture, ki se v skladu z določili Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja lahko uporabljajo za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi,
7. prihodki iz naslova podeljenih koncesij, ki se lahko v skladu z 10.a členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije porabijo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika in proračun.
Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski uporabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
Za obseg prenesenih namenskih sredstev se poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporabnika na postavkah – podkontih, na katere se nanašajo, in proračun.
(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP), odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih; v razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe.
Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere.
Neposredni uporabnik lahko v letu 2017 prevzame obveznosti (sklene pogodbe) za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2018, v višini 80% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v proračunu za leto 2018. V letu 2017 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti (sklene pogodbe), ki zapadejo v plačilo v letu 2019, do višine 60% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.
Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti v prihodnjih letih, v skladu s prejšnjimi odstavki, samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.
Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti za:
– pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov,
– pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog,
– pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.
O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča občinski svet. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred prevzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za finance.
Prevzete obveznosti na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov tudi v načrtu razvojnih programov.
(namenskost proračunskih sredstev)
Neposredni uporabniki so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v posebnem delu občinskega proračuna in se uporablja kot sestavni del tega odloka.
Neposredni uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.
Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.
Vsak izdatek iz finančnega načrta krajevne skupnosti mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo, odobreno s strani odredbodajalca krajevne skupnosti.
(plačevanje obveznosti proračuna)
Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opravljenih storitev in dobav v rokih, določenih v veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS.
Vse denarne obveznosti v pogodbah, ki jih neposredni uporabniki, javni zavodi in javno podjetje, katerih ustanovitelj je občina, sklenejo za obdobje enega leta morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule. Denarne obveznosti v večletnih pogodbah se lahko valorizirajo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča župan)
Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.
Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 10% obsega glavnega programa tega neposrednega uporabnika v sprejetem proračunu.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk namenskih sredstev ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Prerazporeditev iz plačnih kontov na druge podskupine kontov ni možna.
Ne glede na predhodne odstavke tega člena neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu odloča o prerazporeditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dinamika izvajanja investicij in realizacija.
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun za leto izvrševanja, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji.
(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča občinski svet)
Občinski svet lahko na predlog župana odloča o prerazporeditvah pravic porabe, ne glede na omejitve v prejšnjem členu, med:
– podprogrami v okviru glavnega programa različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30% obsega podprograma v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk,
– glavnimi programi posameznega ali različnih predlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk,
– področji proračunske porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 10% obsega področja proračunske porabe v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk.
(prerazporeditve pravic porabe v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti)
O prerazporeditvah pravic porabe v okviru finančnih načrtov posameznih krajevnih skupnosti odločajo predsedniki krajevnih skupnosti na način, kot je določeno v 8. in 9. členu tega odloka, v okviru finančnih načrtov, ki so v njihovi pristojnosti.
O razporeditvah pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije v finančne načrte krajevnih skupnosti odloča župan.
Svet krajevne skupnosti v okviru sprejetega načrta razvojnih programov lahko spreminja vrednost posameznih projektov ali programov v skladu z omejitvami iz tega odloka.
(dodatne prerazporeditve pravic porabe v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti)
Ne glede na omejitve v prejšnjem členu lahko župan na predlog predsednika krajevne skupnosti odloča o prerazporeditvah pravic porabe v okviru finančnih načrtov posameznih krajevnih skupnosti za namen zagotavljanja potrebnih sredstev, in sicer med:
– podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30% obsega podprograma v sprejetem proračunu oziroma rebalansu,
– glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu oziroma rebalansu,
– področji proračunske porabe, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 80% obsega področja proračunske porabe v sprejetem proračunu oziroma rebalansu.
(odpiranje novih kontov in zagotavljanje pravic porabe na njih ter odpiranje novih proračunskih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)
Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre le v okviru obstoječe proračunske postavke in v okviru načrtovanih sredstev na proračunski postavki. O tem odloča župan s pisnim sklepom tako, da ostane proračun uravnotežen.
Med izvrševanjem proračuna nove proračunske postavke odpira občinski svet. Izjemoma lahko tudi župan odpre nove proračunske postavke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih utemeljenih razlogov.
Sredstva na novih proračunskih postavkah se zagotovijo iz namenskih prejemkov, vezanih na nacionalne in evropske razpise, oziroma s prerazporeditvijo sredstev iz drugih proračunskih postavk, bodisi v okviru posameznega programskega področja porabe ali med programskimi področji proračunske porabe.
(spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vrednost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% izhodiščne vrednosti projekta oziroma programa. Projekte, katerih izhodiščna vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet.
Novi projekti se uvrstijo v veljavni načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta.
Ne glede na predhodne odstavke tega člena, v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti oziroma projekte v veljavnem načrtu razvojnih programov spremeni s sklepom župan.
Če se med proračunskim letom izkaže, da plačila iz ostalih virov ne potekajo v skladu s predvidevanji, ali če se ugotovi odstopanja od predvidenega poteka izvedbe ter s tem izdatkov za projekt, postane načrt financiranja projekta neusklajen. Prilagoditev načrta izvedbe in financiranja projekta tako, da se uskladi potrebne predvidene izdatke za projekt in predvidene vire za financiranje projekta, potrdi občinski svet.
Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.
(začasno zadržanje izvrševanja proračuna in ukrepi za uravnoteženje proračuna)
Če se med proračunskim letom, zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi spremenjenih gospodarskih gibanj, povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan uvede ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna v skladu s 40. členom ZJF.
Župan lahko, poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabi ukrep proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe, razen pravic porabe iz naslova namenskih prejemkov proračuna. Ukrep se lahko uporabi do višine 5%, in sicer pri vseh neposrednih uporabnikih v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve, subvencije, transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi in investicijski odhodki ter investicijski transferi.
Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe se prerazporedijo v splošno proračunsko rezervacijo.
Ne glede na drugi odstavek tega člena in ne glede na 4. člen odloka, se za pokrivanje vseh izdatkov proračuna lahko porabijo namenska sredstva iz 4. člena odloka, za katera župan ocenjuje, da v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene.
(sklepanje pravnih poslov krajevnih skupnosti)
V skladu z drugim odstavkom 66. člena Statuta Občine Trebnje mora krajevna skupnost pred sklenitvijo pravnega posla, ki je višji od 10.000,00 EUR brez DDV in se ne nanaša na razpolaganje z nepremičninami, pridobiti predhodno pisno soglasje župana.
Za pravne posle, ki se nanašajo na razpolaganje z nepremičninami, je vedno potrebno predhodno pisno soglasje župana.
(proračunski sklad in proračunska rezerva)
Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF.
Proračunska rezerva se v letu 2017, skupaj s prenesenimi sredstvi, določi v višini 1,5% prejemkov občinskega proračuna.
Proračunska rezerva se v letu 2017 dodatno oblikuje v višini 10.000,00 EUR.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 4.172,93 EUR župan in o tem obvesti občinski svet.
Za dodelitev sredstev iz proračunske rezerve mora upravičenec vložiti vlogo v 15 dneh od nastanka dogodka iz drugega odstavka 49. člena ZJF. Upravičenci morajo imeti, dan pred nastankom dogodka iz drugega odstavka 49. člena ZJF, stalno prebivališče v Občini Trebnje.
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
(pravice porabe za realizacijo letnih programov)
Pravice porabe za realizacijo letnih programov in predpisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z letnim programom ali posebnim predpisom.
(odgovornost za izvrševanje proračuna)
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, njegova dolžnost pa je o izvrševanju proračuna obveščati občinski svet v skladu z ZJF.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki krajevnih skupnosti.
(odločitev o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov)
O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih presežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan na predlog za finance pristojnega organa.
(uporaba Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018)
Za vse, kar ni posebej urejeno z Odlokom o proračunu Občine Trebnje za leto 2017, se neposredno uporabljajo določbe veljavnega zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE
(pooblastilo županu za odpis dolga)
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 420 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.
O odpisih dolga župan z zaključnim računom obvesti občinski svet.
V primeru, ko dolg do posameznega dolžnika ne presega stroška petih evrov, se v poslovnih knjigah razknjiži; v tem primeru ni potrebno izvesti postopka izterjave. Evidenca razknjiženih dolgov se razkrije v zaključnem računu.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se Občina Trebnje za proračun leta 2017 lahko zadolži v višini 1.038.575 EUR za investicije, predvidene v občinskem proračunu, in sicer za namene, določene v sklepu občinskega sveta o zadolžitvi.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna v letu 2017.
Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, lahko občina daje poroštva, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10.b členu ZFO-1. O dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča občinski svet.
Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, lahko občina daje soglasja, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. O dajanju soglasij k zadolžitvi za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča občinski svet.
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Trebnje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglasjem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10.b členu ZFO-1. O dajanju soglasij odloča občinski svet.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(objava in uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Prilogi k temu odloku pa se objavita na spletni strani Občine Trebnje: www.trebnje.si.
Št. 410-201/2016-62
Trebnje, dne 8. marca 2017
Alojzij Kastelic l.r.
