Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o sodnem svetu (ZSSve)
Razglašam Zakon o sodnem svetu (ZSSve), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2017.
Št. 003-02-4/2017-10
Ljubljana, dne 3. maja 2017
Borut Pahor l.r.
Ta zakon ureja položaj, pristojnosti, organizacijo in sestavo Sodnega sveta Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sodni svet), postopek in pogoje za izvolitev članic oziroma članov (v nadaljnjem besedilu: člani) sodnega sveta, trajanje njihovega mandata, prenehanje funkcije in druga vprašanja, povezana z delovanjem sodnega sveta, ter določa disciplinske organe in disciplinski postopek zoper sodnice oziroma sodnike (v nadaljnjem besedilu: sodniki).
(1) Sodni svet je samostojen in neodvisen državni organ, ki opravlja naloge, določene z zakonom, varuje samostojnost in neodvisnost sodne veje oblasti ter skrbi za zagotavljanje kakovosti dela sodišč in sodnikov ter javnega ugleda sodstva.
(2) Sodni svet ravna tako, da se varuje in krepi zaupanje v sodno vejo oblasti, integriteto sodstva ter neodvisnost sodnika.
(1) Sedež sodnega sveta je v Ljubljani.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), zagotavlja poslovne prostore za delovanje sodnega sveta in je upravljavec teh prostorov.
(generalni sekretar sodnega sveta)
(1) Generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) sodnega sveta je dodeljeni sodnik, ki ima najmanj naziv okrožni sodnik.
(2) Generalni sekretar sodnega sveta skrbi za delovanje sodnega sveta in vodi strokovno službo. Za svoje delo je odgovoren predsednici oziroma predsedniku (v nadaljnjem besedilu: predsednik) in članom sodnega sveta.
(3) Dodelitev sodnika iz prvega odstavka tega člena traja tri leta in se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, razen če ta zakon določa drugače.
(4) Poziv k prijavam za dodelitev objavi sodni svet, ki pred odločitvijo o dodelitvi pridobi mnenje predsednika sodišča, kjer sodnik opravlja sodniško službo.
(5) Če se na poziv iz prejšnjega odstavka ne prijavi nihče ali ni izbran noben kandidat, objavi sodni svet ponovni poziv.
(6) O dodelitvi odloči sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(7) Sodnik iz prvega odstavka tega člena obdrži pravico uporabljati naziv sodnik, vendar ne more hkrati opravljati sodniške službe in mu obveznosti iz sodniške službe mirujejo. V času dodelitve lahko kandidira in je imenovan za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču pod pogoji in po postopku, ki ga določa zakon, ki ureja sodišča.
(poslovnik sodnega sveta)
(1) Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sprejme Poslovnik sodnega sveta (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), s katerim natančneje uredi način dela, organizacijo, sklicevanje in potek sej, postopke izvrševanja odločitev, način varovanja podatkov, sodelovanje z drugimi organi, obveščanje javnosti in druga vprašanja izvedbene narave.
(2) Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Delo sodnega sveta je javno v skladu s tem zakonom in poslovnikom.
(1) Sodni svet o svojem delu enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Letno poročilo mora predložiti najpozneje do 31. maja tekočega leta za preteklo leto. Poročilo v vednost pošlje tudi ministrstvu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče).
(2) Letno poročilo vsebuje podatke o delu sodnega sveta v preteklem letu in oceno stanja v sodstvu, ki je sestavljena iz analize stanja v preteklem letu ter napovedi za prihodnje leto. Sodni svet se v svojem letnem poročilu opredeli tudi do letnega poročila vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč.
(3) Državni zbor na sejo, na kateri obravnava letno poročilo, povabi tudi ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
(4) Sodni svet letno poročilo objavi na svoji spletni strani.
(1) Sodni svet ima za izvajanje svojih pristojnosti in nalog po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, za fizično osebo pravico dostopa do naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, enotna matična številka občana (EMŠO), druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsta prebivališča in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kot tudi do drugih podatkov sodne uprave v zvezi s poslovanjem, storilnostjo in kakovostjo dela sodišč ter učinkovitostjo in uspešnostjo dela sodnikov, v obsegu, ki je potreben za obravnavanje posamezne zadeve.
(2) Sodni svet pisno zahteva posredovanje posameznega spisa in v zahtevi navede razloge ter določi primeren rok. Po pregledu vsebine se na spisu označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi ga je pregledal in se ga takoj vrne pristojnemu sodišču.
(3) Do ostalih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena sodni svet dostopa neposredno, na način, da se v njih označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi je dostopal do njihove vsebine.
(4) Drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodnemu svetu na njegovo pisno zahtevo z navedbo razlogov zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti.
(5) Analitično podporo sodnemu svetu za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog zagotavlja vrhovno sodišče. Sodni svet in vrhovno sodišče skleneta sporazum, s katerim podrobneje opredelita obseg in način izvajanja.
(varstvo, obdelava in hramba podatkov)
(1) V postopkih in obdelavah podatkov pred sodnim svetom se glede varstva osebnih podatkov iz 8. člena tega zakona uporablja zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, glede ravnanja s tajnimi podatki pa zakon, ki ureja ravnanje s tajnimi podatki. Pri obdelavi občutljivih osebnih podatkov sodni svet upošteva njihovo tajnost, sprotno spremlja ukrepe njihovega zavarovanja in preprečuje nepooblaščene vpoglede.
(2) Podatke, pridobljene po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 8. člena tega zakona, sodni svet vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira ter nadalje obdeluje v skladu s svojimi pristojnostmi in nalogami.
(3) Podatki, ki se nanašajo na posameznika, se hranijo 5 let po zaključku zadeve, v zvezi s katero so bili pridobljeni, nato se arhivirajo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.
Sodni svet sestavlja 11 članov. Pet članov izvoli državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, šest članov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
(položaj in imuniteta članov sodnega sveta)
(1) Funkcija člana sodnega sveta je častna in se opravlja nepoklicno.
(2) Člana sodnega sveta, ki sodeluje pri delu sodnega sveta, ni mogoče klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odločanju.
(1) Člani sodnega sveta se izvolijo za dobo šestih let in po izteku te dobe ne morejo biti takoj ponovno izvoljeni.
(2) Vsaka tri leta se izvolijo dva ali trije člani sodnega sveta, ki jih izvoli državni zbor, ter trije člani sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo.
(3) Članu sodnega sveta, ki postane član sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član.
(predsednik in podpredsednik)
(1) Sodni svet ima predsednika in podpredsednika, ki ju po volitvah iz drugega odstavka 12. člena tega zakona izmed sebe s tajnim glasovanjem izvolijo člani sodnega sveta z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(2) Če je predsednik po postopku iz prejšnjega odstavka izvoljen izmed članov sodnega sveta, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo, je za podpredsednika lahko izvoljen le eden izmed članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, in obratno.
(3) Predsednik in podpredsednik sta izvoljena za dobo treh let in po poteku mandata ne moreta biti ponovno izvoljena.
(4) Delo sodnega sveta vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik.
(1) Članu sodnega sveta preneha funkcija:
1. z iztekom dobe, za katero je izvoljen;
2. z odstopom;
3. če mu je pristojna stanovska organizacija izrekla disciplinsko sankcijo ali ugotovila, da je s svojim ravnanjem kršil etični kodeks, h kateremu je zavezan, in je zaradi tega neprimeren za opravljanje funkcije člana sodnega sveta;
4. če je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje;
5. članu sodnega sveta, ki je sodnik, s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije;
6. članu sodnega sveta, ki ni sodnik, če postane trajno nesposoben za opravljanje svoje funkcije ali če izgubi status, v zvezi s katerim je bil izvoljen.
(2) Član sodnega sveta, ki mu je prenehala funkcija po 1. točki prejšnjega odstavka, opravlja pravice in dolžnosti člana sodnega sveta do izvolitve novega člana.
(3) Članu sodnega sveta preneha funkcija po 2. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet prejme njegovo pisno izjavo o odstopu.
(4) Članu sodnega sveta preneha funkcija po 4. točki prvega odstavka tega člena z dnem pravnomočnosti sodne odločbe.
(5) Članu sodnega sveta preneha funkcija po 5. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko je nastopilo prenehanje ali z dnem pravnomočnosti odločitve o razrešitvi s sodniške funkcije.
(6) Članu sodnega sveta, ki je sodnik, preneha funkcija po 3. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov ugotovi, da je član sodnega sveta zaradi storjene etične ali disciplinske kršitve neprimeren za nadaljnje opravljanje funkcije člana sodnega sveta.
(7) Članu sodnega sveta, ki ni sodnik, preneha funkcija po 3. in 6. točki prvega odstavka tega člena z dnem, ko na predlog sodnega sveta državni zbor pravnomočno odloči o prenehanju funkcije.
(8) O nastopu okoliščin iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena sodni svet nemudoma obvesti predsednika državnega zbora. Če je odstopil oziroma je bil razrešen član sodnega sveta, ki ga voli državni zbor, obvesti sodni svet tudi predsednika republike.
VOLITVE ČLANOV SODNEGA SVETA
(1) Volitve članov sodnega sveta razpiše predsednik državnega zbora najmanj 90 dni pred iztekom mandata članov sodnega sveta, v primeru nadomestnih volitev pa v roku 30 dni od nastopa okoliščine, zaradi katere se opravijo nadomestne volitve.
(2) V aktu o razpisu volitev, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, se določita dan razpisa volitev in dan glasovanja.
(3) Od dneva razpisa volitev do dneva glasovanja mora poteči najmanj 50 dni. V primeru nadomestnih volitev je lahko ta rok krajši, vendar ne krajši od 30 dni.
Volitve članov, ki jih izvoli državni zbor
(1) Volitve članov sodnega sveta, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, so tajne.
(2) Predsednik republike objavi v desetih dneh po razpisu volitev iz 15. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane sodnega sveta.
(3) Kandidatna lista za člane sodnega sveta, ki jih predlaga predsednik republike, mora biti državnemu zboru predložena najpozneje 20 dni pred dnevom glasovanja.
(4) Na kandidatni listi iz prejšnjega odstavka mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.
(1) Če članu sodnega sveta, ki ga izvoli državni zbor, predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 6. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil v državnem zboru izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.
(2) Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.
(3) Če na listi iz 16. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.
Volitve članov, ki jih izvolijo sodniki
(volitve članov iz vrst sodnikov)
(1) Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov so neposredne in tajne.
(2) Pravico voliti imajo vsi sodniki, ki na dan volitev opravljajo sodniško funkcijo in so vpisani v sodniški volilni imenik, ki vsebuje ime in priimek sodnika ter sodišče, na katerem opravlja sodniško službo.
(3) Dva člana sodnega sveta volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na sodiščih prve stopnje, po enega člana pa volijo sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na vrhovnem sodišču in na sodiščih s položajem višjega sodišča.
(4) Dva člana sodnega sveta volijo skupaj vsi sodniki iz prejšnjega odstavka.
(5) Za člana sodnega sveta je lahko izvoljen vsak sodnik, ki na dan volitev opravlja sodniško funkcijo in je v skladu z drugim odstavkom tega člena vpisan v sodniški volilni imenik.
(sodniški volilni imenik)
(1) Sodniški volilni imenik (v nadaljnjem besedilu: imenik) iz drugega odstavka 18. člena tega zakona vodi vrhovno sodišče. Podatki za imenik se povzamejo iz centralne kadrovske evidence oziroma iz aktov o imenovanju.
(2) Najpozneje deset dni po razpisu volitev vrhovno sodišče imenik pošlje sodiščem.
(3) Sodnik ima pravico vpogleda v imenik in pravico pisno zahtevati popravek, če sam ali kdo drug ni vpisan v imenik oziroma je vpisan kdo, ki po določbah tega zakona nima pravice voliti, ali če so napačno vpisani osebni podatki. Popravek lahko zahteva najmanj sedem dni pred volitvami.
(4) Če je zahteva za popravek imenika utemeljena, vrhovno sodišče imenik popravi, če ni utemeljena, pa mora v štirih dneh od prejema zahteve za popravek imenika izdati zavrnilno odločbo.
(5) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljeno sprožiti upravni spor pred pristojnim sodiščem v 24 urah po vročitvi odločbe. Sodišče mora odločiti v nadaljnjih 48 urah.
(1) Na vsaki kandidatni listi za člana sodnega sveta iz tretjega in četrtega odstavka 18. člena tega zakona mora biti večje število kandidatov, kot je število članov, ki se volijo, vendar največ štirikrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.
(2) Kandidate za člane sodnega sveta predlagajo sodniki pisno ali na sodniških zborih. Na kandidatno listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije sodniki. Če je število kandidatov večje, kot določa prejšnji odstavek, se uvrstijo na kandidatno listo tisti kandidati, ki jih je predlagalo največ sodnikov.
(3) Kandidatne liste potrdi in objavi volilna komisija najmanj 15 dni pred dnevom glasovanja.
(1) Volitve se izvedejo na voliščih, ki so na sedežih okrožnih sodišč in na sedežu vrhovnega sodišča. Na sedežih okrožnih sodišč volijo vsi sodniki, razen sodnikov vrhovnega sodišča.
(2) Za glasovanje na voliščih se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja volitve v državni zbor, razen če ta zakon določa drugače.
(3) Glasuje se osebno z glasovnico, na kateri se obkroži ime sodnika, ki se voli.
(4) Izvoljen je sodnik, ki je prejel največ glasov. Če dva ali več kandidatov prejme enako največje število glasov, se volitve glede njih ponovijo.
(5) Če članu sodnega sveta iz vrst sodnikov predčasno preneha mandat po 2., 3., 4. ali 5. točki prvega odstavka 14. člena tega zakona, postane član sodnega sveta iz vrst sodnikov za preostalo mandatno dobo tisti kandidat z iste liste kandidatov, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član sodnega sveta, ki mu je prenehal mandat.
(6) Če kandidat iz prejšnjega odstavka v osmih dneh od poziva za sprejem mandata ne sporoči, da mandat sprejema, se ta pravica prenese na naslednjega kandidata.
(7) Če na listi iz 20. člena tega zakona ni naslednjega kandidata, se po določbah tega poglavja opravijo nadomestne volitve.
(volilna komisija in volilni odbor)
(1) Volitve članov sodnega sveta iz vrst sodnikov vodi volilna komisija, ki jo imenuje sodni svet.
(2) Volilna komisija ima predsednika in štiri člane ter njihove namestnike. Za predsednika in namestnika predsednika volilne komisije se imenuje sodnik vrhovnega sodišča.
(3) Delo na voliščih opravljajo tričlanski volilni odbori, ki jih imenuje volilna komisija. Predsednik volilnega odbora je sodnik višjega sodišča. Predsednik volilnega odbora pri vrhovnem sodišču je sodnik tega sodišča.
(4) Volilna komisija določi obrazce za izvedbo volitev ter enotne standarde za volilni material in druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil.
PRISTOJNOSTI SODNEGA SVETA
(1) Sodni svet ima po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, naslednje pristojnosti:
1. glede izbire, imenovanja in razrešitev sodnikov ter predsednikov in podpredsednikov sodišč:
– podaja predhodnega mnenja v postopku imenovanja predsednika vrhovnega sodišča,
– predlaganje državnemu zboru kandidatov za imenovanje na mesto vrhovnega sodnika,
– imenovanje in razrešitev predsednikov in podpredsednikov sodišč, razen predsednika vrhovnega sodišča,
– izbira kandidatov za prosto sodniško mesto,
– predlaganje državnemu zboru kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo,
– imenovanje sodnika na razpisano sodniško mesto,
– podaja obrazloženega mnenja v postopku razrešitve predsednika vrhovnega sodišča,
– seznanitev državnega zbora s pravnomočno obsodilno sodbo zoper sodnika,
– podaja predloga državnemu zboru za razrešitev sodnika,
– izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju sodniške funkcije oziroma sodniške službe;
2. glede drugih kadrovskih vprašanj v zvezi s sodniki, kadar odloča o:
– nezdružljivosti sodniške funkcije,
– napredovanju v višji sodniški naziv,
– hitrejšem napredovanju v plačnih razredih, v položaj svetnika ali na višje sodniško mesto,
– izjemnem napredovanju v višji sodniški naziv,
– potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,
– predlogu za odpravo kršitev sodnika, ki meni, da je bila kakorkoli prizadeta njegova neodvisnost,
– pritožbi zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika in zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,
– premestitvi sodnika,
– dodelitvi sodnika na delo na Ustavno sodišče Republike Slovenije, vrhovno sodišče, višje sodišče, v specializirani oddelek okrožnega sodišča, v strokovno službo sodnega sveta, na Center za izobraževanje v pravosodju ali za opravljanje zahtevnejših strokovnih del na ministrstvo,
– oprostitvi opravljanja sodniške službe,
– dodelitvi sodniških štipendij;
3. glede disciplinskih postopkov:
– imenovanje disciplinskih organov,
– podaja pobude za uvedbo disciplinskega postopka zoper sodnika,
– izvršitev disciplinske sankcije zoper sodnika, če mu je bila po zakonu, ki ureja sodniško službo, izrečena disciplinska sankcija ustavitve napredovanja, znižanja plače ali premestitve na drugo sodišče,
– odločanje o ukrepu začasne odstranitve iz sodniške službe zoper predsednika vrhovnega sodišča,
– odločanje o pritožbi zoper odločitev predsednika vrhovnega sodišča o ukrepu začasne odstranitve sodnika iz sodniške službe;
4. druge naloge:
– sprejem meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto po predhodnem mnenju ministra in meril za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe,
– sprejem kodeksa sodniške etike,
– imenovanje članov Komisije za etiko in integriteto,
– sprejem navodil o načinu volitev članov personalnih svetov in razpis volitev,
– podaja soglasja k politiki zaznavanja in obvladovanja korupcijskih tveganj in izpostavljenosti sodišč ter spremljanje njenega uresničevanja,
– podaja predhodnega mnenja k shemi organizacijskih enot sodišč,
– podaja predhodnega mnenja v postopku določitve števila sodniških mest na posameznem sodišču,
– podaja mnenja k letnemu poročilu vrhovnega sodišča o učinkovitosti in uspešnosti sodišč in k predlogu finančnega načrta za sodišča,
– podaja mnenja državnemu zboru in ministrstvu o zakonih, ki urejajo sodišča in sodniško službo,
– podaja zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov, če posegajo v ustavni položaj ali ustavne pravice sodstva,
– podaja obrazložene zahteve za odreditev pregleda poslovanja v zadevi,
– podaja mnenja o odreditvi pripora oziroma začetku kazenskega postopka zoper sodnika.
(2) Sodni svet opravlja tudi druge naloge, če tako določa zakon.
(3) Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe iz 4. točke prvega odstavka tega člena se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(oblikovanje mnenja na zahtevo ministra ali predsednika vrhovnega sodišča)
Minister in predsednik vrhovnega sodišča lahko od sodnega sveta zahtevata oblikovanje mnenja do določenih vprašanj, če to potrebujeta za obveščanje javnosti, za odgovore na vprašanja Državnega zbora Republike Slovenije, Državnega sveta Republike Slovenije, Vlade Republike Slovenije, Računskega sodišča Republike Slovenije, Ustavnega sodišča Republike Slovenije, varuha človekovih pravic in predsednika Republike Slovenije ali za izvajanje svojih pristojnosti po zakonu, ki ureja sodišča, ali zakonu, ki ureja sodniško službo.
POSTOPEK PRED SODNIM SVETOM
Akti in sprejemanje odločitev sodnega sveta
(1) Sodni svet ureja splošna vprašanja iz svojih pristojnosti s pravilniki in drugimi splošnimi akti, v skladu z zakonom in poslovnikom.
(2) Sodni svet odloča o pravicah, obveznostih in pravnih koristih z odločbami in sklepi.
(3) Sodni svet sprejema ocene in mnenja v obliki stališč.
(4) Sodni svet lahko pri izvajanju svojih pristojnosti in nalog na državne organe in druge subjekte naslavlja ustrezne pobude, predloge, zahteve in druge predlagalne akte.
(5) Sodni svet s poslovnikom natančneje uredi način oblikovanja in sprejemanja aktov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(1) Sodni svet odloča na sejah.
(2) Sodni svet zagotavlja preglednost in odprtost svojega delovanja ter varstvo podatkov posameznikov, katerih pravice, obveznosti ali pravne koristi so predmet obravnavanja.
(3) Sodni svet lahko v skladu s poslovnikom odloči, da sta seja ali del seje odprta za javnost.
(4) Pri obravnavanju vprašanj iz svojih pristojnosti lahko sodni svet na sejo povabi predstavnike sodišč in drugih državnih organov, institucij, društev in drugih nevladnih organizacij, ki delujejo na posameznih področjih, povezanih z izvrševanjem pristojnosti sodnega sveta.
(navzočnost ministra in predsednika vrhovnega sodišča na seji)
(1) Minister in predsednik vrhovnega sodišča se lahko na povabilo sodnega sveta udeležita seje in imata pravico do razprave brez pravice do glasovanja, zlasti kadar sodni svet obravnava zadeve sodne ali pravosodne uprave, sprejema mnenje k predlogom zakonov, ki urejajo sodišča in sodniško službo, sprejema načelna stališča o razmerah v sodstvu ali obravnava predlog proračuna za sodstvo.
(2) Če se minister ali predsednik vrhovnega sodišča seje ne moreta udeležiti, lahko za udeležbo na seji pooblastita državnega sekretarja oziroma podpredsednika vrhovnega sodišča.
(3) V zadevah iz prvega odstavka tega člena sodni svet skliče sejo tudi na predlog ministra ali predsednika vrhovnega sodišča. Seja se ne skliče, če sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov odloči, da seja ni potrebna.
(4) V postopku izbire in imenovanja predsednikov sodišč imata minister in predsednik vrhovnega sodišča pravico sodelovati pri razpravi in postavljati vprašanja, zato ju sodni svet vedno vabi na sejo.
(1) Sodni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem in z večino glasov vseh članov, če zakon ali poslovnik ne določata drugače.
(2) Sodni svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj osem članov.
(3) Člani sodnega sveta pri odločanju niso vezani na kakršna koli navodila.
(odločanje z dvotretjinsko večino)
(1) Sodni svet odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov v naslednjih zadevah:
– predlogih za izvolitev sodnikov,
– imenovanjih in napredovanjih sodnikov,
– imenovanjih in razrešitvah predsednikov in podpredsednikov sodišč,
– uvrstitvah v plačni razred,
– pritožbah zoper odločbo o premestitvi oziroma imenovanju na sodniško mesto, v sodniški naziv oziroma na položaj svetnika,
– pritožbah zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred,
– predlogih za razrešitev sodnikov,
– potrditvah ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi,
– sprejemu meril za izbiro kandidatov za sodniško mesto,
– sprejemu meril za kakovost dela sodnikov,
– v drugih zadevah, če tako določa zakon.
(2) Sodni svet lahko s poslovnikom določi še druge zadeve, v katerih odloča z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(1) Pri razpravi in glasovanju o posamezni zadevi ne sme sodelovati član sodnega sveta, pri katerem obstajajo okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Ko sodni svet odloča o predlogih za izvolitev sodnikov, imenovanjih, napredovanjih in uvrstitvah v plačni razred ter o predlogih za razrešitev sodnikov, član ne sme sodelovati pri odločanju, če:
– se odloča o njegovi kandidaturi ali če je s kandidatom oziroma sodnikom, ki je v postopku, v krvnem sorodstvu v ravni vrsti, v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do drugega kolena;
– obstajajo druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(1) V postopkih pred sodnim svetom se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Sodni svet odloča na podlagi pisnih predlogov in predloženih dokazil. Ustno obravnavo sodni svet opravi, če tako določa zakon ali poslovnik ali če v posamezni zadevi tako odločijo člani sodnega sveta.
(samostojnost in neodvisnost pri odločanju)
(1) Ko sodni svet odloča o predlogih za izvolitev v sodniško funkcijo, napredovanju na višje sodniško mesto in drugih napredovanjih sodnikov, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, in o nezdružljivosti sodniške funkcije, samostojno oceni izpolnjevanje pogojev v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.
(2) Če je treba, lahko sodni svet v postopkih iz prejšnjega odstavka od personalnega sveta in predsednika sodišča zahteva dodatna pojasnila.
(1) Ko sodni svet odloča o imenovanju predsednika ali podpredsednika sodišča, povabi vse kandidate, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, da na seji sodnega sveta tudi ustno predstavijo svoj program in vizijo vodenja sodišča.
(2) Kandidati iz prejšnjega odstavka morajo biti na sejo sodnega sveta vabljeni najmanj osem dni pred sklicem seje. V primeru izostanka enega ali več kandidatov lahko sodni svet odloči, da bo sprejel odločitev tudi brez ustne predstavitve teh kandidatov, pri čemer mora ustrezno upoštevati razloge njihovega izostanka.
(1) Pred odločanjem o pravicah, obveznostih in pravnih koristi kot so odločitve o potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, razrešitvi predsednika ali podpredsednika sodišča ali nezdružljivosti sodniške funkcije sodni svet sodnika oziroma predsednika ali podpredsednika sodišča pozove, da se o zadevi pisno izjavi v roku 15 dni od prejema poziva.
(2) Če sodni svet v roku iz prejšnjega odstavka ne prejme pisne izjave iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za sprejem odločitve.
(obrazložitev in objava odločitev)
(1) Odločitve sodnega sveta o pravicah, obveznostih in pravnih koristi kot so odločitve o izvolitvi, imenovanju, napredovanju v plačnem razredu ali nazivu, na položaj ali višje sodniško mesto, dodelitvi ali premestitvi sodnika, potrditvi ocene, da sodnik ne ustreza sodniški službi, imenovanju ali razrešitvi predsednika sodišča in pritožbah sodnikov morajo biti obrazložene ter po izkazani vročitvi v anonimizirani obliki objavljene na spletni strani sodnega sveta.
(2) Sklepi, s katerimi sodni svet odloča o zadevah javnega značaja, se v skladu s poslovnikom objavijo na spletni strani sodnega sveta.
(1) Zoper odločbe in sklepe sodnega sveta je dovoljen upravni spor.
(2) V sporih iz prejšnjega odstavka odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
(3) Pristojno sodišče mora odločiti v roku 30 dni od prejema tožbe zoper odločbo oziroma sklep sodnega sveta.
(4) Zoper odločitev vrhovnega sodišča ni pritožbe ali revizije.
(5) V postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča je upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije.
(1) Sodniku se lahko izreče disciplinska sankcija samo po postopku, ki je predpisan s tem zakonom.
(2) Disciplinsko odgovornost in disciplinske sankcije za sodnike določa zakon, ki ureja sodniško službo.
(3) Disciplinski postopek je hiter.
(4) V okviru disciplinskega postopka ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.
(1) Disciplinski organi so disciplinski tožilec in njegov namestnik ter disciplinsko sodišče.
(2) Disciplinski organi se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(3) Sodni svet imenuje in razrešuje disciplinske organe z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(4) Člane disciplinskih organov iz vrst sodnikov sodnemu svetu v imenovanje predlaga občna seja vrhovnega sodišča.
(5) Če v posamezni zadevi disciplinski tožilec in njegov namestnik ali disciplinsko sodišče iz pravnih ali stvarnih razlogov ne morejo postopati, imenuje sodni svet za odločanje v tej zadevi na predlog občne seje vrhovnega sodišča nadomestnega tožilca ali potrebno število nadomestnih članov disciplinskega sodišča.
(1) Predlog za disciplinsko sankcioniranje vlaga in zastopa disciplinski tožilec, ki ga v njegovi odsotnosti nadomešča njegov namestnik.
(2) Disciplinski tožilec in namestnik disciplinskega tožilca sta vrhovna sodnika.
(1) Disciplinsko sodišče ima devet članov, in sicer:
– tri člane sodnega sveta, izmed katerih je eden predsednik, druga dva pa njegova namestnika,
– šest sodnikov, od katerih sta dva vrhovna, dva višja in dva sodnika prve stopnje.
(2) Disciplinsko sodišče odloča v posamezni zadevi v senatu treh članov, izmed katerih sta najmanj dva sodnika. Predsednik senata je predsednik disciplinskega sodišča ali njegov namestnik, najmanj en od preostalih dveh članov pa mora biti sodnik z enakim položajem sodnika, kot ga ima sodnik, zoper katerega teče disciplinski postopek.
(3) Sestavo senata določi predsednik disciplinskega sodišča.
(4) Sodni svet določi vrstni red, po katerem namestnika nadomeščata predsednika disciplinskega sodišča v njegovi odsotnosti.
(predčasno prenehanje funkcije)
(1) Članu disciplinskega organa, ki je bil imenovan na predlog občne seje vrhovnega sodišča, preneha funkcija:
1. z odstopom;
2. s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije;
3. če mu je izrečena disciplinska sankcija;
4. z imenovanjem na sodniško mesto drugega položaja.
(2) Članu disciplinskega sodišča, ki je bil imenovan iz vrst članov sodnega sveta, preneha funkcija v disciplinskem organu s prenehanjem funkcije člana sodnega sveta.
(3) Na mesto člana disciplinskega organa, ki mu je predčasno prenehala funkcija, imenuje sodni svet po postopku iz 38. člena tega zakona nadomestnega člana.
(4) Članu disciplinskega organa, ki postane član disciplinskega organa zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.
(sedež disciplinskih organov)
Disciplinski organi imajo sedež pri sodnem svetu, ki zagotavlja finančna sredstva, strokovno in administrativno pomoč ter druge pogoje za njihovo delo.
Zoper odločbo disciplinskega sodišča je dopustno sodno varstvo po 36. členu tega zakona.
(smiselna uporaba predpisov)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se v disciplinskem postopku do izdaje odločbe disciplinskega sodišča smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki veljajo za skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem, razen določb, ki se nanašajo na oškodovanca.
(2) V disciplinskem postopku je javnost izključena, razen če sodnik v postopku temu izrecno nasprotuje.
(1) Disciplinski postopek se uvede z vložitvijo predloga za opravo preiskovalnih dejanj ali z neposredno vložitvijo obrazloženega predloga za izrek disciplinske sankcije.
(2) Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko podajo predsednik sodišča, pri katerem sodnik opravlja sodniško službo, predsednik neposredno višjega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, sodni svet in minister.
(3) Če disciplinski tožilec ne uvede postopka, je o razlogih dolžan obvestiti pobudnika. Če pobudnik vztraja pri pobudi, o uvedbi postopka dokončno odloči disciplinsko sodišče.
(4) Ob vložitvi predloga za izrek disciplinske sankcije lahko predsednik vrhovnega sodišča glede na značaj in težo očitane disciplinske kršitve izreče sodniku začasno odstranitev iz službe po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, ki lahko traja najdalj do dokončne odločitve.
(5) V primeru iz prejšnjega odstavka traja suspenz najdalj do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku.
Če je podan predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj, jih opravi sodnik disciplinskega sodišča, ki ga določi predsednik disciplinskega sodišča.
V disciplinskem postopku je lahko zagovornik tudi sodnik, ki ima pravico do povrnitve potrebnih izdatkov.
(1) V zapisnik o disciplinski obravnavi se vpišejo imena vseh prisotnih in bistvena vsebina poteka obravnave.
(2) Predsednik senata lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odredi, da se v zapisnik dobesedno vpišejo izjave, za katere misli, da so pomembne.
(3) Na zahtevo stranke se v zapisnik vpiše tudi vprašanje, na katerega senat ni dovolil odgovora.
(4) V zapisnik o disciplinski obravnavi se vnese celoten izrek disciplinskega sklepa.
(5) Zapisnik o disciplinski obravnavi podpišejo predsednik in člani senata ter zapisnikar.
KOMISIJA ZA ETIKO IN INTEGRITETO IN KODEKS SODNIŠKE ETIKE
(komisija za etiko in integriteto)
(1) Pri sodnem svetu se imenuje Komisija za etiko in integriteto (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki ima naslednje pristojnosti:
– sprejema načelna mnenja glede ravnanj, ki pomenijo kršitev kodeksa sodniške etike,
– izdaja priporočila za spoštovanje pravil sodniške etike in integritete v skladu s kodeksom sodniške etike,
– sprejema smernice s področja sodniške etike in integritete v skladu s kodeksom sodniške etike,
– v sodelovanju s Centrom za izobraževanje v pravosodju skrbi za izobraževanje in usposabljanje sodnikov na področju sodniške etike in integritete.
(2) Komisijo pred drugimi državnimi organi in javnostjo zastopa predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije za dobo dveh let z možnostjo ponovne izvolitve. Po pooblastilu predsednika lahko komisijo zastopa tudi namestnik predsednika, član komisije ali generalni sekretar sodnega sveta.
(3) Načelna mnenja glede kršitev kodeksa sodniške etike se v anonimizirani obliki objavijo na spletnih straneh sodnega sveta.
(4) Komisija podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
(sestava komisije za etiko in integriteto)
(1) Komisijo sestavlja pet sodnikov.
(2) Člane komisije imenuje sodni svet, ki izbere:
– štiri člane izmed kandidatov, ki se na poziv sodnega sveta prijavijo sami ali jih predlagajo sodišča ali drugi sodniki, in
– enega člana izmed članov sodnega sveta.
(3) Člani komisije se imenujejo za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
(predčasno prenehanje funkcije)
(1) Članu komisije preneha funkcija pred potekom mandata:
– z odstopom;
– s prenehanjem ali razrešitvijo s sodniške funkcije;
– če mu je izrečena disciplinska sankcija;
– če personalni svet s pravnomočno oceno sodniške službe ugotovi, da sodnik ne ustreza sodniški službi ali ne izpolnjuje pogojev za napredovanje;
– če komisija oceni, da je s svojimi ravnanji kršil kodeks sodniške etike.
(2) Članu komisije, ki je imenovan izmed članov sodnega sveta, preneha funkcija pred potekom mandata tudi v primeru, če mu preneha funkcija člana sodnega sveta.
(3) Na mesto člana komisije, ki mu je funkcija predčasno prenehala, sodni svet po postopku iz 50. člena tega zakona imenuje nadomestnega člana.
(4) Članu komisije, ki postane član zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, poteče mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan prejšnji član.
(pobuda in zahteva za obravnavo)
(1) Pobudo za obravnavo zadeve iz pristojnosti komisije lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba. Komisija o sprejemu pobude v obravnavo odloči glede na to, ali gre za pomembno vprašanje iz pristojnosti komisije.
(2) Zahtevo za obravnavo zadeve iz pristojnosti komisije lahko podajo član komisije, član sodnega sveta, predsednik vrhovnega sodišča in minister. Komisija je zahtevo dolžna sprejeti v obravnavo.
(3) Komisija v zadevah, ki jih obravnava na podlagi prejšnjih odstavkov, odloči, ali bo glede na okoliščine primera sprejela načelno mnenje, priporočilo ali smernico iz prvega odstavka 49. člena tega zakona.
(4) Komisija mora osebe iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestiti o svoji odločitvi ter odločitev tudi obrazložiti.
(1) Kodeks sodniške etike določa pravila za službeno in zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe.
(2) Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje.
(3) Kodeks sodniške etike se objavi na spletnih straneh sodnega sveta in spletnih straneh sodišč.
STROKOVNA SLUŽBA SODNEGA SVETA
(1) Sodni svet ima strokovno službo, ki zanj opravlja strokovne in administrativne naloge.
(2) Podrobnejšo organizacijo in naloge strokovne službe ter sistemizacijo sodni svet določi s posebnim aktom.
(3) Za zaposlene v strokovni službi se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj in pravice javnih uslužbencev.
(4) Za opravljanje del v strokovni službi sodnega sveta so lahko v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo, dodeljeni sodniki.
(1) Sodni svet pripravi predlog kadrovskega načrta, ki mora biti usklajen s predlogom proračuna.
(2) Sodni svet sprejme kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi proračuna.
(3) Glede drugih vprašanj v zvezi s kadrovskim načrtom sodnega sveta se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(sredstva za delo sodnega sveta)
(1) Sredstva za delo sodnega sveta se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(2) Sodni svet kot samostojni in neposredni proračunski uporabnik sprejme predlog finančnega načrta za svoje delovanje za vsako proračunsko obdobje z dvotretjinsko večino glasov vseh članov in ga posreduje Vladi Republike Slovenije.
(3) Sodni svet pripravi predlog finančnega načrta v skladu z zakonom, ki ureja javne finance. Pri oblikovanju predloga sodni svet upošteva predvideni obseg finančnih sredstev, potrebnih za zagotovitev nemotenega izvajanja pristojnosti in nalog sodnega sveta in njegove službe.
(4) Nadzor nad uporabo sredstev iz prvega odstavka tega člena opravlja računsko sodišče.
(sejnine in drugi stroški)
(1) Člani sodnega sveta in njegovih delovnih teles imajo v zvezi z udeležbo na sejah sodnega sveta in delovnih teles pravico do sejnine in povračila materialnih stroškov, ki so povezani z njihovim delom.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka 5. člena tega zakona mora sodni svet za povišanje sejnine in povračila stroškov pridobiti predhodno soglasje ministra, pristojnega za finance.
(3) Glede pravice do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja) se za člane sodnega sveta in njegovih delovnih teles ter generalnega sekretarja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravico do povračila stroškov za službena potovanja sodnikom, za zaposlene v strokovni službi sodnega sveta pa določbe predpisov, ki urejajo pravico do povračila stroškov za službena potovanja javnih uslužbencev.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dokončanje mandata članov sodnega sveta)
Člani sodnega sveta, izvoljeni pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo z delom do prenehanja mandata, za katerega so bili izvoljeni.
(dokončanje mandata sekretarja)
Sodnik, dodeljen v strokovno službo sodnega sveta za opravljanje nalog in del sekretarja sodnega sveta po dosedanjih predpisih, nadaljuje z delom do izteka obdobja, za katero je bil dodeljen.
(dokončanje mandata članov komisije za etiko in integriteto)
Člani komisije za etiko in integriteto, imenovani pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo z delom do prenehanja mandata, za katerega so bili imenovani.
(dokončanje že začetih disciplinskih postopkov)
Disciplinski postopki, ki so bili začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po določbah Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15).
(imenovanje disciplinskih organov)
Sodni svet imenuje disciplinske organe v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(prenehanje veljavnosti in uporaba zakonov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– 18. člen, 19. člen, 20. člen, 21. člen, 22. člen, 23. člen, 24. člen, 25. člen, 26. člen, 27. člen, 28. člen, 28.a člen, 28.č člen, 28.d člen in 29. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15),
– drugi in četrti odstavek 80. člena, 86. člen, 87. člen, 88. člen, 89. člen, 89.a člen, 90. člen, 91. člen, 92. člen, 93. člen, 94. člen in tretji odstavek 97. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15).
(2) Določbe zakonov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
(3) V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15) se:
– v prvem odstavku 35. člena besedilo »ta zakon« nadomesti z besedilom »zakon, ki ureja sodni svet,«,
– v šestem odstavku 73. člena za besedilom »zakona, ki ureja sodniško službo« doda vejica in besedilo »zakona, ki ureja sodni svet«.
(4) V Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) se:
– v prvem odstavku 6. člena besedilo »odločajo disciplinska sodišča« nadomesti z besedilom »odloča disciplinsko sodišče«,
– v šestem odstavku 31. člena besedilo »prve in druge stopnje« črta,
– v petem odstavku 79.a člena za besedilom »zakona, ki ureja sodišča« doda vejica in besedilo »zakona, ki ureja sodni svet«,
– v prvem odstavku 80. člena besedi »tem zakonu« nadomestita z besedilom »zakonu, ki ureja sodni svet«.
(5) V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15) se:
– druga alinea prvega odstavka 87. člena spremeni tako, da se glasi:
»– tri sodnike, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet.«,
– prva alinea prvega odstavka 88. člena spremeni tako, da se glasi:
»– predsednika in namestnika predsednika, ki sta vrhovna sodnika in dva člana iz vrst sodnikov, ki jih na predlog Sodnega sveta z njihovim soglasjem imenuje Državnotožilski svet, ter«.
(6) Do začetka uporabe določb zakonov iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporabljajo določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13 in 17/15), Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15 in 17/15) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1 in 19/15).
(prenehanje veljavnosti in uporaba podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Poslovnik Sodnega sveta (Uradni list RS, št. 22/12, 16/14, 44/15 in 88/15).
(2) Določbe predpisa iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona.
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) Sodni svet sprejme poslovnik iz 5. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Sodni svet sprejme merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto in merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe iz 4. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona ter kodeks sodniške etike iz 53. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Komisija za etiko in integriteto sprejme poslovnik iz četrtega odstavka 49. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po njegovi uveljavitvi.
Št. 700-04/16-6/24
Ljubljana, dne 25. aprila 2017
EPA 1649-VII
dr. Milan Brglez l.r.
