Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. aprila 2017.
Št. 003-02-4/2017-3
Ljubljana, dne 28. aprila 2017
Borut Pahor l.r.
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR (ZVDZ-C)
1. člen
V Zakonu o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US) se črta 5. člen.
V 17. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Državna volilna komisija s sklepom ugotovi, kateri kandidat iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena opravlja funkcijo za preostanek mandatne dobe državnega zbora ali kateri kandidat iz drugega odstavka 14. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11 in 48/12) opravlja funkcijo za čas, ko poslanec opravlja funkcijo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja, in o tem obvesti državni zbor.«.
V 18. členu se v tretjem odstavku pred besedo »zbor« doda beseda »državni«.
Četrti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če se na nadomestnih volitvah v volilni enoti voli dvoje ali več poslancev, se glasuje na podlagi seznama kandidatur. Volivec lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli na nadomestnih volitvah v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov.«.
Besedilo 25. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Član volilnega organa ne more hkrati kandidirati na volitvah in ne more biti določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov.
Če član volilnega organa sprejme kandidaturo ali je določen za predstavnika ali zaupnika liste kandidatov, mu preneha funkcija člana v volilnem organu.«.
V 29. členu se tretji odstavek črta.
V 30. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Pri delu volilnih organov so lahko navzoči opazovalci organizacij, ki so akreditirani pri državni volilni komisiji. Merila, pogoje in postopek za pridobitev akreditacij za opazovalce predpiše državna volilna komisija.«.
Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 32. členu se dodajo novi peti, šesti in sedmi odstavek, ki se glasijo:
»Državni zbor pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, razreši predsednika, namestnika predsednika, člana ali namestnika člana, če to sam zahteva, če mu je prenehala volilna pravica ali če je prenehal opravljati sodniško službo. Državni zbor lahko pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, razreši člana ali namestnika člana zaradi nevestnega opravljanja funkcije. Razrešitev iz razloga iz prejšnjega stavka lahko predlaga poslanska skupina, ki ga je državnemu zboru predlagala v imenovanje.
Zoper odločitev državnega zbora iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
Državna volilna komisija uredi svoje poslovanje s poslovnikom.«.
V 35. členu se dodata nov drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Državna volilna komisija pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, razreši predsednika, namestnika predsednika, člana ali namestnika člana okrajne volilne komisije ali volilne komisije volilne enote, če to sam zahteva, če mu je prenehala volilna pravica ali če je prenehal opravljati sodniško službo. Državna volilna komisija lahko pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, razreši predsednika, namestnika predsednika, člana ali namestnika člana okrajne volilne komisije ali volilne komisije volilne enote zaradi nevestnega opravljanja funkcije ali če ni ravnal skladno z obveznimi navodili iz 2. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona. Razrešitev člana ali namestnika člana okrajne volilne komisije ali volilne komisije volilne enote zaradi nevestnega opravljanja funkcije lahko predlaga tudi poslanska skupina ali politična stranka, ki ga je državni volilni komisiji predlagala v imenovanje.
Zoper odločitev državne volilne komisije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.«.
Besedilo 36. člena se spremni tako, da se glasi:
»Volilna komisija ima tajnika, ki ima lahko največ dva namestnika. Tajnika in njegove namestnike imenuje in razreši državna volilna komisija. Tajnika in njegove namestnike državna volilna komisija imenuje na predlog načelnika upravne enote za štiri leta izmed uradnikov upravne enote, ki opravljajo upravne naloge s področja upravnih notranjih zadev ali imajo izkušnje z volitvami.
Državna volilna komisija pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, razreši tajnika ali njegovega namestnika, če to sam zahteva ali če ne opravlja več dela na upravni enoti. Državna volilna komisija pred potekom dobe, za katero je bil imenovan, lahko razreši tajnika ali njegovega namestnika, če je ravnal nevestno ali če ni ravnal skladno z obveznimi navodili iz 2. točke prvega odstavka 37. člena tega zakona. Razrešitev tajnika ali njegovega namestnika iz razloga iz prejšnjega stavka lahko predlaga načelnik upravne enote, predsednik volilne komisije ali direktor službe državne volilne komisije.
Zoper odločitev državne volilne komisije iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.«.
V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Državna volilna komisija:
1) skrbi za zakonitost volitev in enotno uporabo določb tega zakona, ki se nanašajo na volilne postopke,
2) usklajuje delo volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij in jim daje obvezna navodila v zvezi z izvajanjem tega zakona ter nadzoruje njihovo delo,
3) predpiše obrazce za izvrševanje tega zakona,
4) določi glasovnice, posebej prilagojene za glasovanje invalidov,
5) predpiše merila in postopek za pridobitev akreditacije za opazovanje volitev,
6) določa enotne standarde za volilni material, opremo volišč ter določa druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil,
7) objavlja izide volitev v državni zbor,
8) izdaja potrdila o izvolitvi, potrdila o opravljanju funkcije v času, ko poslanec opravlja funkcijo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja in potrdila o opravljanju funkcije za preostanek mandatne dobe državnega zbora,
9) ugotavlja, katere liste kandidatov so na ravni države prejele štiri ali več odstotkov glasov, oddanih za vse liste,
10) ugotavlja, kateri kandidati so bili izvoljeni za poslance, kateri kandidat iz prvega oziroma drugega odstavka 17. člena tega zakona opravlja funkcijo za preostanek mandatne dobe državnega zbora in kateri kandidat iz drugega odstavka 14. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11 in 48/12) opravlja funkcijo za čas, ko poslanec opravlja funkcijo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja,
11) skrbi za izvedbo glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije,
12) organizira izobraževanje za člane drugih volilnih organov,
13) vodi in upravlja zbirko z osebnimi podatki volivcev, ki jo potrebuje za izvajanje drugega odstavka 79.a člena, drugega in tretjega odstavka 81. člena, drugega odstavka 82. člena in 83. člena tega zakona,
14) opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.«.
Doda se novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Državna volilna komisija za potrebe izvajanja 13. točke prvega odstavka tega člena zbira osebne podatke volivcev, in sicer: ime in priimek, rojstne podatke, EMŠO, odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida, podatke o prebivališču, elektronski naslov, telefonsko številko, podatke o volilni pravici na dan volitev, podatke o volilni enoti in volilnem okraju ter podatke o načinu izvrševanja volilne pravice. Osebni podatki volivcev se lahko za namene zagotavljanja točnosti in ažurnosti z vzpostavitvijo neposredne računalniške povezave pridobijo iz evidence volilne pravice. Prevzemanje in ažuriranje osebnih podatkov poteka z uporabo EMŠO ali z uporabo priimka in datuma rojstva. Osebni podatki se hranijo do pravnomočne potrditve poslanskih mandatov in se po preteku roka izbrišejo, razen osebnih podatkov invalidov, ki po pošti glasujejo stalno, ki se hranijo do preklica sporočila iz tretjega odstavka 81. člena tega zakona.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Tretji odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za liste iz tega člena se uporabljata določbi šestega in sedmega odstavka 43. člena tega zakona.«.
Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Lista kandidatov se vloži pri volilni komisiji volilne enote. Predlog liste kandidatov mora vsebovati oznako volilne enote, ime predlagatelja, ime liste, osebne podatke kandidatov – ime, priimek, rojstni podatki, stopnja izobrazbe, naziv izobrazbe, strokovni ali znanstveni naslov in delo, ki ga opravlja, in stalno prebivališče ter ime, priimek in naslov stalnega prebivališča predstavnika liste. Listi morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov, da sprejemajo kandidaturo, in s tem zakonom določeno najmanjše število podpisov volivcev na predpisanih obrazcih.«.
V 54. členu se v prvem odstavku besedilo »petindvajseti dan« nadomesti z besedilom »trideset dni«.
V prvem stavku 59. člena se besedilo »do osemnajstega dne« nadomesti z besedilom »dvajset dni«.
V 79.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Volišča morajo biti dostopna invalidom.«.
V 81. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Po pošti lahko glasujejo volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu za institucionalno varstvo, če to sporočijo okrajni volilni komisiji najkasneje deset dni pred dnem glasovanja. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi, ki to sporočijo okrajni volilni komisiji v roku iz prejšnjega stavka in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida.
Invalidi lahko glasujejo po pošti tudi stalno, če to sporočijo državni volilni komisiji in predložijo odločbo pristojnega organa o priznanju statusa invalida. To sporočilo velja do preklica. Prvo sporočilo o stalnem glasovanju po pošti mora invalid posredovati v roku iz prejšnjega odstavka.«.
Besedilo 87. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Okrajna volilna komisija ugotovi za območje volilnega okraja, koliko volivcev je vpisanih v volilni imenik, koliko jih je na voliščih glasovalo po volilnem imeniku in koliko jih je glasovalo s potrdili, koliko jih je glasovalo po pošti, koliko glasovnic je bilo neveljavnih ter koliko glasov so dobili posamezni kandidati in koliko glasov so dobile posamezne liste kandidatov.
Volilna komisija pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti upošteva glasovnice, ki so prispele po pošti k okrajni volilni komisiji do 19. ure na dan glasovanja, glasovnice, ki so prispele po pošti iz Republike Slovenije do 12. ure na dan po dnevu glasovanja in glasovnice, ki so prispele po pošti iz tujine do 12. ure osmega dne po dnevu glasovanja.
Ovojnice z glasovnicami, ki so prispele po pošti k pristojni volilni komisiji po 19. uri na dan glasovanja, morajo imeti poštni žig z datumom oziroma morajo biti ovojnicam priložene listine, iz katerih je razvidno, da je bila glasovnica oddana na pošto pred 19. uro na dan glasovanja.
Glasovnice, ki so prispele po pošti k pristojni volilni komisiji po 19. uri na dan glasovanja, katerih ovojnice niso opremljene tako, da je iz njih razvidno, da so bile na pošto oddane pred 19. uro na dan glasovanja, so neveljavne.«.
Besedilo 109. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, in zoper sklep državne volilne komisije iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona ima vsak kandidat in predstavnik liste kandidatov pravico do pritožbe na državni zbor. Pritožba zoper odločitev volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev poslanskih mandatov, se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije državnega zbora, na kateri ta obravnava poročilo o izidu volitev v državni zbor, pritožba, ki se nanaša na naknadne ali ponovne volitve, pa najkasneje 15 dni od dneva teh volitev. Pritožba zoper sklep državne volilne komisije iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona se lahko vloži najkasneje do seje mandatno-volilne komisije državnega zbora, na kateri ta obravnava sklep o opravljanju funkcije poslanca za preostanek mandatne dobe državnega zbora oziroma sklep o opravljanju funkcije poslanca za čas, ko poslanec opravlja funkcijo predsednika vlade, ministra ali državnega sekretarja. Državni zbor odloča o pritožbi ob potrditvi poslanskih mandatov.
Pritožba iz prejšnjega odstavka se vloži pisno. Vsebovati mora ime in priimek ter naslov pritožnika, navedbo, da je upravičen za vložitev pritožbe, odločitev volilne komisije, ki jo izpodbija, ime in priimek poslanca, na katerega se odločitev volilne komisije nanaša, ter razloge in morebitne dokaze.«.
Besedilo 110. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo 300 eurov se kaznuje za prekršek:
1. kdor agitira na volišču (65. člen),
2. kdor potem, ko je glasoval, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča (75. člen),
3. kdor moti red na volišču (78. člen).
Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek, kdor v nasprotju z 78. členom tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem ali kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo pripelje sam.
Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz 65. in 75. člena ter 78. člena tega zakona opravlja policija.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Državna volilna komisija imenuje tajnike volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter njihove namestnike v skladu s prvim odstavkom 36. člena zakona po prenehanju mandata teh volilnih komisij, ki so jih na ta položaj imenovale pred uveljavitvijo tega zakona.
Prvi odstavek 79.a člena zakona se začne uporabljati 1. februarja 2018. Do takrat se uporabljajo določbe prvega odstavka 79.a člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo in 54/07 – odl. US), razen določbe zadnjega stavka, ki se nanaša na glasovanje z glasovalnimi stroji.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 004-03/17-1/19
Ljubljana, dne 20. aprila 2017
EPA 1806-VII
Primož Hainz l.r.
