Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 s spremembami), 3., 7., 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami), 15. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št 45/13) ter skladno s 143. in 152. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06 s spremembami) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 22. redni seji dne 17. 11. 2016 sprejel
o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov v Občini Šempeter - Vrtojba
1. člen
Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina), in sicer tako, da določa:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrste in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
4. pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
7. programe javne službe in poročanje,
8. koncesijo,
9. razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta,
10. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
11. obliko in postopek javnega razpisa,
12. organ, ki opravi izbor koncesionarja,
13. koncesijsko razmerje,
14. prenos koncesije,
15. plačila koncesionarja,
16. nadzor nad izvajanjem koncesije in poročanje koncesionarja,
17. prenehanje koncesijskega razmerja,
18. višjo silo in spremenjene okoliščine,
19. uporabo prava in reševanje sporov,
20. nadzor nad izvajanjem tega odloka,
21. kazenske določbe.
(cilji in namen zbiranja določenih vrst odpadkov)
Cilji in nameni zbiranja določenih vrst odpadkov so:
– zagotoviti ustrezno organiziranost izvajanja zbiranja določenih vrst odpadkov skladno z zakonodajo,
– zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov,
– zagotoviti varovanje in ohranjanje okolja,
– povzročiteljem odpadkov omogočati dostop do storitev javne službe,
– dosegati cilje državnih operativnih programov s področja varstva okolja,
– zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka,
– urediti zbiranje odpadkov tudi za stavbe, v katerih ni prebivalcev s stalnim prebivališčem ali v počitniških kapacitetah,
– zagotoviti podatke, poročati in obveščati pristojne službe ter javnost o ravnanju z odpadki,
– uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj odpadkov«,
– zagotoviti izdelavo in sprejem letnih ter dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja z odpadki,
– zagotoviti odvoz odpadkov (frekvenca, volumen posode, prevzemna mesta …),
– določiti obvezna vlaganja v vso opremo in lokacije, ki so potrebne za izvajanje gospodarske javne službe, kar je v pristojnosti izvajalca te službe,
– določiti obveznost osveščanja občanov glede ravnanja z odpadki, kar je določeno kot obveznost izvajalca.
Ta odlok je tudi koncesijski akt, s katerim občina določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. javna služba je gospodarska javna služba iz 1. člena,
2. koncedent je Občina Šempeter - Vrtojba (občina),
3. pristojni organ je občinska uprava Občine Šempeter - Vrtojba,
4. občinski svet je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba,
5. koncesija je izraz za koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena,
6. koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno službo po tem odloku na podlagi koncesije,
7. izvajalec javne službe je koncesionar po tem odloku,
8. koncesijska pogodba je pogodba, s katero koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo,
9. povzročitelj odpadkov je fizična ali pravna oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov,
10. uporabniki storitev gospodarske javne službe, so uporabniki javnih dobrin, to je storitev, ki jih trajno in nemoteno v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, saj jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Po določilih tega odloka so to uporabniki storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(1) Komunalni odpadki (v nadaljevanju odpadki) po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti. Med komunalne odpadke sodijo odpadki pri čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko številko 15 01.
(2) Ločeno zbrane frakcije so odpadki iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« in ločeno zbrana odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki.
(3) Ločene frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki. Ločene frakcije so določene v predpisu, ki določa ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Nevarne frakcije so ločeno zbrane frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki. Nevarne frakcije so določene v predpisu, ki določa ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Nevarne frakcije iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro in podobno.
(5) Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika.
(6) Odpadna embalaža je embalaža, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Ostanki materiala, ki nastajajo pri izdelavi embalaže, se ne štejejo za odpadno embalažo.
Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja.
Odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu.
(7) Embalaža iz sestavljenih materialov je embalaža iz materialov, ki so sestavljeni iz več slojev iz različnih materialov, ki jih ročno ni mogoče razstaviti ali drugače med seboj ločiti.
(8) Kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečkah za odpadke.
(9) Oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi, je zavržena oprema, ki vsebuje klorofluoroogljike, in zavržena električna in elektronska oprema, ki vsebuje nevarne snovi, iz podskupine »Ločeno zbrane frakcije« s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki, kot so hladilniki, zamrzovalniki, toplotne črpalke in klimatske naprave, ki vsebujejo klorofluoroogljike ali klorofluoroogljikovodike, avdiovizuelna, računalniška ali druga elektronska oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu.
(10) Ostanki komunalnih odpadkov (mešani komunalni odpadki) so komunalni odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije, ali ostanki iz predelave ločeno zbranih frakcij in kosovnih odpadkov, ki jih zaradi njihove sestave ali načina nastajanja praviloma ni možno razvrstiti v skupino »Ločeno zbrane frakcije« ali v druge skupine komunalnih odpadkov ali v skupino »Embalaža, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek« v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki.
(11) Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane.
(12) Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
(13) Zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo.
(14) Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije oddajajo. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za oddajanje in ločeno zbiranje teh frakcij.
(15) Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto za prevzem kosovnih odpadkov, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz objektov v neposredni okolici izvajalcu javne službe te odpadke prepuščajo.
(16) Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
Zbirni center je tudi objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(17) Hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje skladen s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(18) Zeleni vrtni odpad so biološko razgradljivi odpadki z vrtov in parkov (npr. odpadne veje, trava in listje), razen odpadkov, ki nastanejo pri čiščenju površin ter žaganje in lesni odpadki, če les ni obdelan s premazi ali lepili, ki vsebujejo težke kovine ali organske spojine.
(19) Hišno kompostiranje je kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, ki nastanejo v posameznemu gospodinjstvu kot kuhinjski odpadki ali zeleni vrtni odpad, ki nastane na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu ali več gospodinjstvom, če gre za večstanovanjsko stavbo z vrtom, in raba tako proizvedenega komposta na vrtu, ki pripada temu gospodinjstvu ali tem gospodinjstvom v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(20) Predpisana posoda za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere jih izvajalec prevzema. Predpisane posode za odpadke so skladno z veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki in so različnih prostornin in različnih karakteristik za različne namene (namenske posode za odpadke).
(21) Namenske predpisane posode za odpadke so predpisane posode za odpadke, namenjene zbiranju različnih frakcij komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov (namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov in organskih kuhinjskih odpadkov, za zbiranje posameznih frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov, za zbiranje kosovnih odpadkov in podobno).
(22) Namenska predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega materiala in z ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno zbiranje ostankov komunalnih odpadkov.
(23) Odjemni prostor je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za odpadke, ta prostor je praviloma na javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od transportne poti smetarskega vozila (transportna pot je podrobneje opredeljena v programu odvoza). Kadar dostop ni zagotovljen za smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor pristojni organ.
(24) Zbirni prostor je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki zbirajo, zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov.
(25) Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevoz, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje trgovca ali posrednika.
(26) Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(27) Predhodno skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov pri zbiralcu v zbirnem centru, v katerem se odpadki raztovorijo za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.
(28) Oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom.
(29) »Tehnični pravilnik« je pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
(30) »Program odvoza« je določen z letnim Programom ravnanja z odpadki. Program ravnanja z odpadki mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
6. člen
(oblika izvajanja javne službe)
Javna služba na celotnem območju občine se izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi in pod pogoji določenimi z zakonom, podzakonskimi akti, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe.
(dolžnost izvajalca javne službe)
(1) Za nemoteno izvajanje javne službe mora izvajalec:
– redno, trajno, neprekinjeno in strokovno izvajati vse storitve javne službe za celotno območje občine,
– obračunavati storitve javnih služb njihovim uporabnikom,
– redno in pravočasno obveščati uporabnike storitev o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb,
– voditi evidence o odpadkih in ravnanju z njimi,
– zagotavljati in objavljati podatke ter poročati pristojnim organom,
– v sodelovanju s pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti, napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– pripraviti besedilo osnutka in obrazložitve Tehničnega pravilnika,
– pripravljati predloge letnih in dolgoročnih Programov ravnanja z odpadki,
– voditi kataster zbirnih in odjemnih prostorov, ekoloških otokov in zbirnih centrov,
– v imenu in za račun občine voditi kataster divjih odlagališč.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, vrste posod, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih, ki urejajo gospodarsko javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV
8. člen
(1) Javna služba zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov zajema:
– zbiranje komunalnih odpadkov, to je:
– ločeno zbranih frakcij odpadkov, in sicer:
– ločenih frakcij,
– nevarnih frakcij,
– bioloških odpadkov,
– kosovnih odpadkov,
– ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov).
– oddajanje komunalnih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– tehtanje in evidentiranje količin zbranih in oddanih posameznih frakcij odpadkov,
– prevoz ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) od zbirnega centra do naprave za obdelavo odpadkov,
– ekološko obveščanje in osveščanje uporabnikov.
(javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij)
(1) Izvajalec ima, glede na vsebino izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje ta odlok, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(2) Izvajalec je dolžen na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje.
(3) Do sprejema ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja zakon o prostorskem načrtovanju, ima izvajalec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžen predhodno uskladiti z občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.
(5) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan.
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja z odpadki)
(1) Izvajalec zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi osnutek tehničnega pravilnika, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan občine in z njim seznani občinski svet.
(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka tega člena obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– standardizacijo predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma skupini povzročiteljev,
– standardizacijo namenskih predpisanih vreč za ostanek odpadkov in pogoje njihove uporabe,
– minimalni standard opreme ekoloških otokov (vrsta in število predpisanih posod, vzdrževanje predpisanih posod),
– postopek izdajanja pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka,
– podrobnejšo vsebino katastra zbirnih in odjemnih prostorov, ekoloških otokov, zbirnih centrov in malih komunalnih kompostarn,
– druge pogoje, merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
(4) Izvajalec zbiranja opravlja javno skladno s Programom ravnanja z odpadki (v nadaljevanju: program), ki ga izdela vsako leto do 15. 11. za naslednje leto. Sestavni del programa je tudi letni razpored zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: urnik). Program ravnanja z odpadki sprejme župan občine in z njim seznani občinski svet.
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v predpisane namenske posode na ekoloških otokih ali na drugih namenskih zbiralnicah.
(2) Namenske predpisane posode na ekoloških otokih so namenjene zbiranju:
– papirja in drobne lepenke, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
– ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov),
– bioloških odpadkov.
(3) Z ločenim zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov je dovoljeno tudi redno zbiranje komunalnih odpadkov v namenskih predpisanih vrečah za odpadke, ki jih povzročitelj odloži na odjemne prostore, če je to potrebno zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega prostora. V takih primerih zbiranja komunalnih odpadkov morajo povzročitelji tipizirane vrečke do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih.
(uporaba predpisanih posod za odpadke in predpisanih vrečk za odpadke)
(1) Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
(2) Večje količine odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na odjemni prostor poleg predpisane posode na dan pred odvozom.
(3) Če količina odpadkov redno (vsaj dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje prostornine posode ali pogostost odvozov glede na Tehnični pravilnik.
(določitev zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov, zbirnih centrov)
(1) Načrtovalci prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter ekološke otoke, kot jih določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo izgradnjo in jih morajo opremiti z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke, ostanek odpadkov in druge odpadke v okviru dejavnosti ter ločeno zbrane frakcije med komunalnimi odpadki.
(2) V obstoječih naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne in odjemne prostore lastniki objektov na podlagi ustreznega upravnega dovoljenja. Ekološke otoke gradi in obnavlja (investicijsko vzdrževanje) občina. Tekoče vzdrževanje in skrb za red in čistočo na ekoloških otokih izvaja izvajalec. Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor, ga urejajo (vzdržujejo red in čistočo, dostope v zimskem času) lastniki objektov, oziroma izvajalec na njihov račun.
(3) Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke. Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo ekološke otoke, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno službo urejanja in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžen zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe.
(1) Zbirni centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.
(2) Predpisane posode za odpadke v zbirnih centrih in ekoloških otokih, ki so občinska infrastruktura, je dolžan zagotoviti izvajalec. Izvajalec je dolžan skrbeti za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje, stroški le-tega pa bremenijo javno službo.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške popravila ali zamenjave posode bremeni povzročitelja.
(4) Redno vzdrževanje zbirnih centrov in ekoloških otokov bremeni sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
(pogoji, ki jih morajo izpolnjevati zbirni in odjemni prostor)
Zbirni prostor izven objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(prostornina in število predpisanih posod za odpadke)
(1) Prostornino in število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po merilih iz Tehničnega pravilnika določa izvajalec ter jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe.
(2) Izvajalec lahko določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev skupaj.
(vodenje katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov)
(1) Izvajalec vodi kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov s podatki o vrstah, tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Uskladitev, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem katastra ureja koncesijska oziroma druga ustrezna pogodba.
(3) Kataster se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
(4) Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti pristojnemu organu neprekinjeno dostopna (»on- line«).
(5) Izvajalec je dolžen posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo pravni interes, in sicer v obsegu izkazanega pravnega interesa.
(6) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžen posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(7) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov.
(priprava odpadkov za odvoz)
(1) Povzročitelj pred predvidenim časom odvoza, določenim s programom, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja.
(2) Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih prostorih in dovoznih poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu dostop do odjemnega prostora.
(3) Če povzročitelj ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, mora izvajalec očistiti odjemni prostor in račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti po tem odloku nerazdelno odgovarja.
(4) Kadar izvajalec onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžen takoj očistiti.
(5) Nihče ne sme izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali ekološkega otoka.
(6) Osebam, ki za to nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje, prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest.
(potek zbiranja in odvoza)
(1) Število odvozov odpadkov po posameznih frakcijah, glede na letne čase, se podrobno določi v letnem Programu ravnanja z odpadki.
(2) Izvajalec je dolžen odpadke odvažati na določen dan odvoza in namensko predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če niso polne.
(3) Izvajalec mora opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni ali nedostopni za njegova vozila.
(4) V primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg, zapora ceste ipd.), je izvajalec dolžen opraviti delo takoj po odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno odjemno mesto.
(vozila za odvoz odpadkov)
Izvajalec je dolžen vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi, brez nedopustnih vplivov na okolje.
(kosovni odpadki, nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki)
(1) Na območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev s premično zbiralnico nevarnih odpadkov. Zbiranje poteka v skladu z letnim programom. Izvajalec zbiranja obvestilo o zbiranju najmanj 14 dni prej objavi na krajevno običajen način.
(2) Na območju občine izvajalec zbiranja najmanj enkrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. V to zbiranje je vključena tudi oprema, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi. Zbiranje poteka v skladu z letnim programom. Izvajalec zbiranja obvestilo o zbiranju najmanj 14 dni prej objavi na krajevno običajen način.
(3) Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.
(4) Izvajalec lahko ob soglasju pristojnega organa občasno organizira tudi zbiranje drugih odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega rednega ločenega zbiranja. Program in tehnologijo zbiranja se določi z letnim programom.
(1) Zbirni center je posebno urejen in opremljen prostor za prevzemanje, začasno hranjenje in morebitno dodatno sortiranje vseh vrst ločeno zbranih odpadkov, nevarnih odpadkov in kosovnih odpadkov.
(2) V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.
(4) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(5) V zbirnem centru se zbirajo naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– stekla vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov,
– odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in tekstil,
– odpadna električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov, določenem v Uredbi o ravnanju z odpadki,
– kosovni odpadki,
– izrabljene gume do 50 kg brez platišč,
– drobni gradbeni odpadki,
– ostanki jedilnih olj,
– biološki odpadki in
– nevarni odpadki.
(6) Povzročitelj odpadkov, ki nima statusa pogodbenega uporabnika lahko na zbirnem centru brezplačno odda ločeno zbrane odpadke, kosovne odpadke in nevarne odpadke. Odpadke razvrsti v namenske posode po navodilih izvajalca.
(7) V zbirnem centru lahko odpadke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, oddajo tudi pogodbeni uporabniki. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom na podlagi medsebojne pogodbe.
(8) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(9) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo.
(10) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.
(11) Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec zbiranja v soglasju s pristojnim organom. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
(12) Zbirni center je lahko tudi objekt za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(1) Ostanek odpadkov, kot je opredeljen s tem odlokom, je potrebno oddati v obdelavo in je dovoljeno odlagati samo na urejeno odlagališče, in sicer skladno z odlokom, ki ureja odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Določene vrste odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta način, izvajalec določi z načrtom po predpisih o ravnanju z odpadki in o posegih v prostor, izdanim ob soglasju pristojnega organa.
(1) Odlagališča odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne inšpekcije ali nalogom pristojnega organa.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžen poravnati stroške sanacije.
(3) V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Slednje velja, če lastnik zemljišča v roku 15 dni od dneva, ko je za odpadke izvedel oziroma bi ob običajni skrbnosti zanje moral izvedeti, stanja ni prijavil medobčinski inšpekciji. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, oziroma je lastnik zemljišča v roku prijavil stanje medobčinski inšpekciji, se zagotovijo sredstva za odstranitev odpadkov iz občinskega proračuna.
(kataster divjih odlagališč)
(1) Divje odlagališče se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za sanacijo divjih odlagališč.
(2) Kataster divjih odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik, skladno z občinskim geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov.
(nadaljnje ravnanje z zbranimi odpadki)
(1) Izvajalec javne službe, je dolžen z zbranimi komunalnimi odpadki ravnati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zlasti pa zagotoviti nadaljnje ravnanje tako da:
– zagotovi oddajo ločeno zbranih frakcij odpadkov drugim za nadaljnje ravnanje pooblaščenim izvajalcem,
– zagotovi nadaljnje ravnanje z biološkimi odpadki (kuhinjskimi odpadki in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev),
– zagotovi nadaljnje ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi,
– ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke) odda izvajalcu gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini, če ni sam izvajalec te službe.
(2) Natančen postopek oddaje ostankov komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) izvajalcu gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov se uredi v Tehničnem pravilniku.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
27. člen
(1) Izvajalcu javne službe morajo biti s ceno storitve zagotovljene možnosti pokrivanja stroškov ravnanja z odpadki oziroma uporabe javne infrastrukture na celotnem območju občine.
(2) Izvajalec javne službe z izdajo projektnih pogojev in soglasij na tehnične rešitve zagotavlja pravilnost načrtovanja in izvajanja ravnanja z odpadki v fazi načrtovanja novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij.
(3) Upravni organi, načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih stavb, sosesk in naselij ter pri prenovi stavb in delov naselij upoštevati poleg splošnih normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo oziroma najnaprednejšo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca javne službe.
(4) Pristojni organ posreduje prejete informacije o nedovoljenih odlagališčih nevarnih in drugih odpadkov pristojni državni okoljski inšpekcijski službi in v skladu s svojimi pristojnostmi sodeluje pri njihovih odstranitvah.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
28. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabnik storitev javne službe (v nadaljevanju; uporabnik) na območju občine po tem odloku je izvirni povzročitelj, katerega delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov in je vpisan v evidenco uporabnikov, ki jo vodi izvajalec gospodarske javne službe.
(2) Uporabniki po tem odloku so tudi investitorji novogradenj ali obnov, kar pomeni, da morajo poskrbeti za zbiranje odpadkov za potrebe delovanja gradbišča, bodisi da za zbiranje in odvoz odpadkov pooblastijo izvajalca del, bodisi da za zbiranje odpadkov poskrbijo sami in izvajalcu zbiranja, ki poskrbi za namestitev ustreznih zabojnikov in odvoz odpadkov, posredujejo potrebne podatke o količini in vrsti odpadkov.
(1) Pogodbeni uporabniki so tisti, katerih delovanje ali dejavnost povzroča odpadke, ki po količini bistveno presegajo povprečno količino odpadkov na gospodinjstvo v občini. Odvoz se izvaja po potrebi. Predpisane posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni uporabnik, so v tem primeru praviloma last uporabnika, ki jih je dolžen tudi vzdrževati in čistiti. Pogodbeni uporabnik se lahko dogovori tudi za najem posod pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
(2) Status pogodbenega uporabnika pridobijo uporabniki poslovnih objektov, ki uporabljajo poslovno površino objektov oziroma prostorov večjo od 75 m2.
(3) Uporabnik pridobi status pogodbenega uporabnika s sklenitvijo pogodbe z izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem odlokom obvezna.
(4) Pogodbeni uporabnik je obvezan izvajalcu predajati samo ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke). Ostali odpadki pogodbenega uporabnika niso predmet gospodarske javne službe.
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba zabojnikov za odpadke,
– pravica do uskladitve prostornine in števila zabojnikov z njegovimi potrebami, ki začne veljati s prvim dnem naslednjega meseca po vpisani spremembi v evidenco uporabnikov,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,
– da je obveščan o storitvah javnih služb,
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe.
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporabnik mora:
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali v premične zbiralnice nevarnih odpadkov,
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v času organiziranega zbiranja,
– oddajati ločeno zbrane odpadke v namenske predpisane posode za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih in v zbirnem centru,
– oddajati biološke odpadke v namenske predpisane posode za biološke odpadke na ekoloških otokih in v zbirnem centru, razen če jih sam hišno kompostira,
– oddajati ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke) v namenske predpisane posode za ostanke komunalnih odpadkov (mešane komunalne odpadke) na ekoloških otokih in v zbirnem centru.
(2) Uporabnik je dolžan zagotavljati:
– zbiranje komunalnih odpadkov tako, da pred njihovo oddajo ne škodijo okolju,
– da so zabojniki in namenske vrečke na dan prevzema postavljene na prevzemno mesto,
– da se po prevzemu komunalnih odpadkov namenske predpisane posode namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno in prevzemno mesto nista na istem kraju,
– da so pokrovi na namenskih predpisanih posodah in namenske vrečke na prevzemnih mestih zaprte,
– da je okolica zbirnih in prevzemnih mest čista,
– dostop do prevzemnega mesta za smetarska vozila,
– odstranjevanje snega ob namenskih predpisanih posodah ter čiščenje pokrovov namenskih predpisanih posod,
– prijavo pri izvajalcu zbiranja, ki ga vpiše v evidenco uporabnikov,
– prijavo novih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje in obračun storitve javne službe, izvajalcu takoj, ko nastanejo oziroma najkasneje v petih dneh po nastanku, kar dokaže z ustreznim dokumentom; spremembe nastanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznostih,
– redno plačevanje storitev javne službe.
(1) Prepovedano je:
– odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih posod za odpadke, brskanje po predpisanih namenskih posodah za odpadke, odnašanje in razmetavanje odpadkov iz predpisanih namenskih posod za odpadke,
– onesnaževanje prevzemnih mest in okolice premičnih zbiralnic nevarnih odpadkov, ekoloških otokov in zbirnega centra,
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,
– mešati biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke, nevarne odpadke z drugimi odpadki,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– samovoljno premikati predpisane namenske posode na ekoloških otokih z ene lokacijo na drugo,
– lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati (razen za izvajalce zbiranja odpadkov).
(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.
(3) V namenske predpisane posode ali namenske predpisane vrečke, ki so namenjene ostankom komunalnih odpadkov (mešanim komunalnim odpadkom) ali biološkim odpadkom, je prepovedano odlagati, zlivati ali postavljati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
– kosovne odpadke (pohištvo, gospodinjske aparate, kolesa, vozila, stanovanjsko opremo),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot ne komunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– opremo, ki se uporablja v gospodinjstvu in vsebuje nevarne snovi,
– gume in pnevmatike,
– odpadne nagrobne sveče,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (travo, listje, vejevje, zelenjavne odpadke), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,
– odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, ki niso komunalni odpadki.
(4) Ustreznost vsebine odpadkov v zabojniku se preverja tako, da izvajalec javne službe na prevzemnem mestu pred izpraznitvijo naredi pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine ugotovi neustreznost le-te, na primeren način pisno opozori povzročitelja odpadkov na neustrezno odložene odpadke. Če povzročitelj tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede na druge določbe tega odloka, zaračuna dodatne stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec mora nespoštovanje navodil za odlaganje prijaviti medobčinski inšpekciji.
(dolžnost posredovanja podatkov)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu javne službe pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi dobavi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN NJIHOVEGA OBLIKOVANJA
34. člen
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva iz:
– plačil uporabnikov storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– subvencij,
– prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– drugih virov.
(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,
– po dnevu začetka uporabe počitniškega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) V primeru, da občina ne zagotavlja izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki z enim izvajalcem, je izvajalec zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov edini uporabnik storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka je izvajalec zbiranja dolžan z izvajalcem obdelave in odlaganja skleniti pogodbo, s katero medsebojno uredita način zaračunavanja in plačevanja storitev javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(4) Izvajalec javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je tisti, ki je dolžen uporabnikom na istem računu poleg stroškov gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, zaračunati tudi stroške gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Uporabniki, ki so izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov oddali odpadke, so mu zavezani plačati tudi stroške storitev gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(5) Stroški zaračunavanja storitev uporabnikom in morebitni drugi skupni stroški povezani s tem (stroški izterjav, odpisi terjatev in podobno), se razdelijo med javno službo zbiranja in javno službo obdelave in javno službo odlaganja v razmerju ostalih stroškov teh javnih služb.
(1) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno s predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitev predlaga izvajalec javne službe z elaboratom, ki ga predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pristojni občinski organ določi potrjeno ceno storitev in morebitno subvencijo, izvajalec javne službe pa oblikuje ter na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno storitev.
(1) Enota količine storitev javne službe je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja.
(2) Enota količine storitev gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev oddajo izvajalcu obdelave v obdelavo.
(3) Enota količine storitev gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih izvajalec javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov odloži ali odstrani.
(4) Način obračunavanja zbiranja komunalnih odpadkov se določi ločeno za:
– pogodbene uporabnike javne službe, to je tiste uporabnike, ki ustvarijo bistveno večjo količino komunalnih odpadkov kot posamezno gospodinjstvo v skladu z 29. členom tega odloka in so zato dolžni imeti lastno posodo (ali več posod) za odpadke,
– ostale uporabnike javne službe: gospodinjstva, lastnike oziroma uporabnike počitniških objektov in drugih objektov, uporabnike poslovnih objektov in manjša podjetja oziroma obrtnike ter druge izvajalce pridobitne dejavnosti (vinarje, kmečke turizme ipd.), ki ustvarjajo manjše količine odpadkov kot pogodbeni uporabniki in oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke.
(5) Pogodbenim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede na količino zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov), merjeno v kilogramih (kg). V kolikor izvajalec javne službe ne izvaja tehtanja odpadkov pogodbenim uporabnikom javne službe pri individualnem praznjenju posod za odpadke, se količina odpeljanih odpadkov v kg ugotavlja kot zmnožek prostornine posamezne posode za odpadke izražene v litrih, števila praznjenj posamezne posode in povprečne specifične teže ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) izražene v kg na 1 liter prostornine posode odpeljanih v preteklem koledarskem letu.
(6) Pogodbenim uporabnikom se količina odpadkov oddanih v obdelavo določi tako, da se določena količina zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) pomnoži z razmerjem obračunske količine vseh odpadkov oddanih v obdelavo v preteklem obdobju (letu) proti obračunski količini vsega zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) v preteklem obdobju (letu).
(7) Pogodbenim uporabnikom se količina odloženih ali odstranjenih odpadkov določi tako, da se določena količina zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) pomnoži z razmerjem obračunske količine vseh odloženih ali odstranjenih odpadkov v preteklem obdobju (letu) proti obračunski količini vsega zbranega ostanka komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov) v preteklem obdobju (letu).
(8) Pogodbenim uporabnikom se storitev javnih služb obračuna kot zmnožek tako ugotovljenih količin in potrjenih cen posamezne gospodarske javne službe, izraženih v EUR/kg).
(9) Ostalim uporabnikom se obračunavajo storitve javne službe glede na pavšalno določene količine in cene posameznih storitev javnih služb na osebo na mesec, in sicer:
– pavšalno količino zbranih komunalnih odpadkov brez bioloških odpadkov,
– pavšalno količino zbranih bioloških odpadkov,
– pavšalno količino odpadkov oddanih v obdelavo in
– pavšalno količino odloženih ali odstranjenih odpadkov.
(10) Pavšalne količine odpadkov na osebo na mesec se ločeno določijo za
– zbrane komunalne odpadke brez bioloških odpadkov,
– zbrane biološke odpadke,
– odpadke oddane v obdelavo in
– odložene ali odstranjene odpadke
tako, da se predračunske količine odpadkov v naslednjem obdobju (letu), ki jih hkrati s sprejetjem cen storitev javne službe potrdi občinski svet, delijo s povprečnim številom obračunanih uporabnikov v preteklem obdobju (letu).
(11) Izvajalec mora pristojnemu organu do 31. marca tekočega leta dostaviti točne podatke o skupnem številu obračunanih uporabnikov v preteklem koledarskem letu.
(12) Pavšalne obračunske količine posameznih storitev javne službe, izražene v kg na osebo na mesec, so sestavni del sklepa občinskega sveta o določitvi cen posameznih storitev javne službe, ki so izražene v EUR/kg.
(13) Cena storitev javnih služb na osebo na mesec se izračuna kot vsota zmnožkov pavšalnih količin posameznih storitev na osebo na mesec in cen posameznih storitev javne službe.
(14) Uporabnikom se storitve obračuna:
– za gospodinjstva: cena storitev javnih služb na osebo na mesec pomnožena s številom članov gospodinjstva,
– za uporabnike počitniških objektov: cena storitev javnih služb na osebo na mesec za dve osebi,
– za uporabnike občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: cena storitev javnih služb na osebo na mesec za eno osebo,
– za uporabnike z začasnim izostankom uporabe objekta se zaračunava smetarina v višini 1/3 pavšalne količine,
– za uporabnike poslovnih objektov oziroma prostorov se zaračunavajo storitve javne službe glede na pavšalno določene količine oddanih odpadkov v sorazmerju z uporabljano poslovno površino objektov oziroma prostorov. Obračunska lestvica je naslednja:
– za poslovno površino do 29 m2 1 oseba,
– za poslovno površino od 30 do 44 m2 2 osebi,
– za poslovno površino od 45 do 59 m2 3 osebe,
– za poslovno površino od 60 do 75 m2 4 osebe.
(15) Občasna uporaba objekta oziroma začasni izostanek uporabe objekta mora biti podprt z dokazili. Breme dokazovanja je na lastniku ali najemniku oziroma uporabniku objekta. Praviloma dokazila, iz katerih je razvidna poraba tekočih stroškov (voda, elektrika …) je potrebno najmanj 2-krat letno ali na poziv dostaviti izvajalcu javne službe. V primeru, da dokazila ne odražajo stanja občasne uporabe ali začasnega izostanka uporabe objekta, ima izvajalec pravico zaračunati storitve ravnanja z odpadki za nazaj.
(16) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
(17) Gospodinjstva lahko v skladu s predpisom o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki sama zagotovijo predelavo biološko razgradljivih odpadkov z lastnim kompostiranjem. V tem primeru se gospodinjstvu, ki ima hišni kompostnik in kompostira v skladu s predpisi, ne obračuna storitev ravnanja z biološkimi odpadki. Breme dokazovanja pravilnega kompostiranja je na uporabniku.
(1) Izvajalec zbiranja izstavlja račune pogodbenim uporabnikom mesečno, ostalim uporabnikom pa dvomesečno.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba) prebiva v eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v razmerju do izvajalca.
(3) Za isto gospodinjstvo se izstavi en račun za vse uporabnike (člane gospodinjstva) osebi, ki zastopa ostale.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali naročila najemnika. V nasprotnem se šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega prostora.
(5) Kot povzročitelji odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali upravljavci javnih in drugih površin.
(6) V primeru ko upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in za račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih prostorov, mora z izvajalcem o načinu zastopanja skleniti posebno pogodbo.
(1) Uporabnik plačuje storitev po tem odloku, na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najpozneje v 20-ih dneh po njegovi izstavitvi.
(2) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavnimi predpisi predpisane elemente.
(3) Račun mora uporabnik plačati v navedenem roku. Uporabnik lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun, najkasneje v 8 dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec zbiranja je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 8 dni.
(4) V primeru, da uporabnik ne poravna računa v postavljenem roku in računu ne ugovarja, ga je izvajalec zbiranja dolžan opomniti.
(5) Če uporabnik ne plača računa niti v 18 dneh po izdanem opominu, mu izvajalec izstavi zadnji opomin in opozori uporabnika na posledice neplačila. V primeru neplačila prične s postopki izterjave skladno z veljavnimi predpisi.
(prihodki od posebnih storitev izvajalca)
V primeru, da se povzročitelj odpadkov in izvajalec javne službe dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz z zbirnega mesta, namesto s prevzemnega mesta), je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne službe, kot prihodek od posebnih storitev, ki zmanjšujejo lastno ceno javne službe.
(posredovanje podatkov izvajalcu)
Pristojni organ je dolžan v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih za obračun iz drugega odstavka 37. člena tega odloka, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
42. člen
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Za izvajanje javne službe je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnih centrov,
– zemljišče in objekti ekoloških otokov,
– zemljišče prevzemnih mest.
(2) Izvajalec mora voditi register objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena, s katerimi upravlja.
(3) Občina in izvajalec javne službe vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture uredita s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje javne službe.
(oprema izvajalca javne službe)
Opremo za izvajanje javne službe zagotavlja izvajalec v skladu s koncesijsko pogodbo.
VIII. PROGRAMI JAVNE SLUŽBE IN POROČANJE
44. člen
(programi javne službe, poročanje)
(1) Izvajalec je dolžen vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme župan in o tem obvesti občinski svet.
(2) Najkasneje v roku devetih mesecev po pričetku izvajanja javne službe po tem odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti predlog dolgoročnega programa za obdobje naslednjih petih let, ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge dolgoročnih programov je izvajalec dolžan pripravljati vsako peto leto, za obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni program, kot tudi njegove morebitne spremembe, sprejema župan in o tem obvesti občinski svet.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. 5. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
(4) Podrobnejša vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka se določi v koncesijski oziroma drugi ustrezni pogodbi.
45. člen
(1) Koncesijsko razmerje po tem odloku je razmerje, ki obsega koncesijo za opravljanje javne službe iz 1. člena tega odloka v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah. Koncesijsko razmerje iz prejšnjega stavka predstavlja koncesijo storitev, v smislu predpisov o javno zasebnem partnerstvu.
(2) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe in s tem nastane koncesijsko razmerje.
(3) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo, s predhodnim soglasjem koncedenta.
(4) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti. Pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, tretjim osebam, mora koncesionar ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom storitev javne službe, izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov, kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, po predhodni pridobitvi soglasja koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o izvajanju posameznih del v okviru izvajanja javne službe, po kateri lahko druga oseba opravlja posamezne storitve ali dela javne službe za območje občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov storitev javne službe ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(dejavnost koncesionarja)
(1) Predmet koncesije po tem odloku je izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka na območju občine v času trajanja koncesije, v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar lahko v času trajanja koncesije, pod pogoji, ki jih dopušča zakon, opravlja tudi druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje različnih dejavnosti skladno z zakonom, predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje in drugimi predpisi s tega področja.
(3) Oprema za izvajanje koncesije, ki sestavlja infrastrukturo javne službe, je v času trajanja koncesije in po njenem prenehanju, last koncesionarja, kolikor ni drugače določeno s koncesijsko pogodbo. Oprema iz prejšnjega stavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesija se podeli izbranemu koncesionarju za obdobje 10 let.
(2) Rok koncesije začne teči naslednji dan po uveljavitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Rok koncesije se lahko na predlog koncesionarja podaljša največ za 2 leti, če je moral koncesionar zaradi okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, zagotoviti v času trajanja koncesijskega razmerja bistvena dodatna vlaganja, ki s prvotnim investicijskim načrtom niso bila predvidena in katerih si v času trajanja koncesije koncesionar ni mogel povrniti.
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE IN KONCEDENTA
50. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov storitev javne službe in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov storitev javne službe.
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora uporabnikom zagotavljati kontinuirano in kvalitetno opravljanje javnih služb iz 1. člena tega odloka. Storitve javne službe so javne dobrine in jih mora koncesionar vsakomur zagotavljati pod enakimi pogoji.
(2) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odlokom ter koncesijsko pogodbo,
2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki,
3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih in zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na opremi, ki utegne povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe (interventno izvajanje javne službe),
4. uporabljati opremo in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov storitev javne službe,
5. sklepati z uporabniki storitev javne službe pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati soglasja in projektne pogoje ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi,
6. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti, oblikovati predloge cen (tarife) in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju,
7. svetovati in pomagati koncedentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov,
8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov storitev javne službe, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in javne službe in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
9. s pogodbo vzeti v najem za izvajanje javne službe potrebno javno infrastrukturo, za katero mora plačevati najemnino,
10. izvajati druga dela, v skladu z odlokom o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine in drugimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(3) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar njihovo izvajanje ne sme negativno ali moteče vplivati na opravljanje te javne službe. Koncesionar mora za predmetno javno službo, ki jo opravlja, ločeno voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Ločene računovodske evidence in izkaze mora koncesionar voditi tudi v primeru, ko opravlja posamezno javno službo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti.
(način izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na način, kot je določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(odgovornost koncesionarja in zavarovanja)
Koncesionar mora zavarovati svojo odgovornost za škodo iz naslova splošne civilne odgovornosti, ki bi jo, pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe, povzročili pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni podizvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam (zavarovanje odgovornosti).
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(2) V primeru predčasnega prenehanja koncesije v skladu s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v opremo oziroma drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje javne službe s strani koncedenta, razen v primeru odstopa od pogodbe zaradi kršitev na strani koncedenta.
(pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Koncedent mora zagotavljati:
– ustrezne pogoje za izvajanje javne službe v skladu z zakonom in drugimi predpisi in tem odlokom,
– takšno ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje opreme oziroma potrebne infrastrukture za izvajanje javne službe, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– sankcioniranje uporabnikov, zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe,
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine,
– najem javne infrastrukture koncesionarju,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Koncedent ima pravico zahtevati, da koncesionar izvaja javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo način izvajanja javne službe, v skladu s koncesijsko pogodbo in da redno plačuje koncesijsko dajatev.
(3) Koncedent ima pravico izvajati redne in izredne revizijske preglede poslovanja koncesionarja v delu, ki se nanaša na koncesijsko razmerje po tem odloku.
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– da se storitev javne službe obračunava po veljavnih cenah, v skladu s sprejeto tarifo in veljavno zakonodajo,
– do vpogleda v evidence ali zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj,
– da koncesionar izvaja javno službo na način, kot je določen v veljavnih predpisih in odloku občine.
(2) Uporabniki morajo posredovati koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk podatkov, sporočiti koncesionarju vsako spremembo in prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe, omogočiti izvajanje javne službe in upoštevati navodila koncesionarja ter redno plačevati za opravljene storitve v skladu z vsakokratno veljavno ceno storitve.
(3) Če uporabnik koncesionarju ne dovoli izvajati storitev javne službe ali ga pri tem ovira, mora koncesionar o tem obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ, ki v skladu s pooblastili zagotovi potrebne ukrepe za nemoteno izvajanje javne službe.
XI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
57. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 58. člena tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili določeno pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (konzorcij).
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavržejo.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ter mora izpolnjevati vse druge pogoje, predpisane z zakonom), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti ustrezne listine:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisa ter izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje javne službe,
2. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo, v skladu s predpisi, normativi in standardi,
3. da je usposobljen za vodenje katastra ter razpolaga s sredstvi za njegovo vodenje,
4. da razpolaga z ustreznimi prostori in opremo za izvajanje javne službe, oziroma na drug način nesporno izkaže, da lahko opravlja dejavnost javne službe,
5. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javne službe,
6. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretjim osebam (predloži ustrezno predpogodbo),
7. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev (iz točke 1–6),
8. da izpolnjuje druge pogoje za udeležbo na javnem razpisu (sposobnost), določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in tem odlokom.
59. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani občine ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge ...),
9. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv,
10. kraj in čas za dvig razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija mora biti dosegljiva prijaviteljem brezplačno,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena se v javnem razpisu lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijskega razmerja, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Pristojni organ pripravi javni razpis in razpisno dokumentacijo, sestavni deli obeh pa morajo biti vsebinsko medsebojno skladni.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti kandidatom dostop do razpisne dokumentacije in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka tega člena.
V javnem razpisu se določijo razpisni pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar po tem odloku. Z razpisnimi pogoji se ne sme določati bistveno novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
XIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
62. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če izpolnjuje vse zahtevane pogoje iz razpisa (pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna).
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi oziroma se uporabi ustrezni postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo javnega naročanja.
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz tretjega odstavka 64. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja na javnem razpisu.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(4) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(5) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku.
(7) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 90 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
XIV. KONCESIJSKO RAZMERJE
64. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za dejavnost iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz drugega odstavka 57. člena (konzorcij) sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija oziroma pogodba o izvajanju javne službe, ne glede na tretji odstavek tega člena pa začne koncesijska pogodba učinkovati ob izteku roka prejšnje koncesije oziroma pogodbe o izvajanju javne službe.
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa pomembna vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja, zlasti pa:
1. vsebino, obliko in namen koncesije,
2. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javne službe,
3. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem opreme oziroma druge infrastrukture koncesije, vlaganje osnovnih sredstev koncesionarja v dejavnost javne službe,
4. garancije za kvalitetno izvajanje javne službe,
5. spremembe v družbi koncesionarja, za katere mora ta pridobiti pisno soglasje koncedenta,
6. pogoje za oddajo poslov podizvajalcem,
7. način medsebojnega obveščanja o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe ter poročanja o izvajanju koncesijske dejavnosti,
8. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe,
9. pogodbene kazni in pogoji za povrnitev morebitne škode, povzročene v zvezi z (ne)izvajanjem javne službe,
10. spreminjanje izvajanja koncesijske pogodbe, izvajanje finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta, medsebojno poročanje in obveščanje javnosti,
11. odpoved, razveza in razdrtje pogodbe ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
12. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti,
13. trajanje koncesijske pogodbe in njeno prenehanje ter s tem povezane pravice pogodbenih strank,
14. druga vprašanja, ki urejajo medsebojna razmerja in način izvajanja javne službe.
(2) Koncesijska pogodba mora biti sestavljena v skladu z zakonom, odlokom (koncesijskim aktom) in objavljenim javnim razpisom, sicer je neveljavna.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja javno zasebnega partnerstva, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje. Določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, se ne uporabljajo.
(1) Če prijavitelj nastopa v postopku podelitve koncesije s podizvajalci, mora v svoji vlogi za pridobitev koncesije navesti podizvajalce in posamezne storitve dejavnosti javne službe, ki jih bodo izvajali.
(2) Če koncesionar odda dela podizvajalcu po podpisu koncesijske pogodbe, mora koncedent s tem soglašati.
(3) Podizvajalec, ki izvaja posamezne storitve v okviru javne službe iz prvega odstavka tega člena, mora izpolnjevati pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil in pogoj iz 1. točke prvega odstavka 58. člena tega odloka.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
68. člen
(1) Koncesionar (odstopnik koncesije) sme pravice in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela prenesti na novega koncesionarja (prevzemnik koncesije) le s predhodnim dovoljenjem koncedenta. Ta določba se uporablja tudi za prenos koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja.
(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se izda na podlagi pisne izjave odstopnika oziroma prevzemnika koncesije, v kateri mora biti izkazano, da sta odstopnik in prevzemnik koncesije uredila medsebojna razmerja v zvezi s prenosom koncesije.
(3) Koncedent lahko zavrne izdajo dovoljenja za prenos le v primeru, da:
– prevzemnik koncesije ne izpolnjuje pogojev za pridobitev in izvrševanje koncesije,
– je izpolnjen kateri od pogojev za odvzem koncesije iz 75. člena tega odloka.
(4) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(5) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XVI. PLAČILA KONCESIONARJA
69. člen
(1) Koncesionar plača koncedentu letno koncesijsko dajatev za izvajanje javne službe.
(2) Koncesijska dajatev se obračunava in plačuje v odstotkih od cene storitve koncesionarja, način obračuna in plačila pa se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar mora v svojih evidencah zagotoviti podatke o osnovah, na podlagi katerih se obračunava in plačuje koncesijska dajatev.
(4) Koncedent se zaradi javnega interesa zagotavljanja javne službe, v korist uporabnikov storitev javne službe, odpove plačilu koncesijske dajatve.
XVII. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE IN POROČANJE KONCESIONARJA
70. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ Občine Šempeter - Vrtojba.
(2) Nadzor iz prejšnjega odstavka obsega zlasti:
– nadzor nad opremo za izvajanje javne službe, njeno vzdrževanje oziroma obnavljanje,
– nadzor dokumentacije v zvezi z ustrezno porabo prihodkov in upravičenosti stroškov, ki izvirajo iz opravljanja javne službe,
– nadzor izvajanja dejavnosti v skladu s tem odlokom, koncesijsko pogodbo, zakoni in drugimi predpisi.
(3) Koncesionar je dolžan pristojnemu organu omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije in uradnim osebam predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(4) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(5) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost. O nadzoru se sestavi zapisnik.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti ali sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbe.
(6) V skladu s predpisi izvaja nadzor nad koncesionarjem tudi pristojna inšpekcija in drugi pristojni državni organi.
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih odpadkov v obdelavo in odlaganje ali odstranjevanje,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitve.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
XVIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
72. člen
(prenehanje koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje preneha:
– zaradi prenehanja koncesijske pogodbe,
– zaradi prenehanja koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba redno preneha z dnem poteka roka koncesije.
(2) Koncesijska pogodba preneha tudi z odstopom pogodbi zveste stranke od pogodbe zaradi kršitve obveznosti druge stranke. Podrobneje se odstop zaradi kršitve pogodbe uredi v koncesijski pogodbi.
(3) Stranki koncesijske pogodbe se lahko med trajanjem pogodbe sporazumeta o prenehanju pogodbe, v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih objektivnih okoliščin, nadaljnje izvajanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(4) Stranki koncesijske pogodbe se v primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena dogovorita za primeren odpovedni rok, ki ne sme biti krajši od 6 mesecev.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha s prenehanjem koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja koncesijsko razmerje ne preneha, pač pa se prenese na pravnega naslednika skladno z določbami tega odloka.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(1) Pristojni organ z odločbo odvzame koncesijo zaradi kršitev koncesionarja, če koncesionar:
– ne začne z izvajanjem koncesije v roku, dogovorjenem s koncesijsko pogodbo,
– če ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije ali ne izvaja koncesije,
– pri izvajanju koncesije koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo,
– krši določbe tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo način izvajanja koncesije,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, ki jih pristojni organ izdaja v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije,
– ne ravna v skladu z dokončnimi odločbami, izdanimi v okviru inšpekcijskega nadzora ali drugega nadzora državnega organa nad koncesionarjem pri izvajanju koncesije,
– če zahteva plačilo za izvedene storitve izven potrjenih tarif javne službe ali predlaga spremembo tarif v nasprotju s ponudbo, koncesijsko pogodbo ali predpisi.
(2) Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo navedene kršitve bistveno kršitev koncesijske pogodbe.
(3) Pristojni organ pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uveden postopek odvzema koncesije.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, kršitev posameznega člana konzorcija velja za kršitev koncesionarja.
(1) Odkup koncesije je možen takrat, ko koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno učinkoviteje opravljati na drug način.
(2) Ob prisilnem odkupu koncesije je koncedent dolžan koncesionarju plačati odškodnino po predpisih, ki urejajo razlastitev.
(3) Način, obseg in pogoje odkupa se določi v koncesijski pogodbi.
XIX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
77. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame civilna zaščita nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
79. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča)
V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča.
Za reševanje sporov v zvezi z izvajanjem koncesionirane javne službe je pristojno sodišče v Novi Gorici.
82. člen
(izvajanje nadzora, obveščanje)
(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinski inšpekcijski organ.
(2) Pooblaščene osebe izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in o tem obvestiti občinski inšpekcijski organ.
(ravnanje v primeru ugotovljenih kršitev)
V primeru kršitve določil tega odloka pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ.
84. člen
(opredelitev prekrškov in glob)
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
1. odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (20. člen),
2. ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim programom, ali ne prazni vseh namenskih predpisanih posod, ne glede na njihovo napolnjenost (prvi odstavek, drugi odstavek 19. člena),
3. ne predloži letnega ali dolgoročnega programa po tem odloku oziroma poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe pristojnemu organu v rokih iz 44. člena odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca.
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
– odloži odpadke, ki bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (drugi odstavek 24. člena),
– kot upravljavec trgovskega ali gostinskega lokala, javne zgradbe, parkirišča ali druge javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekoloških otokov, kot tudi, če košev za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji odstavek 13. člena),
– kot upravljavec javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji. odstavek 13. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka.
(3) Za storitev katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se posameznik, ki tak prekršek stori v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kaznuje z globo 1400 EUR.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena.
(5) Plačilo stroškov sanacije ne izključuje odgovornosti za prekršek.
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. brez pooblastila izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali predelavo posameznih frakcij odpadkov (drugi odstavek 22. člena),
2. nepooblaščeno izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (6. člen),
3. ne oddaja izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov, ali jih ne oddaja na ustrezen oziroma predpisan način (prvi odstavek, drugi odstavek 31. člena),
4. ne zbira in odlaga odpadkov ločeno na predpisan način (prvi odstavek, 31. člena),
5. kot investitor ne izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali ekološkega otoka skladno z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena),
6. uredi ali preuredi ali vzdržuje zbirni prostor oziroma odjemni prostor v nasprotju s 15. členom,
7. brez predpisanega dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 23. člena),
8. ne obvesti takoj izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 33. člena),
9. ne obvesti izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun smetarine ali mu posreduje nepravilen datum ali da drugačne napačne podatke (drugi odstavek 33. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
(1) Z globo 1400 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1. na zbirnem prostoru ali na ekološkem otoku in na za ta namen določenih prostorih ne odloži odpadkov v ustrezno namensko predpisano posodo (prvi odstavek 11. člena),
2. odpadkov ne zbira ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z navodili za odlaganje (tretji odstavek 11. člena),
3. napolni predpisano posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12. člena),
4. večje količine odpadkov, ki presega prostornino razpoložljivih predpisanih posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči (drugi odstavek 12. člena),
5. ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni prostor takoj po odvozu odpadkov (prvi odstavek 18. člena),
6. onesnaži zbirni ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18. člena),
7. s čemer koli ovira dostop do odjemnega prostora ali ekološkega otoka (peti odstavek 18. člena),
8. prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih mest brez dovoljenja izvajalca (šesti odstavek 18. člena).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka.
(4) Plačilo stroškov sanacije ne izključuje odgovornosti za prekršek.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
88. člen
Ob oddaji nove koncesije, mora izvajalec uskladiti Kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter ekoloških otokov ter kataster divjih odlagališč z dejanskim stanjem najkasneje v roku šest mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(Tehnični pravilnik in Program ravnanja z odpadki)
Ob oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na predlog koncesionarja sprejme Tehnični pravilnik in z njim seznani občinski svet.
Ob oddaji nove koncesije, župan pred začetkom izvajanja koncesije na predlog koncesionarja sprejme letni program za prihodnje leto in z njim seznani občinski svet.
(prenehanje veljavnosti starega odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 59/08).
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-19/2016-8
Šempeter pri Gorici, dne 17. novembra 2016
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.
