Na podlagi 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJ S40), 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) 284. in 285. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16) je Svet Mestne občine Kranj na 27. redni seji dne 19. 4. 2017 sprejel
o načinu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo na območju Zlatega polja
Ta odlok ureja način izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe: dejavnost proizvodnje toplote na lesno biomaso in/ali iz drugih obnovljivih virov energije za daljinsko ogrevanje (proizvajalec toplote) in dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja s toploto iz omrežja daljinskega ogrevanja (dejavnost sistemskega operaterja):
– dejavnosti, ki so predmet javne službe,
– organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne službe, vključno z opredelitvijo območja izvajanja javne službe, javna pooblastila koncesionarju ter vrsto in obseg monopola, začetek in čas trajanja koncesije, pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar,
– pogoje za zagotavljanje učinkovitega izvajanja storitev lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toploto fizičnim in pravnim osebam ter pravice in obveznosti izvajalcev te gospodarske javne službe,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– način in vire financiranja gospodarske javne službe,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje lokalne gospodarske javne službe,
– druge elemente, ki so pomembni za razvoj in opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe.
Ta odlok je v delu, ki se nanaša na predmet, pogoje in način organiziranja in izvajanja storitev izbirne lokalne gospodarske javne službe iz prvega odstavka, tudi koncesijski akt.
Poleg pomena, določenega v zakonu, ki ureja javno- zasebno partnerstvo, imajo pojmi, uporabljeni v tem aktu, naslednji pomen:
– koncedent je Mestna občina Kranj,
– koncesionar je fizična ali pravna oseba, ki bo v okviru javnega razpisa izbrana kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva,
– koncesijsko razmerje je razmerje med koncedentom in koncesionarjem, ki se izvaja na podlagi koncesijske pogodbe,
– distribucijsko obrežje so vse naprave in objekti potrebni za izvajanje koncesionirane javne službe, vključno s kotlovnico in deponijo goriva.
Ostali pojmi, uporabljeni v tem aktu imajo enak pomen, kot ga določa Energetski zakon (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15).
Mestna občina Kranj skladno z določili 3., 5., 20. ter 284. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15), prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US) ter 11. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta oskrba s toplotno energijo na območju dela Mestne občine Kranj ter posledično tudi javni interes za izgradnjo distribucijskega omrežja, nujno potrebnega za izvajanje koncesijskega razmerja.
(Območje izvajanja javne službe)
Javna služba se izvaja na območju dela Mestne občine Kranj, ki obsega zaključeno območje dela naselja Zlato Polje, kot je razvidno iz priloge 1: Koncesijsko območje.
Koncedent lahko spremeni območje izvajanja javne službe zgolj s spremembo odloka.
II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(Opredelitev javne službe)
Dejavnost proizvodnje in dobave toplote iz lesne biomase in/ali drugih obnovljivih virov energije se po tem odloku opravlja kot izbirna lokalna javna služba in obsega:
– izvedbo investicije ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj kotlovnice in deponije goriva;
– izvedbo investicije ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj morebitnih kogeneracijskih enot, topolotnih črpalk, kolekorjev ipd., če se bo to izkazalo za ekonomsko upravičeno;
– zanesljivo, varno in učinkovito proizvodnjo toplote iz lesne biomase in/ali drugih obnovljivih virov energije za daljinsko ogrevanje. Uporaba fosilnih virov energije ni dovoljena, razen v izjemnih primerih, da se zagotovi nemoteno izvajanje javne službe in le začasno ter z izrecnim dovoljenjem koncedenta ali kot rezervno gorivo; izgradnjo distribucijskega toplovodnega omrežja na koncesijskem območju v skladu s prostorskimi akti in drugimi predpisi;
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo kotlovnice, deponije goriva in distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje;
– zanesljivo, varno in učinkovito distribucijo toplote;
– obratovanje, vzdrževanje in razvoj energetskih objektov in omrežja;
– zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti energetskih objektov in omrežja, za priključitev in dostop do omrežja za vse javne zgradbe in uporabnike na koncesijskem območju;
– zanesljivost oskrbe s toploto s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost energetskih objektov in omrežja ter da zagotavlja rezervni vir v primeru izpada primarne enote;
– nediskriminatorno obravnavanje odjemalcev toplote;
– pripravo in sprejem splošnih aktov za prenos, dobavo in odjem toplote iz distribucijskega sistema, izdajanje soglasij ter sklepanje pogodb o prenosu, dobavi in odjemu;
– vodenje katastra distribucijskega sistema oziroma omrežij in infrastrukture, vključno z vsemi objekti, napravami in napeljavami ter registra priključkov na distribucijski sistem;
– zagotavljanje potrebnih podatkov odjemalcem, da lahko učinkovito uveljavljajo dostop do omrežja;
napoved porabe toplote z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih – odgovornost za varnost in zanesljivost funkcioniranja vseh energetskih naprav, izvajanje potrebnih meritev ter preizkusov delovanja energetskih naprav.
(Način izvajanja javne službe)
Izbirna lokalna gospodarska javna služba za proizvodnjo in dobavo toplote (v nadaljevanju: javna služba) se na območju Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: občina) opravlja na podlagi oddaje koncesije za koncesijsko območje, ki se podeli z javnim razpisom izbranemu koncesionarju.
Koncesionar mora za distribucijsko omrežje voditi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih upravlja, vključno z zbirko podatkov o uporabnikih in odjemalcih. Obseg in način vodenja katastra in zbirk podatkov, ki jih predpiše pristojni državni organ.
Kataster se vodi atributivno in grafično v obliki računalniškega zapisa.
V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so predmet pogodbe o priključitvi na omrežje. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora in uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določajo državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja izbirne lokalne gospodarske javne službe, najmanj pa naslednje:
– objekt, naprava ali napeljava, ki je bila na novo dobavljena ali izvedena;
– objekt, naprava ali napeljava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra);
– opis dela;
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno;
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo;
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
Predmet koncesijskega razmerja je izvajanje javne službe v obsegu, ki je določenen s tem odlokom.
Koncesionar izvaja javno službo z napravami in objekti distribucijskega omrežja, ki jih bo sam zgradil. Po izteku koncesijskega obdobja postanejo objekti in naprave koncesije last koncedenta pod pogoji opredeljenimi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar ima pri izvajanju javne službe naslednja javna pooblastila:
– določa projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja in daje soglasje k projektnim rešitvam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov prenosnih in distribucijskih omrežij, kotlovnice in deponije, skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov in Energetskim zakonom,
– izdaja sistemska obratovalna navodila,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja,
– izdaja odločbe o soglasju za priključitev na distribucijsko omrežje,
– za vzpostavitev in vodenje evidence infrastrukture distribucijskega sistema in za njegovo ažuriranje.
Koncesionar ima poleg pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi druga javna pooblastila, ki jih v času trajanja koncesije določa oziroma določi zakon.
Stroške priprave in izdaje dokumentov iz tega člena nosi koncesionar, razen stroškov, ki nastanejo pri izvajanju javnega pooblastila iz prve alineje prvega odstavka, ki jih nosijo vlagatelji vlog za izdajo projektnih pogojev.
(Koncesionarjev pravni monopol)
Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na območju izvajanja:
– izključno pravico opravljati izbirno lokalno gospodarsko javno službo iz tega odloka na koncesijskem območju;
– pravico in dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kakovostno opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– pravico izgradnje distribucijskega sistema na koncesijskem območju.
(Izgradnja distribucijskega omrežja)
Koncesionar v koncesijski dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicije in iz naslova proizvodnje in distribucije toplotne energije ter vzdrževanja, obratovanja in upravljanja distribucijskega omrežja, vključno s tveganjem rentabilnosti.
Za potrebe realizacije projekta oskrba s toplotno energijo na koncesijskem območju bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradnje distribucijskega omrežja, vključno z gradnjo kotlovnice ter deponije, in v ta namen zagotovil koncesionarju vsa potrebna pooblastila za pridobivanje soglasij ali posebnih upravnih ali gradbenih dovoljenj oziroma to uredil s podelitvijo ustreznih pravic (npr. služnost, stavbna pravica).
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, vezane na prejšnji odstavek tega člena ter obseg in njihovo trajanje bodo podrobneje opredeljena v postopku izbire koncesionarja in v koncesijski pogodbi.
IV. OBVEZNOSTI KONCESIONARJA, KONCEDENTA IN UPORABNIKOV V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(Obveznosti koncesionarja)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem, in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu. Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo in potrjenimi načrti in programi s strani koncedenta;
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil tretjim osebam, ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil;
– s svojim ravnanjem ne sme povzročati škode koncedentu, zmanjšati vrednosti javnih površin ali ogrožati varnosti uporabnikov;
– zagotavljati mora ustrezno strokovno službo za vsa dela, ki so predmet koncesije;
– pristojnim organom koncedenta mora omogočiti strokovno tehnični nadzor, finančni nadzor in nadzor nad zakonitostjo dela pri izvajanju javne službe;
– pripraviti je dolžan plan izvajanja dejavnosti in ga kot predlog predložiti koncedentu v potrditev do 15. septembra za vsako prihodnje leto;
– zgrajeno infrastrukturo mora tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– skleniti mora zavarovanje splošne odgovornosti;
– izdelati mora napoved in načrt porabe tople vode iz distribucijskega omrežja z uporabo metode celovitega načrtovanja;
– voditi mora evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno mora voditi poslovne knjige;
– letno mora poročati koncedentu o izvajanju koncesije oziroma kadar koli, če to zahteva koncedent;
– izpolnjevati mora tudi druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(ločeni računovodski izkazi)
Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost distribucije toplote in morebitnih drugih dejavnosti, v kolikor jih koncesionar izvaja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(Obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(Obveščanje koncedenta in Javne agencije RS za energijo)
Poleg podatkov in dokumentov, ki jih mora koncesionar po zakonih in drugih predpisih pošiljati državnim organom Republike Slovenije in Javni agenciji RS za energijo, mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko bistveno vplivale na izvajanje te javne službe, kot so primeroma:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javne službe, tudi če ne predstavljajo višje sile;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti, tudi če ne predstavljajo višje sile.
(Odgovornost koncesionarja)
Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam).
(Dolžnosti in pravice koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov ali tretjih oseb zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na območju občine;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pravice koncedenta so:
– potrjevati načrte in programe izgradnje in vzdrževanja omrežja in naprav;
– izvajati finančni nadzor in nadzor nad izvajanjem javne službe;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– vpogledati v evidence oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanje oziroma v druge javne zbirke in kataster;
– do povrnitve morebitne škode, ki jo koncesionar povzroči na objektu in v objektu uporabnika, na njegovih napravah, omrežju, postrojenju ali napeljavi, pri oziroma v zvezi z izvajanjem javne službe ter
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
Za priključitev na distribucijsko omrežje mora uporabnik pridobiti soglasje za priključitev. Soglasje za priključitev izda v upravnem postopku koncesionar uporabniku, ki izpolnjuje zahteve, določene v splošnih pogojih, če je priključitev ekonomsko sprejemljiva ter tehnično izvedljiva.
Z uporabnikom, ki je pridobil ustrezno soglasje za priključitev na toplovodno omrežje, je koncesionar dolžan skleniti ustrezno pogodbo o dobavi toplote.
V primeru kršitve obveznosti koncesionarja iz prejšnjega odstavka lahko uporabnik zahteva, da pristojni organ občine z upravno odločbo odloči o njegovi pravici in naloži koncesionarju ustrezno ravnanje.
Podrobnejša vprašanja v zvezi s pogodbo o dobavi toplote urejajo splošni pogoji.
Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi splošnimi pogoji in tarifnim sistemom,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb, oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
(Prekinitev uporabe storitev javne službe)
Koncesionar lahko trajno ali začasno prekine izvajanje storitev javne službe uporabniku v primerih določenih z zakonom in splošnimi pogoji.
O prekinitvi izvajanja javne službe koncesionar odloči z upravno odločbo.
O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka odloča župan.
(Izvedba javnega razpisa)
Koncedent izbere koncesionarja za izvajanje storitev javne službe na podlagi javnega razpisa. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Javni razpis se opravi po določbah tega odloka, v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah, Zakona o javno zasebnem partnerstvu in ob smiselni uporabi predpisov o javnem naročanju.
(Pogoji za izbiro koncesionarja)
Koncesionar je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije. Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zanj niso podani razlogi za izključitev, navedeni v 75. členu Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15),
– da ni imel blokiranega nobenega poslovnega računa v zadnjih 60 dneh pred rokom za oddajo prijave ali ponudbe,
– da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi potrebnimi za realizacijo investicije v vzpostavitev distribucijskega sistema oziroma da ima zaprto finančno konstrukcijo za izvedbo investicije,
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški vzpostavitve distribucijskega omrežja in izvajanja proizvodnje in distribucije toplotne energije,
– da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja predmeta koncesije,
– da predloži elaborat o opravljanju predmeta koncesije z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti in finančno operativnega vidika,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju dejavnosti, ki so predmet koncesije,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev,
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje,
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, koncedentu, končnim odjemalcem ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo),
– da poda pisno izjavo, s katero potrdi, da sprejema vse obveznosti, določene s tem aktom in razpisno dokumentacijo,
– da poda pisno izjavo, s katero se zaveže vzdrževati in upravljati distribucijski sistem ter druge pripadajoče objekte, naprave in napeljave skozi celotno koncesijsko obdobje,
– da poda pisno izjavo, s katero potrdi, da je sposoben zagotavljati izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega akta, predpisov, normativov in standardov,
– da predloži finančno zavarovanje za pravočasno in kvalitetno izgradnjo distribucijskega sistema,
– da predloži opis tehnološke rešitve vzpostavitve distribucijskega omrežja, ki je skladen z zahtevami koncedenta,
– da predloži predlog tarifnega sistema, skladnega z zakonom in drugimi predpisi,
– da izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo drugi predpisi.
Kandidat mora v svoji prijavi na razpis podrobno opredeliti izpolnitev pogojev iz prejšnjega odstavka. Podrobnejši pogoji se določijo v javnem razpisu za izbiro koncesionarja.
(Merila za izbiro koncesionarja)
Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena toplote za končnega odjemalca ali uporabnika,
– rok izgradnje infrastrukture distribucijskega sistema,
– ogljični odtis pri obratovanju kotlovnice.
Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarja je sestavni del razpisne dokumentacije.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Predsednik in člana strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav. Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morata biti navzoča najmanj dva člana strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav). Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki.
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje predstojniku občinske uprave in županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta izbire koncesionarja, ki ga sprejme predstojnik občinske uprave.
Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od njegove pravnomočnosti.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti mestno upravo Mestne občine Kranj.
O izbiri koncesionarja odloči predstojnik mestne uprave z upravno odločbo.
Za podpis koncesijske pogodbe se pooblasti župana.
VI. TRAJANJE IN PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN NJEGOVE SPREMEMBE
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijska pogodba lahko vsebuje odložne ali razvezne pogoje, ki opredeljujejo, kdaj koncesijska pogodba stopi v veljavo oziroma preneha veljati.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
V primeru neskladja med tem aktom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega akta.
(Sprememba koncesijske pogodbe)
Koncedent ali koncesionar lahko predlagata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe,
– v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo,
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
Koncedent lahko zahteva enostransko spremembo koncesijske pogodbe v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Nedopustne so spremembe pogodbe pri katerih:
– bi se spremenila splošna narava predmeta koncesije,
– bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka izbire koncesionarja, omogočili udeležbo drugih kandidatov oziroma ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe ali prijave kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije oziroma izbora koncesionarja pritegnili še druge udeležence,
– bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesijskega razmerja spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni pogodbi,
– bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije,
– bi se zamenjalo koncesionarja, razen pod pogoji določenimi v 28. členu tega akta.
(Trajanje in podaljšanje razmerja)
Koncesijska pogodba se sklene za obdobje do 15 let.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izgradnje distribucijskega omrežja kot tudi obdobje izvajanja dejavnosti oskrbe s toplotno energijo, v obsegu in skladno z opredelitvijo iz tega odloka in kot je podrobneje opredeljeno s koncesijsko pogodbo. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.
V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredeli čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo.
(Načini prenehanja koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba praviloma preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
Koncesijska pogodba lahko preneha tudi predčasno pod pogoji in na način opredeljen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Koncesijska pogodba lahko enostransko z odpovedjo koncedenta preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način določen s tem aktom ali koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko odpoved koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba se enostransko odpove po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za odpoved pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte, pete in šeste alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Enostranska odpoved koncesijske pogodbe ni dopustna v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(Sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s tem aktom koncesionarju odvzame koncesijo.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane dejavnosti v za to s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati na način, določen s tem aktom,
– če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno, pravočasno,
– zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe.
Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije. Pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe tega akta. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
(Višja sila in spremenjene okoliščine)
Koncesionar je dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati dejavnosti, ki so predmet koncesije tudi ob spremenjenih okoliščinah ter v primeru višje sile.
Za višjo silo se poleg okoliščin višje sile obligacijskega prava štejejo tudi spremembe pogojev izvajanja dejavnosti, ki so predmet koncesije in ki nastanejo na podlagi spremembe zakonov in drugih predpisov Evropske unije ali Republike Slovenije, če izpolnjujejo siceršnje pogoje višje sile po pravilih obligacijskega prava.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora koncesionar nemudoma obvestiti koncedenta in se dogovoriti o izvajanju dejavnosti, ki so predmet koncesije, v takih pogojih.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja dejavnosti, ki so predmet koncesije v nepredvidljivih okoliščinah.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima slednji pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata koncedent in koncesionar nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte, naprave, napeljavo in drugo infrastrukturo potrebno za izvajanje koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
VII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(Enostranski ukrepi v javnem interesu)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju,
– začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje,
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov,
– odvzem koncesije,
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(Začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzeme objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
VIII. POSLOVANJE IN FINANCIRANJE
(Poslovanje koncesionarja)
Koncesionar mora pri svojem poslovanju:
– za izvajanje javne službe voditi račun, ki je ločen od ostalih dejavnosti koncesionarja;
– pripraviti, revidirati in objaviti letne računovodske izkaze na način, kot to zahteva zakon za velike družbe, skladno z določili energetskega zakona.
Izgradnja distribucijskega omrežja se v celoti financira iz virov koncesionarja in iz sredstev skladov EU ali drugih sredstev za spodbujanje tovrstnih naložb.
Storitve proizvodnje in distribucije toplotne energije ter vzdrževanja, obratovanja in upravljanja distribucijskega omrežja se financirajo iz naslova obračunavanja dobavljene toplotne energije končnim odjemalcem.
Pri oblikovanju cen daljinskega ogrevanja je potrebno upoštevati določbe Energetskega zakona in podzakonskih aktov, ki jih izda Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljevanju: Agencija za energijo) ter predpisano metodologijo.
Tarifni sistem je predpis, ki določa elemente za obračunavanje dobavljene toplote za različne skupine odjemalcev glede na moč, vrsto, kvaliteto in druge elemente.
Tarifni sistem se določi v skladu z določili Energetskega zakona in podzakonskih aktov.
Tarifne postavke so v denarni vrednosti izraženi elementi tarifnega sistema, ki omogočajo izračun cene toplote v obračunskem obdobju.
Tarifni sistem lahko določa tarifne postavke v različnih višinah odvisno od sezone in dinamike odjema.
Dobavljena toplota se obračunava na podlagi tarifnega sistema.
Tarifni sistem izdela in javno objavi koncesionar potem, ko pridobi soglasje Agencija za energijo k izhodiščni ceni oziroma vsaki morebitni spremembi izhodiščne cene.
Višino tarifnih postavk za toploto na distribucijskem omrežju izdela in javno objavi koncesionar, pri čemer je dolžan tri dni pred javno objavo o tem obvestiti agencijo za energijo in koncedenta.
IX. ZASNOVA SISTEMA IN DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
Sistem oskrbe s toplotno energijo je zasnovan na novi kotlovnici, skladišču goriva ter na distribucijskem omrežju.
(Definicija distribucijskega omrežja)
Distribucijsko omrežje je omrežje za prenos tople vode, vroče vode, pare ali hladu, katerega predstavlja sistem povezanih naprav, ki so namenjene distribuciji energije do priključnega voda oziroma do odjemnega mesta. Distribucijsko omrežje poteka od prevzemnih mest do predajnih mest uporabnikom, kot to določajo sistemska obratovalna navodila. Distribucijsko omrežje se lahko proda, kako drugače odsvoji ali obremeni le s predhodnim soglasjem koncedenta, ki ima predkupno pravico.
(Priključitev na distribucijsko omrežje)
Koncesionar mora na primeren način, skladno s predpisi o graditvi objektov, obvestiti potencialne uporabnike o možnosti priključitve na distribucijsko omrežje.
Priključitev na distribucijsko omrežje se opravi na način in pod pogoji določenimi z Energetskim zakonom, s tem odlokom, splošnimi pogoji za dobavo in odjem toplotne energije in sistemskimi obratovalnimi navodili.
Priključitev uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
(sistemska obratovalna navodila)
Koncesionar izda v roku 3 mesecev po podelitvi koncesije sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje toplotne energije (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja toplotne energije.
Sistemska obratovalna navodila morajo biti sestavljena skladno z določbami Energetskega zakona.
Pred objavo sistemsko obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo.
Splošne pogoje za dobavo in odjem toplotne energije iz distribucijskega omrežja (v nadaljevanju: splošni pogoji) pripravi in sprejme v 3 mesecih po podelitvi koncesije po javnem pooblastilu koncesionar v skladu z metodologijo, ki jo določi Agencija za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje koncedenta.
Splošni pogoji morajo obsegati tudi:
– ukrepe varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem,
– zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembah pogodbe in podatkov o tarifi in cenah,
– postopke odločanja o pritožbah odjemalcev,
– razloge za ustavitev distribucije toplotne energije iz razlogov navedenih v 308. členu Energetskega zakona,
– postopek in pogoje dostopa do distribucijskega omrežja,
– postopek in pogoje priključitve na distribucijsko omrežje.
Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje v roku, določenem s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih.
O pritožbi zoper izdajo odločbe odloča župan.
Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključek izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji.
Pred priključitvijo skleneta koncesionar in uporabnik omrežja pogodbo o priključitvi, s katero uredita vsa medsebojna razmerja v zvezi s plačilom priključka, njegovo izvedbo, premoženjskimi vprašanji v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(Stroški priključitve na distribucijsko omrežje)
Uporabnik nosi stroške priključitve, razen če z medsebojno pogodbo ni določeno drugače.
Če ni v pogodbi o priključitvi drugače določeno, postane koncesionar lastnik toplotne postaje in jo mora vzdrževati v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili. Lastnik interne toplotne naprave in dela toplotne postaje – hišne postaje z merilnikom toplotne energije je odjemalec, razen če z medsebojno pogodbo ni določeno drugače.
Koncesionar in uporabnik skleneta pogodbo o dobavi toplote, skladno z Energetskim zakonom, sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji, v kateri se dogovorita o pogojih dobave in odvzema toplote.
(Vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja, kotlovnice in deponije goriva)
Koncesionar je dolžan izgraditi in zagotoviti obratovanje, upravljanje in vzdrževanje distribucjskega omrežja, kotlovnice ter deponije goriva tako, da ves čas ohranja njihovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja, v skladu z obveznostmi določenimi v koncesijski pogodbi.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Uporaba prava za reševanje sporov)
Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja ter za razmerja do uporabnikov, se uporabi izključno slovensko pravo.
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije je pristojno stvarno pristojno sodišče v Kranju.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-3/2017
Kranj, dne 19. aprila 2017
Boštjan Trilar l.r.
