Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr. ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US) in 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07, 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 19. redni seji dne 24. 4. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Draga (DPŠ-29 LN)
S tem odlokom se, ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13) (v nadaljevanju OPN Šentrupert), sprejme občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Draga (DPŠ-29 LN) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je v novembru 2014 izdelalo podjetje Matrika svetovanje, prostorske storitve d.o.o., pod številko projekta OPPN-002/2014-ŠEN.
OPPN vsebuje besedilni del, kartografski del:
I. Odlok o OPPN
II Kartografski del: | Merilo |
1. Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana občine | M 1:2000 |
2. Območje s parcelnim stanjem | M 1:1250 |
3. Geodetski načrt | M 1:1250 |
4. Načrt parcelacije z zakoličbenimi točkami | M 1:1250 |
5. Prikaz vplivov in povezav v širšem prostoru ter ostalih potrebnih ureditev | M 1:1500 |
6. Ureditvena situacija s prikazom javne infrastrukture | M 1:1250 |
7. Značilni prerezi | M 1:x |
8. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1250 |
9. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:1250 |
10. Razporeditev javnih in privatnih površin ter etapnost izvedbe | M 1:1250 |
(1) Priloge OPPN so:
1. Povzetek za javnost;
2. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
3. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
4. Seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora;
5. Smernice nosilcev urejanja prostora;
6. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen strokovnih podlag iz 6. točke prejšnjega odstavka.
(1) Po OPN Šentrupert je predmetno območje urejanja DPŠ-28 LN in DPŠ-29 LN, ki je po podrobnejši namenski rabi predvideno kot površine nadzemnega pridobivalnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin in proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami ter gradbeništvu. Celotno območje OPPN (DPŠ-28 LN in DPŠ-29 LN) obsega zemljišča s parc. št. 3154/8, 3181/4, 3154/9, 3154/10 in 3181/5, vse k.o. 1399-Šentrupert in obsega površino 32.924,60 m2.
(2) OPPN za kamnolom Draga (DPŠ-29 LN) se ureja samo območje znotraj območja DPŠ-29 LN. Ureditveno območje se nahaja na severnem delu naselja Draga ob lokalni cesti LC 425302. Območje OPPN obsega zemljišča s parc. št. 3154/8 in 3181/4 k.o. Šentrupert in obsega površino 29.527,70 m2.
(3) Območje obdelave je prikazano na grafičnih prilogah št. 1.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis prostorske umestitve)
(1) Na območju OPPN se načrtujejo ureditve:
– postavitev kontejnerja za upravni prostor, sanitarni kontejner ter manjše skladišče za rezervne dele in ročno delovno opremo,
– ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev in za
– pretakanje goriva z lovilcem olj,
– ureditev kamionske tehtnice,
– območje za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov,
– gradnje objektov komunalne infrastrukture,
– ureditev obstoječega priključka na lokalno cesto,
– ureditev etaž v kamnolomu,
– zasaditve grmovne in drevesne vegetacije ter zatravitve.
(2) Predvidena letna količina odkopa za pridobivanje mineralne surovine – naravnega kamna je 13.000 m3 v raščenem stanju.
(1) V skladu s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so dopustni:
– ureditve infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko omrežje in naprave),
– vodnogospodarske ureditve,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) V kamnolomu ni predvideno stalno obratovanje. V času izvedbe del je treba postaviti gradbeni zabojnik, v katerem so garderobe, skladišče za ročno opremo in zavetišče ob slabem vremenu. Za sanitarne potrebe je potrebno postaviti kemične sanitarije na praznjenje.
(3) Strojna oprema, ki je predvidena za delo v kamnolomu, je na dieselski pogon. V kamnolomu ni predvideno in tudi ni dovoljeno skladiščenje maziva in goriva.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN so na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti dovoljene vrste dejavnosti:
– gozdarstvo;
– rudarstvo (od tega pridobivanje rudnin in kamnin, storitve za rudarstvo);
– predelovalne dejavnosti (od tega proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov);
– trgovina (povezana z dopustnimi dejavnostmi).
(odpiranje in razvoj kamnoloma)
(1) Tehnične podrobnosti pridobivanja materiala iz kamnoloma se prikažejo v rudarskem projektu za izvedbo del, v katerem se upoštevajo tehnični in varstveni normativi, normativi za varstvo okolja ter določila tega OPPN.
(2) Dostop do kamnoloma je praktično že odprt zaradi izvedbe gradbenih del na parceli 3154/8, v skladu s pridobljenim gradbenim dovoljenjem. Na tej parceli bo izveden tudi osnovni plato, dostopne poti do etaž za pridobivanje po plasteh pa bodo zaradi lažjega dostopa izvedene z zgornje strani brežine nad osnovnim platojem. Lahko se uredi tudi dostop do etaž z osnovnega platoja.
(3) Dostopna pot v kamnolom z obstoječe lokalne ceste je primerna za kamionski prevoz s tovornjaki. Dostopne poti na etaže, ki so speljane z vrha brežine nad osnovnim platojem, so namenjene le dostopu do etaž, in sicer le za delovne stroje (nakladalec, bager, kompresor z vrtalnim kladivom in diamantna žična ali verižna žaga …). Vsekane bodo v hribino in ne smejo biti ožje od 4 m, na zunanji strani pa mora biti varnostni nasip višine 1 m. Največji naklon lahko znaša do 4 %. Zunanja trasa kolesnic mora biti od roba brežine oddaljena najmanj 1,5 m in to za nasipom. Na vsaki etaži se po potrebi izvede obračališče v obliki razširitve oziroma platoja, ki omogoča varno obračanje mehanizacije.
(4) Odpiranje se bo začelo s predhodnim posekom gozda, odstranitvijo panjev in zatem z odstranitvijo odkrivke (humusa in preperelega apnenca). Debelina odkrivke je 2 do 3 m. Humus in preperelo kamnino je treba pridobivati in deponirati selektivno, in sicer na delu osnovnega platoja, kjer ne bosta ovirala transporta in dela na manipulativnih površinah osnovnega platoja. Humuse bo v fazi sanacije porabil za rekultivacijo kamnoloma.
(5) Kamnolom se bo širil v smeri od SZ proti JV.
(odkopna metoda za pridobivanje naravnega kamna)
(1) Pri odstranjevanju odkrivke in zgornje jalovinske plasti je smiselno, da se, če to dopuščajo geološko-geomehanski pogoji in konfiguracija terena, čelo kamnoloma odpre tako, da se po končanih pripravljalnih delih vidi, kakšne bloke bo možno pridobivati. Če te možnosti ni, je potrebno čelo odpreti z operativnim kanalom. Globina operativnega kanala je odvisna od geoloških razmer v ležišču. Širina mora biti vsaj taka, da se v operativnem kanalu lahko giblje človek.
(2) K izvedbi operativnega kanala se pristopi z razbijalnim kladivom. Razstreljevanje praviloma ni priporočljivo. Mesto, kjer bo izveden operativni kanal, se izbere tako, da se izkoristi naravne kraške zajede, razpoke in vložke mehkejše zemljine (npr. gline).
(pridobivanje blokov naravnega kamna)
(1) Pri pridobivanju blokov naravnega kamna je osnovni cilj pridobiti čim več blokov optimalnih in minimalnih dimenzij, ki so primerne različnim komercialnim namenom.
(2) Možna sta dva načina pridobivanja. Prvi je bočni odkop, drugi pa globinski odkop, saj se brežina pobočja kmalu izravna. Pridobivanje se izvaja diamantno žično ali verižno žago.
(3) Glede na relativno velike količine odkrivke oziroma jalovine je smiselno vzporedno odkopavanje vseh plasti, ki so predvidene za pridobivanje naravnega kamna. Višina etaž je odvisna od geomehanskih in geoloških pogojev v ležišču in se jih prilagaja tudi glede na konfiguracijo terena. Tako se etaže formirajo sproti glede na situacijo na terenu.
(4) Glede na to, da je surovine dosti, je v kamnolomu možna osnovna predelava pridobljenih blokov, kar pomeni razrez in formatiranje blokov.
(5) Za premike in nakladanje pridobljenih blokov se uporabi nakladalnik ali bager, za nakladanje na kamione pa viličar in v primeru večjih blokov avtodvigalo. Transport blokov bo potekal po lokalni cesti LC 425302 v smeri Šentruperta.
(6) Predvideni pridobivalni prostor s parcelnima številkama 3154/8 in 3181/4, k.o Šentrupert je velikosti okoli 2,35 hektarja. Na tej površini je ob izvedbi predvidenih etažah, ki so vidne na grafičnem delu projekta, ocenjeno okoli 276.000 m3 materiala v raščenem stanju, od katere je po grobi oceni izkoristek uporabnih blokov naravnega kamna okoli 7 %, kar pomeni, da je v grobem ocenjeno na območju okoli 19.320 m3 naravnega kamna.
(7) Za natančno oceno blokov naravnega kamna bo potrebno raziskati in narediti Elaborat o kategorizaciji in klasifikaciji zalog in virov.
(sanacija in rekultivacija)
(1) Tehnično sanacijo površin kamnoloma, kjer je pridobivanje naravnega kamna zaključeno, se bo izvajalo sproti z zasutjem izkoriščenih delov kamnoloma in prekritjem s plastjo zemlje z začasnih deponij na platoju kamnoloma. Po končanem pridobivanju se te površine sanirajo v gozdna zemljišča s pogozdovanjem z avtohtonim grmičevjem in drevjem.
(2) Sanacijo kamnoloma in etaž, osnovnega dostopnega platoja in dostopne ceste je potrebno izvajati sprotno. To pomeni, da bo potrebno na končne sanacijske etažne ravnine – berme, ki so široke min. 5 m, nasipati humus z začasnih deponij odkrivke. Debelina nasutega humusa naj bo od 0,3 do 0,5 m, ki se zatravi in posadi avtohtone vrste drevja. Na robovih berm je potrebno izdelati varovalni nasip iz večjih kosov kamnine, prekrite s travno rušo.
(3) Pri izvajanju sanacije in biološke rekultivacije je potreben strokovni nadzor Zavoda za gozdove.
(4) Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali.
(5) Vse z izkoriščanjem v kamnolomu prizadete površine, je potrebno krajinsko ustrezno urediti oziroma ustrezno sonaravno sanirati. Potrebno je urediti odvodnjavanje saniranih površin in v projektni dokumentaciji za izvedbo prikazati, kam in na kakšen način bodo speljane vode.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE
12. člen
Za dostop na osnovni plato se izvede z obstoječe lokalne ceste LC 425302. Uporabi se že obstoječi priključek na lokalno cesto, ki se ga ustrezno rekonstruira, opremi s prometnim znakom STOP in se ga asfaltira in opremi s talno signalizacijo, v primeru asfaltiranja lokalne ceste LC 425302.
(1) Na območju OPPN-ja ni predvidenega vodovoda. V primeru kasnejše potrebe po vodovodu, se ga lahko naknadno zgradi in objekte priključi nanj.
(2) Sanitarna voda za potrebe delavcev se uporablja iz cistern za vodo, kapacitete do 50 l. Pitna voda za delavce se prinaša kot ustekleničena ali v plastenkah, v količinah za tedensko porabo.
(odvodnjavanje kamnoloma in objektov)
(1) V tem trenutku je porasli del kamnoloma dober porabnik padavinske vode, zato ni pojava prekomernih dodatnih količin vod, ki bi jih bilo treba odvodnjavati preko posebej urejenega sistema. Del vode tudi ponikne, kar dokazuje suha struga na območju predvidenega novega osnovnega platoja. V kamnolomu se predvidijo ponikalnice, ki morajo biti locirane izven transportnih in manipulacijskih površin.
(2) V času izvajanja del, ko se bodo začele odkrivati spodnje, neprepustne plasti, pa se lahko zgodi, da se le-te ne bodo infiltrirale v zadostni meri. Zato je potrebno zagotoviti ustrezno odvodnjevanje kamnoloma. Padavinske vode je potrebno pred izpustom v odvodne jarke očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih. Izkoristiti je treba vsako možnost, da so urejeni tako, da bodo opravljali tudi funkcijo zadrževalnika in razbremenilnika. Če je le možno in ne bo povzročalo nastanka problemov glede plazenja, naj se vode razpršijo in preusmerijo že v zaledju, pred vstopom v kamnolomom. Z usmerjenim odvodnjavanjem bomo zmanjšali količine vod, ki tangirajo proti kamnolomu in s tem obremenitev obstoječih vodotokov, v katere bomo odvodnjavali eventualne viške, ki bi se pojavili zaradi zmanjšanja porabe za vegetacijo. Poleg tega na ta način preprečimo hipni odtok padavinskih vod, ki bi lahko dodatno obremenjeval že tako poplavno ogroženo območje potoka Bistrica.
(3) V usedalnik se lahko steka samo voda, ki bo zajeta na območju ploščadi, ostala meteorna voda pa z ustreznim napenjanjem površine speljana stran od ploščadi. Voda s ploščadi se bo vtekala v usedalnik, ki ga predstavlja zbirni jašek s povoznim LTŽ pokrovom, skozi vtok z LTŽ povozno rešetko. Iz usedalnika mora biti voda očiščena trdnih delcev. Nato se mora v lovilcu olj izločiti še bencin in olje. Očiščeno vodo je treba preko PEHD cevi speljati v potok Bistrica (min. 1 % naklon cevi proti potoku). Pri izdelavi projekta za lovilec olj mora biti jasno razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranega lovilca olj.
(4) Znotraj kamnoloma bo postavljen samo kontejner za zaposlene in opremo ter material in mobilno stranišče. Iz nobenega od njiju ne bodo odtekale komunalne vode, ki bi jih bilo treba priklopiti na sistem odvajanja komunalnih vod. Gradbeni kontejner ne bo opremljen z vodo, mobilna kabina za sanitarije pa ima lasten rezervoar, ki se prazni po potrebi.
(5) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07, 79/09).
(1) Objekti v kamnolomu ne bodo priključeni na električno omrežje. V primeru kasnejše potrebe po električnem omrežju, se ga lahko naknadno zgradi in priključi nanj.
(2) Strojna oprema, ki je predvidena za delo v kamnolomu, je na dieselski pogon.
(telekomunikacijsko omrežje)
Objekti v kamnolomu ne bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje. V primeru kasnejše potrebe po telekomunikacijskem omrežju, se ga lahko naknadno zgradi in priključi nanj.
(1) Za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, je potrebno predvideti ustrezno površino za odlaganje na osnovnem platoju, do katerih je možen neoviran odvoz odpadkov s smetarskim vozilom.
(2) Znotraj kamnoloma je treba urediti deponije različnih odpadkov. Lastnik mora skrbeti, da se odpadki zbirajo in odvažajo ločeno. Zagotavljati mora tudi dostop vozilom, ki izvajajo odvoz.
(3) Odlaganje odpadkov na delih osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora, kjer to ni predvideno, je strogo prepovedano.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
18. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni objektov območij varovanja kulturne dediščine.
(1) Na območju OPPN in v njegovem vplivnem območju ni območij varovanja narave.
(2) Smer odpiranja, sprotna sanacija in dinamika razvoja kamnoloma so načrtovani tako, da je vidnost v krajini čim manjša in zajemajo čim ožji pas naravnega okolja.
(3) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma so podrejene varovanju voda in ohranjanju naravnih razmer.
(4) Gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene se izvaja tako, da le-ti ne povzročijo sprememb ali bistvene spremembe kakovosti in količine vode, prostorske in časovne razporeditve voda ter drugih sprememb v okolju.
(varovanje pred onesnaženjem tal)
(1) V času pridobivanja eksploatacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.
(2) Humus s področja kamnoloma je treba odstraniti in ga deponirati v območju, ki je namenjeno za njegovo deponiranje. V primeru, da je možno, se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se kaže potreba po njegovi hitri uporabi. Odkopno jalovino je potrebno deponirati ločeno od humusa. Oboje, jalovina in humus, se uporabljata pri ureditvi brežin in sanaciji.
(3) Odložena humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.
(4) V času izkoriščanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu (od zgoraj navzdol).
(5) Za rekultivacijo/sanacijo se lahko uporabi le zemeljski izkop, ki je nastal znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke.
(6) Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport in obdelavo kamna (nakladalci, bagri, dvigala, žage …), mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.
(7) V času izkoriščanja je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo. Potencialno nevarnost onesnaževanja okolja namreč lahko predstavlja morebitno izlitje naftnih derivatov, ker bodo v kamnolomu obratovali stroji z motorji z notranjim izgorevanjem. Delovne stroje, kot so nakladalci, bagri, dvigala, žage, se oskrbujejo z mobilno cisterno na platoju (pralni ploščadi) z oljnim lovilcem. Vsa mobilna vozila kot so kamioni in ostala vozila, se z gorivom oskrbujejo na javnih črpalkah ali na enak način kot ostala mehanizacija.
(8) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja in obdelave, je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov. Prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru skladiščijo.
(9) To velja tudi za razne odpadke, kot so z oljem prepojene krpe, ki jih je potrebno sproti odstraniti iz območja kamnoloma na za to predvideno deponijo. Za uničenje in odvoz odpadov, ki nastanejo zaradi del, je odgovoren izvajalec teh del.
(10) V območju, kjer bo potekalo izkoriščanje, večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena. V kamnolomu se lahko na osnovni ploščadi uredi ustrezna lokacija (betonska plošča z lovilcem olj), kamor je treba odpeljati stroj ali napravo v okvari in tam izvesti popravila.
(11) Znotraj obstoječega osnovnega platoja za servisiranje, vzdrževanje in parkiranje vozil (ko le ta niso v uporabi), mora biti utrjena pralna ploščad z lovilcem olj, odporna na tekočine, ki se tam skladiščijo in onemogočeno mora biti iztekanje v okolje. Prostor mora biti opremljen z adsorpcijskimi materiali, ki se jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja.
(12) Redno je potrebno kontrolirati brezhibnost vozil in strojev skladno z navodili za vzdrževanje in uporabo.
(13) Mehanizacija se z gorivom oskrbuje na za to določenih lokacijah. Strogo je prepovedano menjavanje olja ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih na osnovnem platoju ali na kakem drugem mestu v kamnolomu, ki ni za to namenjeno, pripravljeno in primerno opremljeno. Potrebno je onemogočiti tudi odlaganje kakršnihkoli odpadkov v kamnolomu.
(14) Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
(15) V kamnolomu ni predvideno skladiščenje goriva, maziva …
(1) Kamnolom s svojim delovanjem oziroma tehnološkimi procesi vpliva na okolje in okolico s hrupom.
(2) Glede na to, da je prvi objekt oddaljen ca. 125 m, ob izvajanju ustreznih ukrepov, dovoljena meja hrupa 45 dB/A ne bo presežena. Delovno območje pod 80 dB/A se opredeljuje za varno glede na verjetnost poškodb sluha.
(3) Strojniki omenjene mehanizacije in delavci, ki izvajajo dela v bližini, morajo uporabljati osebna zaščitna sredstva za varovanje sluha pred učinki hrupa (glušniki, zaščitni čepki). Vse delavce je potrebno redno pošiljati na periodične zdravniške preglede.
(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani. Z namenom varovanja prebivalcev in okolice pred hrupom mora biti strojna mehanizacija in naprave za obdelavo opremljena z dušilci hrupa oziroma protihrupno opremo.
(5) Splošni ukrepi in normativi za varstvo delavcev pred škodljivim delovanjem ropota na človeški organizem so zbrani v »Uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in sprem. št. 66/96, 59/02 – ZJZ, 41/04 – ZVO-1, 105/05)«. Po tej uredbi ne sme nivo hrupa nikoli presegati 90 dB/A pri 8-urni izpostavljenosti delavca, če ta hoče nemoteno opravljati svojo dejavnost.
(1) Tako kot hrup, tudi prah nastaja pri vseh fazah tehnološkega pridobivanja. Pri izvajanju pridobivanja ne pričakujemo večje zaprašenosti okolice, predvsem zaradi izbrane tehnologije dela, pridobivalne metode in vrste ležišča mineralne surovine. Prašenje med rezanjem kamna bo lokalno, omejeno na kamnolom. Zaradi preprečevanja prašenja na območju kamnoloma naj se hitrost prometa s transportno mehanizacijo omeji na 5 km/h.
(2) Pri izkoriščanju in sprotni sanaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.
(3) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja s škropljenjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.
(4) Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih večjih vetrov. Skladno z veljavnimi normativi (predpisi) morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, nameščene ustrezne lovilce prahu.
(5) Odkrivka in jalovina, ki se začasno deponirata znotraj območja OPPN, morata biti naloženi tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).
(6) V primeru raznosa materiala s transportom po cesti, ki vodi do kamnoloma, je potrebno cesto očistiti, da ne prihaja do prašenja.
(varstvo vode in podtalnice)
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju pomembnejše podtalnice ali v območju varovanih vodnih virov, se pa nahaja v bližini potoka in naravne vrednote Bistrica.
(2) Direktnih posegov v površinske vode ne bo. Prav tako ne bo odvajanja tehnoloških vod v površinske vode.
(3) V času izkoriščanja kamnoloma in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov, ki bi lahko z izcejanjem onesnaževali meteorno vodo, ki je speljana proti potoku. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.
(4) V tem trenutku je porasli del kamnoloma dober porabnik padavinske vode, zato ni pojava prekomernih dodatnih količin vod, ki bi jih bilo treba odvodnjavati preko posebej urejenega sistema.
(5) V času izvajanja del, ko se bodo začeli odkrivati porasli deli do meje OPPN, je možno, da bo, zaradi neprepustne podlage, meteorna voda zastajala v primeru večjih padavin. Zato je treba pred napredovanjem oziroma pred odstranjevanjem odkrivke skrbeti za preusmerjanje in razprševanje morebitnih vod iz zaledja že pred vstopom v kamnolom. Z usmerjenim odvodnjavanjem bomo zmanjšali količine vod, ki tangirajo proti kamnolomu in s tem eventualne viške, ki bi se pojavili zaradi zmanjšanja porabe za vegetacijo in povečanja zaradi odkrivanja neprepustnih plasti.
(6) Nagib etaž je treba urediti tako, da znaša ca. 40, v območjih, kjer neprepustnost povzroča probleme, je treba urediti tudi prečni nagib, in sicer proti zunanjemu robu, kjer naj se naredi prekinitev v varnostnem nasipu, ki ne sme biti daljša od enega metra. S tem bomo vodo preusmerili izven etaže. Od tu se po najbližji poti speljejo v potok.
(7) Vode, ki se bodo pojavljale na osnovnem pridobivalnem platoju na k. ca. 313 n.m.v., se speljejo v potok.
(8) Padavinske vode je po potrebi pred izpustom v potok očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih.
(varovanje kmetijskih površin)
(1) Urejanje dostopnih poti po kmetijskih zemljiščih izven meje OPPN ni dovoljeno.
(2) Pri izvajanju humifikacije naj se zagotovi zadostna višina humusa (pridobljenega znotraj OPPN), ki bo omogočala ustrezno rekultivacijo.
(1) Pri izkoriščanju in obdelavi bo pridobljena jalovina, ki se bo začasno deponirala na deponiji na zahodni strani in kasneje uporabila za sanacijo.
(2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki.
(3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predajajo pooblaščenim podjetjem za odvoz. Zbiranje odpadkov se izvaja na osnovnem platoju. Odpadno olje, ki se zbira v sodih, shranjenih na pretakališču goriva, je potrebno v skladu s predpisi oddati v zbirne centre, embalažo od olj, masti, hrane in druge komunalne odpadke, je treba zbirati v za to določenih kontejnerjih in jih odvažati na ustrezno urejeno deponijo. Enako velja tudi za vse ostale vrste odpadkov.
(4) Znotraj kamnoloma je treba urediti deponije različnih odpadkov. Lastnik mora skrbeti, da se odpadki zbirajo in odvažajo ločeno. Zagotavljati mora tudi dostop vozilom, ki izvajajo odvoz.
(5) Odlaganje odpadkov na delih osnovnega platoja ali kjer koli znotraj pridobivalnega prostora, kjer to ni predvideno, je strogo prepovedano.
(ravnanje z rodovitno prstjo)
(1) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji.
(2) Humusni del se mora deponirati ločeno od jalovine. Obe vrsti se bosta deponirali na območju osnovnega platoja kamnoloma in se porabili pri sanaciji in rekultivaciji.
(3) Na terase je treba nariniti deponirano zemljo in humus v minimalni debelini 30 cm.
(varstvo pred erozijo in plazljivosti terena)
Bodoči kamnolom Draga se nahaja na erozijskem in plazljivem območju, zato je treba pri načrtovanju in kasneje tudi izvajanju del upoštevati prepovedi in omejitve v skladu z določili 87., 88. in 89. člena Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 57/08). V ta namen je treba izdelati tudi geološko-geotehnično poročilo s poudarkom na stabilnosti in eroziji terena, s katerim se ugotovi stopnja tveganja za načrtovani poseg in določi območje nevarnosti pojava plazov in erozije. Temu primerno se načrtujeta tako odkopavanje kot tudi odvod padavinskih vod, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in bo s tem preprečena erozija in plazljivost terena in odnašanje zemljine na sosednje parcele ali celo v potok ali na javno cesto.
(1) V času priprave in izkoriščanja kamnoloma bo dostop na sosednja gozdna zemljišča zagotovljen preko gozdne poti na parcelni št. 3970/2, ki je izven OPPN. Izvajalec mora vseskozi zagotavljati prevoznost omenjene gozdne prometnice, da med izkoriščanjem in po njem ne bodo poslabšani pogoji gozdne proizvodnje.
(2) Kamnolom se bo širil le v območju opredeljenega občinskega prostorskega načrta, poseganja v gozdove izven tega območja ne bo. Začasno odlaganje – deponiranje materiala in zasipavanje se bo izvajalo znotraj kamnoloma. Za začasna odlagališča jalovine in odkrivke bo pripravljeno območje na osnovnem platoju. Prepovedano je vsakršno odlaganje materiala ali zasipavanje v okoliške gozdove in odstranjevanje zarasti.
(3) Med samim izkoriščanjem in po njem se ne bodo poslabšali pogoji za gozdno proizvodnjo.
(4) Drevje se lahko poseka po pridobitvi ustreznega dovoljenja za izkoriščanje kamnoloma, pred izkoriščanjem posameznih delov kamnoloma je potrebno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije – KE Brežice, da se drevje za posek označi in evidentira. Pri poseku in spravilu lesa je potrebno upoštevati določila Pravilnika o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov ter Uredbo o varstvu pred požari v naravnem okolju.
(5) V času pridobivanja surovine v kamnolomu je vpliv na tla in rastlinstvo največji, ker je potrebno sočasno z napredovanjem izkoriščanja, odstranjevati tudi vso vegetacijo in zemljo. Po sanaciji in biološki obnovi bo vpliv manj viden.
(6) Vse površine, ki bodo med eksploatacijo poškodovane, se takoj po posamezni fazi (prva sadilna sezona) sanirajo tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje.
(7) Dinamika del pri izkoriščanju mineralne surovine mora biti usklajena tako, da je obdobje med odstranitvijo sestoja do sanacije nazaj v gozd čim krajše in ne daljše od treh let.
– gozdno drevje se lahko odstrani največ 8 mesecev pred začetkom eksploatacije,
– po končani eksploataciji morajo biti tla pripravljena za sanacijo v roku 6 mesecev, sama pogozditev pripravljene površine pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal,
– način in izvedba biološke obnove zemljišča mora biti določena s projektom sanacije in rekultivacije.
(8) Po končanem izkoriščanju je na območju kamnoloma potrebno ponovno osnovati gozd. Z izkoriščanjem prizadeti gozdni prostor mora biti po zaključku del ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti – pogozditev z ustreznimi vrstami, utrjevanje brežin.
(9) Izdelati je potrebno projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin. Projekt mora biti rokovno zavezujoč in mora podrobno določati način pogozditve (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo gojenje …). Pogozditev je možna le z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. V tem projektu morajo biti opredeljene tudi deponije zemlje in humusa. V projektu mora biti strogo upoštevano načelo postopne (fazne) eksploatacije in sprotne sanacije izkoriščenih površin.
(10) Pri izvajanju sanacije in rekultivacije je treba zagotoviti nadzor Zavoda za gozdove.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
29. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Nevarne snovi v kamnolomu predstavljajo naftni derivati kot so dizel gorivo, motorna olja in hidravlična olja strojev, razstreliva in razstrelilna sredstva. Kako ravnati s temi snovmi, je določeno z veljavnimi predpisi.
(2) Po zakonu je potrebno izdelati ustrezna navodila zaposlenim za ravnanje z različnimi nevarnimi snovmi in ravnanje ter postopke v primeru nesreče.
(1) Kamnolom ni požarno nevaren objekt, kljub temu pa je potrebno upoštevati in spoštovati vse varnostne kriterije in zahteve.
(2) Delovni stroji, oprema in objekti, postavljeni na obratnem platoju v območju pridobivalnega prostora, morajo biti opremljeni z gasilnimi aparati. Vsa oprema za gašenje požarov mora biti delavcem lahko dostopna ter ustrezno zavarovana pred različnimi poškodbami.
(3) Dostop z gasilskimi vozili v primeru intervencij je možen po lokalni cesti LC 425302, delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljena na platoju kamnoloma. Za oskrbo z vodo za gašenje se uporabljajo avto cisterne. Umik ljudi iz delovišča je možen iz vseh smeri, ker je le to na prostem.
(4) Za primer zavarovanja pred požarom je potrebno izdelati požarni načrt obrata, ki naj vsebuje načrt požarne preventive in načrt posredovanja v primeru pojava požara na različnih lokacijah.
(5) V primeru, da zaradi kakršnega koli vzroka del ostankov drevja, grmičevja in vej ne bodo odpeljali ali zdrobili in bodo izvedli sežiganje, je treba pri tem upoštevati določene ukrepe. Sežig se mora izvajati le ob vlažnem vremenu, brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev. Pri takih delih se morajo upoštevati odredbe lokalnih oblasti. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.
31. člen
(1) Izvede se nova parcelacija, tako da se celotno območje OPPN združi v eno parcelo. V primeru izgradnje lovske koče, kjer je že narejen izkop, se območje PO2 odparcelira po zakoličbenih točkah, ki so prikazane v grafičnem delu OPPN-ja pod št. 4.
(2) V primeru, da se gradnja ne začne se celotno območje OPPN združi v eno parcelo ter se območje, ki je namenjeno gradnji lovske koče uporabi za potrebe kamnoloma.
(3) V primeru odstopanj glede katastra so dovoljene tolerance, vendar jih je potrebno ustrezno obrazložiti.
VIII. ETAPE IZVAJANJA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
32. člen
Na območju OPPN se izkop izvaja po zaporedju, ki bo določen v izvedbenemu načrtu.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
33. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri širini in višinah delovnih in sanacijskih etaž je v primeru pojava neugodnih geomehanskih razmer dovoljena toleranca ± 2 m. S spremembo višine etaž se lahko spremeni tudi naklon brežin.
(2) Kote etažnih ravni so le približne in se lahko zaradi tehnologije dejavnosti od predvidenih razlikujejo tudi meter ali dva.
(obveznosti investitorja)
(1) V primeru miniranja se zagotovi varnost vseh objektov v neposredni bližini območja peskokopa.
(2) Pred eksploatacijo investitor opravi geološke raziskave terena na območju, kjer še niso bile narejene, in upošteva rezultate le-teh. Med potekom eksploatacije in po njej se območje peskokopa sanira.
(3) Ob odkopu materiala na robovih peskokopa izvajalec zavaruje gozdni rob z ureditvijo brežine in postavitvijo zaščitne ograje.
(4) Izvajalec uredi začasno deponijo odkopanega humusa in predvidi deponijo za odlaganje eventualno onesnaženega materiala.
(5) Pred začetkom poseka dreves investitor ali izvajalec del o tem obvesti pristojni zavod za gozdove, ki označi drevje za krčitev.
(6) Investitor ali izvajalec del pri sanaciji in rekultivaciji omogoči strokovni nadzor pristojnega zavoda za gozdove.
(7) Občasne oziroma periodične meritve hrupa ob obratovanju vse razpoložljive mehanizacije v peskokopu bodo izvedene glede na veljavno rudarsko in okoljsko zakonodajo.
35. člen
Občinski podrobni prostorski načrt je stalno na vpogled na:
– Občini Šentrupert,
– Upravni enoti Trebnje.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni državni in občinski inšpektorat.
Ta odlok začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0008/2014-17
Šentrupert, dne 24. aprila 2017
Občine Šentrupert
Rupert Gole l.r.
