Na podlagi 61. člena in v povezavi s prvim odstavkom 56.a člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 19. člena Statuta Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 12/07 in 102/09) je Občinski svet Občine Šentrupert na 19. redni seji dne 24. 4. 2017 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za Poslovno cono Prelesje
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13, 94/13 – tehn. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Prelesje (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz OPN
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage
4. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
7. Povzetek za javnost.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN razen Strokovnih podlag iz 3. točke prejšnjega odstavka, ki so shranjene v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Občine Šentrupert.
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče namenjeno gradnji, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden eden ali več objektov z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Gradbena meja je (navidezna) črta, ki je poslovne stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(5) Poslovna stavba je samostojna stavba namenjena poslovnim dejavnostim na območju površin za trgovino in storitve v UE A ali na območju gospodarske cone v UE B.
(6) Nezahtevni in enostavni objekti:
– majhna stavba (garaža, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti);
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti (npr. pergola – nadstrešek brez kritine in zaprtih stranic));
– ograja (varovalna ograja, sosedska ograja, igriščna ograja, protihrupna ograja);
– podporni zid (podporni zid, podporni zid z ograjo).
(7) Certificiran kontejner/šotor je enostaven objekt, ki je proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.
(8) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m.
(9) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(10) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Podatek o meji vodnega zemljišča se vodi v vodnem in zemljiškem katastru kot dejanska raba.
(11) Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnega zemljišča sega na vodah 2. reda je pet metrov od meje vodnega zemljišča.
(12) Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno varstvene, izobraževalne ali zdravstvene dejavnosti ter stanovanjski prostori.
1. Opis prostorske ureditve
(koncept urejanja prostora)
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno gradnji objektov in ureditvi površin za različne poslovne dejavnosti.
(2) Pozidava z novimi poslovnimi stavbami je predvidena na dveh večjih zazidalnih otokih, ki se delita na več manjših površin, in sicer na zemljišču severno in južno od regionalne ceste R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog.
(3) Pasove pozidave prekinjajo pasovi zelenih površin s potmi za pešce in kolesarje. Del teh površin se lahko nameni prostočasnim aktivnostim, tudi z namestitvijo igral ipd.
(4) Poleg gradnje novih stavb in urejanja zelenih površin se zgradi tudi vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.
(5) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Prostorske strokovne podlage za poslovno cono Prelesje (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. OPPN-2014/12, avgust 2014) in Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt za Poslovno cono Prelesje (ERANTHIS, presoja vplivov na okolje, Maja Divjak Malavašič, s.p., Krško, oktober 2016, dopolnitve december 2016 (na podlagi mnenja MOP št. 35409-118/2015/15), št. proj. OPPN_PC Prelesje_16).
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja se nahaja na južni in jugozahodni strani naselja Prelesje. Leži severno in južno ob regionalni cesti R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta). Z nje se proti severu odcepi lokalna cesta LC, odsek 425311 Prelesje–Šentrupert (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta), proti jugu pa javna pot JP, odsek 927749 Prelesje 28 – opekarna (v nadaljnjem besedilu: javna pot). Na severu, severovzhodu in vzhodu meji na stavba zemljišča naselja Prelesje, na južni strani na železniško progo št. 81 Sevnica–Trebnje (v nadaljnjem besedilu: železniška proga), na zahodni strani na površine za turizem in proizvodne dejavnosti, s severozahodne in jugovzhodne strani pa na kmetijske površine.
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 11,6 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 669/2, 2055/10, 2530/3, 2809, 2813, 2814, 2815, 2816/1, 2820, 2821, 2822, 2823, 2824, 2825, 2826, 2832, 2833, 2834, 2835, 2836, 2837, 2840 (vse k.o. Bistrica).
(3) Južno mejo območja urejanja predstavlja železniška proga, kjer se meja obrne na zahod do območja proizvodnih dejavnosti, se zalomi proti severu do regionalne ceste, poteka vzdolž nje, jo prečka in se zalomi nazaj do območja površin za trgovino in storitve. Meja nato poteka po zahodnem in severozahodnem robu območja površin za trgovino in storitve vse do naselja Prelesje, kjer poteka po robu stavbnih zemljišč in ob lokalni cesti, vse do regionalne ceste na vzhodni strani, zajame del te ceste in se nato proti jugu nadaljuje po robu proizvodnih površin in javne poti, kjer se nato naveže nazaj na izhodiščno točko ob železniški progi. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 5 (DKN s prikazom območja urejanja).
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enot urejanja prostora za površine za trgovino in storitve (PRE-01 BD (OPPN) ter površine za proizvodne dejavnosti (PRE-03 IG (OPPN) in PRE-04 IG (OPPN)), iz OPN, ki narekujejo izdelavo tega OPPN. Dodatno pa zaradi zagotavljanja celovitih rešitev zajema še dele ali celoto naslednjih enot urejanja prostora za:
– površine prometne infrastrukture (regionalna cesta: PRE-09 PC [p]), PRE-10 PC [p]) in BIS-05 PC [p], lokalna cesta: PRE-07 PC [p] in PRE-08 PC [p], javna pot: PRE-12 PC [p] in PRE-13 PC [p]);
– površine za turizem (PRE-02 BT [x]);
– površine naselja Prelesje (PRE-19 SK [v]).
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, preoblikovanja navezave obstoječih dovozov in oblikovanja novih priključkov so potrebni posegi izven območja urejanja, in sicer za:
– navezava ceste C4 s hodnikom za pešce, cestno razsvetljavo in nizkonapetostnim (NN) elekotroenergetskim vodom na obstoječo lokalno cesto – na zemljišču s parc. št. 2530/3 (k.o. Bistrica);
– ukinitev obstoječega priključka lokalne ceste s cesto C1 na zemljišču s parc. št. 2530/3 (k.o. Bistrica);
– preoblikovanje obstoječega priključka javne poti s cesto C1 v hišni priključek do stanovanjske stavbe na parc. št. 2839/3 – na zemljišču s parc. št. 2840 (obe k.o. Bistrica);
– gradnja priključka na obstoječe srednjenapetostno (SN) elektroenergetsko omrežje – na zemljišču s parc. št. 2840, 2842 (k.o. Bistrica);
– izpust očiščenih padavinskih voda in izpust odpadnih komunalnih voda v naravni odvodnik – na zemljišču s parc. št. 2830 (k.o. Bistrica);
– navezava na obstoječe nizkonapetostno (NN) omrežje – na zemljišču s parc. št. 2818/6 (k.o. Bistrica);
– rekonstrukcija oziroma dograditev regionalne ceste z večnamensko potjo (pešci, kolesarji), odvodnjavanjem (drenažo) in cestno razsvetljavo – na zemljišču s parc. št. 2532, 2758, 2784 (k.o. Bistrica);
– možnost navezave (ni prikazana v grafičnem načrtu) na obstoječe (optično) omrežje elektronskih komunikacij v bližini objekta Prelesje 26 oziroma na zemljišču s parc. št. 669/2 (k.o. Bistrica);
– gradnja večnamenske poti na prehodu preko priključka do lokacije z obstoječo poslovno dejavnostjo – na zemljišču s parc. št. 2818/1, 2818/2, 2818/6 (k.o. Bistrica);
– izpusti očiščenih voda v melioracijski jarek (izven območja urejanja) – obseg del se določi v projektni dokumentaciji.
(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 15 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
(ureditvene enote in podenote)
(1) Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote (v nadaljnjem besedilu: UE):
– UE A – posebno območje (površine za trgovino in storitve);
– UE B – območje proizvodnih dejavnosti (gospodarska cona);
– UE C – območje prometne infrastrukture:
– UE C1 – cesta C1 (regionalna cesta);
– UE C2 – cesta C2 (lokalna cesta);
– UE C3 – cesta C3 (javna pot);
– UE C4 – cesta C4 (primarna interna cesta za napajanje UE A);
– UE C5 – cesta C5 (primarna interna cesta za napajanje UE B);
– UE C6 (sekundarne interne ceste za napajanje UE A);
– UE C7 (sekundarne interne ceste za napajanje UE B);
– UE D – območje zelenih površin:
– UE D1 – linijski zeleni pasovi;
– UE D2 – linijski zeleni pas z vrbami ob cesti C1;
– UE D3 – linijski zeleni pas vzdolž cest C2 in C3;
– UE D4 – linijski zeleni pas med UE A in kmetijskimi površinami (površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem);
– UE E – območje energetske infrastrukture (transformatorska postaja, plinska postaja);
– UE F – območje okoljske infrastrukture (čistilna naprava).
(2) Območja UE C4, UE C5, UE C6, UE C7 in UE E se oblikujejo le v primeru, če predstavljajo del javnega omrežja. Shema za območja UE C4, UE C5 in UE C6 je razvidna iz grafičnega načrta 8 (Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot), vendar le informativno in se podrobneje prikaže v projektni dokumentaciji. Območji UE C7 in UE E shematsko nista prikazani, izvedba pa je možna po določilih OPPN.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
2.2 Rešitev načrtovanih objektov in površin
(vrste gradenj in objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– Nestanovanjske stavbe: |
12740 | – | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (velja za nadstrešnice za potnike na avtobusnih postajališčih in za pomožne stavbe) |
– Gradbeni inženirski objekti: |
211 | – | Ceste |
21410 | – | Mostovi in viadukti |
21530 | – | Sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti |
222 | – | Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
– Drugi gradbeni inženirski objekti: |
24110 | – | Športna igrišča (velja za igrišča za športe na prostem, agility poligone, adrenalinske in plezalne parke) |
24122 | – | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (velja za otroška in druga javna igrišča ter za urejene zelene površine) |
24205 | – | Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
UE A | | |
– Nestanovanjske stavbe: |
12112 | – | Gostilne, restavracije in točilnice |
122 | – | Poslovne in upravne stavbe |
123 | – | Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
1242 | – | Garažne stavbe |
1261 | – | Stavbe za kulturo in razvedrilo |
1265 | – | Stavbe za šport |
1274 | – | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
– Drugi gradbeni inženirski objekti: |
2411 | – | Športna igrišča |
UE B | | |
– Nestanovanjske stavbe: |
12112 | – | Gostilne, restavracije in točilnice |
122 | – | Poslovne in upravne stavbe |
123 | – | Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
1242 | – | Garažne stavbe |
125 | – | Industrijske stavbe in skladišča |
1265 | – | Stavbe za šport |
1274 | – | Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje |
– Industrijski gradbeni kompleksi: |
2301 | – | Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (velja za objekte za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno, betonarne). |
(2) Dovoljena je še:
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 13. členu odloka, gradnja manj zahtevnih varovalnih ograj, manj zahtevnih samostojnih parkirišč (npr. za tovornjake) in manj zahtevnih nadstrešnic;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin (vodnogospodarske ureditve/urejanje vodnih kanalov, nasipavanje do ustrezne kote terena ipd.);
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(1) Območje urejanja je predvideno za različne poslovne dejavnosti (trgovske, storitvene, proizvodne, gostinske itd.). V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti po posameznih ureditvenih enotah:
UE A
– PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin, Proizvodnja oblačil)
– TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– PROMET IN SKLADIŠČENJE (Drug kopenski potniški promet, Skladiščenje, Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu, Poštna in kurirska dejavnost)
– GOSTINSTVO (Dejavnost strežbe jedi in pijač)
– INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– IZOBRAŽEVANJE (Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, Pomožne dejavnosti za izobraževanje)
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje)
– KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (Kulturne in razvedrilne dejavnosti, Športne in druge dejavnosti za prosti čas)
– DRUGE DEJAVNOSTI
UE B
– PREDELOVALNE DEJAVNOSTI (razen Proizvodnja koksa in naftnih derivatov, Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in Proizvodnja kovin)
– GRADBENIŠTVO
– TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL
– PROMET IN SKLADIŠČENJE (Drug kopenski potniški promet, Cestni tovorni promet in selitvena dejavnost, Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti, Poštna in kurirska dejavnost)
– GOSTINSTVO (Dejavnost strežbe jedi in pijač)
– INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
– POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– IZOBRAŽEVANJE (Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, Pomožne dejavnosti za izobraževanje)
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost, Druge dejavnosti za zdravje)
– KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI (Športne in druge dejavnosti za prosti čas)
– DRUGE DEJAVNOSTI (razen Pogrebna dejavnost)
UE F
– OSKRBA Z VODO, RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN ODPADKI; SANIRANJE OKOLJA.
(2) Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno (tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb pri objektih z javno rabo) na gradbeni parceli zagotoviti ustrezno število parkirnih mest ter njihovo ureditev v skladu z OPN.
(3) Bivanje je dopustno le v UE A, in sicer za stanovanje lastnika oziroma upravljavca.
(4) Razporeditev posameznih prostorov v stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, pri čemer velja, da se poslovni program lahko umesti v katerokoli etažo, bivanje pa je dopustno le v zgornji etaži.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(1) Nove stavbe so predvidene kot samostojne poslovne stavbe, kjer je možno opravljati dejavnosti skladno z določili 11. člena odloka.
(2) Oblikovanje posameznih tipov poslovnih stavb naj bo med seboj čim bolj poenoteno glede barv (npr. na fasadi, strehi ipd.).
(3) Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
UE A
(4) ZASNOVA STAVB:
– Horizontalni gabariti:
– sestavljen iz ene ali več pravokotnih lamel v razmerju dolžin stranic posamezne lamele najmanj 1:1,5 (širina: dolžina), razpon glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem faktorja zazidanosti (v nadaljnjem besedilu: FZ) na parceli;
– izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.);
– dopustna je dozidava z nadstrešnicami po pogojih iz prve alineje, ki se gradijo vzdolž lamele ali postavijo samostojno (npr. nad parkirnimi mesti);
– Vertikalni gabariti:
– etažnost posamezne lamele do največ P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne konstrukcije;
– najvišja kota stavbe do 12,0 m nad koto pritličja;
– pri urejanju upravnih in pomožnih prostorov (npr. pisarne, garderobe, sanitarije ipd.), ki ne zahtevajo velikih etažnih višin, so dopustne tudi medetaže;
– etažnost nadstrešnice le P (pritličje);
– Volumen stavbe:
– zunanji volumen stavbe je sestavljen iz enega ali več volumnov (lamel, nadstrešnic);
– različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna;
– dopustno je horizontalno zamikanje in različni vertikalni gabariti posameznih volumnov;
– volumni stavb na gradbenih parcelah, ki mejijo na lokalno cesto C2 se znižujejo do etažnosti P (pritličje) v smeri proti naselju Prelesje;
– Streha:
– dvokapna streha naklona 20–35° (strešni ploskvi enakega naklona z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani)), kombinacija enakih ali različnih tipov streh;
– lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko;
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč;
– barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava);
– dopustno je oblikovanje strešne terase in namestitev pergol(e);
– na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje/fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
– Fasada:
– uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– možna je kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– možno je oblikovanje več vhodov v stavbe, pri čemer se glavni vhodi oblikujejo na daljših stranicah, upravni deli stavb pa bližje oziroma orientirano proti javnemu prostoru;
– inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin;
– dovoljenje so tudi večje (panoramske) zasteklitve pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
– glavni vhodi v stavbe se dodatno arhitektonsko oblikujejo.
UE B
(5) ZASNOVA STAVB:
– Horizontalni gabariti:
– sestavljen iz ene ali več kvadratnih oziroma pravokotnih lamel v razponu glede na potrebe specifične dejavnosti z upoštevanjem FZ na parceli;
– izjemoma je dopustna tudi lamela okrogle/polkrožne oblike, vendar le pri oblikovanju arhitekturnega poudarka (npr. vhodni/upravni del stavbe ipd.);
– dopustna je dozidava z nadstrešnicami po pogojih iz prve alineje, ki se gradijo vzdolž lamele ali postavijo samostojno (npr. nad parkirnimi mesti);
– Vertikalni gabariti:
– etažnost posamezne lamele do največ P (pritličje) + 1 (nadstropje) + višina strešne konstrukcije;
– najvišja kota stavbe do 12,0 m nad koto pritličja, večja višina je dopustna le v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo višino od 12,0 m (npr. postavitev silosa ipd.);
– pri urejanju upravnih in pomožnih prostorov (npr. pisarne, garderobe, sanitarije ipd.), ki ne zahtevajo velikih etažnih višin, so dopustne tudi vmesne etaže;
– etažnost nadstrešnice le P (pritličje) ob upoštevanju najvišje dovoljene kote stavbe;
– Volumen stavbe:
– zunanji volumen stavbe je sestavljen iz enega ali več volumnov (lamel, nadstrešnic);
– različni volumni se lahko sestavljajo v horizontalnih in vertikalnih smereh tako, da se doseže usklajeno oblikovanje celotnega zunanjega volumna (npr. za proizvodni in pisarniški del);
– dopustno je horizontalno zamikanje in različni vertikalni gabariti posameznih volumnov;
– Streha:
– dvokapna streha naklona 20–35° (strešni ploskvi enakega naklona z orientacijo slemena vzdolž daljše stranice stavbe), enokapna streha naklona do 10°, ravna streha (z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani)), kombinacija enakih ali različnih tipov streh;
– lahko je skrita za fasadnim vencem ali masko;
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe s tem, da material ne sme biti trajno bleščeč;
– barva kritine v nevsiljivih barvnih tonih (npr. siva, rjava);
– na upravnem delu stavbe je dopustno oblikovanje strešne terase in namestitev pergol(e);
– na strehi je možno namestiti strešna okna, sončne kolektorje/fotovoltaiko pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
– Fasada:
– uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– možna je kombinacija različnih materialov/fasadnih oblog v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– možno je oblikovanje več vhodov v stavbe, pri čemer se glavni vhodi oblikujejo na daljših stranicah, upravni oziroma pisarniški deli stavb pa bližje oziroma orientirano proti javnemu prostoru;
– inštalacije (klimatske naprave, elektro omarice ipd.) se namestijo na vidno neizpostavljenih delih fasad oziroma zunanjih površin;
– strukturno naj se loči upravni (pisarniški) del stavbe/kompleksa od ostalega, proizvodnega dela;
– večje (panoramske) zasteklitve so dovoljene le pri oblikovanju upravnega (pisarniškega) dela stavbe pod pogojem, da čim manj odsevajo v širšo okolico;
– glavni vhodi v upravne (pisarniške) dele stavb se dodatno arhitektonsko oblikujejo.
UE C
(6) Pogoji urejanja prometne infrastrukture so podrobneje podani v 19. do 21. členu odloka.
UE D
(7) Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov. Pri tem naj ima urejanje z brežinami prednost pred gradnjo podpornih zidov. Površine se zatravijo in zasadijo z avtohtono vegetacijo.
(8) Zelene površine se ne smejo pozidati s poslovnimi stavbami, razen z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti skladno z določili 13. člena tega odloka.
(9) UE D1 predstavlja zelene površine na vzhodni strani krožnega križišča ob cesti C1 in na meji s površinami za turizem na zahodni strani. Zeleni pas ob cesti C1 se uredi v min. širini 5 m, ob površinah za turizem pa v min. širini 10 m.
(10) UE D2 predstavlja zeleni pas vzdolž regionalne ceste, med krožnim križiščem in novim priključkom na C1, ki je porasel z vrbami. Te se ohranjajo v največji možni meri, skupaj z odprtim vodnim kanalom (obcestnim jarkom).
(11) UE D3 predstavlja zeleno bariero v širini min. 10 m orientirano proti naselju Prelesje s potekom vzdolž lokalne ceste C2 vse do krožnega križišča ter orientirano proti kmetijskim površinam na jugovzhodu. V primeru oblikovanja križišča primarne interne ceste C4 z lokalno cesto C2, se na območju priključka ustrezno zmanjša območje UE D3.
(12) V UE D4 je dopustna ureditev tlakovanih ali z naravnimi materiali utrjenih večnamenskih poti (za pešce, kolesarje), namestitev urbane opreme (igral, klopi za sedenje, stojal za kolesa, ambientalnih (nizkih) svetilk ter košev za smeti ipd.), ureditev otroških igral, travnatih površin za igre na prostem ter manjšega športnega igrišča. Tlakovane ali z naravnimi materiali utrjene površine navedenih ureditev lahko zajamejo do največ 40 % vseh površin v UE D4.
UE E
(13) Površine ob novi transformatorski postaji se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Lokacija se lahko ogradi, pri čemer se upravljavcu elektroenergetskega omrežja zagotavlja neoviran dostop.
(14) Pogoji urejanja energetske infrastrukture so podrobneje podani v 22. in 23. členu odloka.
UE F
(15) Zasnova (ene ali več) stavb čistilne naprave mora biti skladna z zasnovo stavb za proizvodne dejavnosti v UE B ter prilagojena tehnologiji čiščenja in številu populacijskih enot. Površine ob novi čistilni napravi se delno tlakujejo oziroma se izvedejo kot monolitne. Uredijo se parkirna mesta in manipulativne površine. Lokacija se lahko ogradi. Ob zahodnem robu je obvezna zazelenitev z linijskim drevoredom.
(16) Pogoji urejanja okoljske infrastrukture so podrobneje podani v 28. členu odloka.
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13).
(2) UE A in B
– nezahtevni objekti: majhna stavba; ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, samostojno parkirišče;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen), objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(3) UE C
– nezahtevni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi (brez stavb), ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(4) UE D
– nezahtevni objekti: podporni zid;
– enostavni objekti: pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska pot, pešpot, športno igrišče na prostem (le v UE D4), pomožni komunalni objekt.
(5) UE E
– enostavni objekti: ograja, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja.
(6) UE F
– nezahtevni objekti: majhna stavba, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava;
– enostavni objekti: majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, ograja, podporni zid, mala komunalna čistilna naprava, rezervoar, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt.
(7) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave:
– oblikovno se prilagodijo/uskladijo z glavno poslovno stavbo na gradbeni parceli, ki ji pripadajo;
– dopustna je dvokapna (naklona kot pri poslovni stavbi) in ravna streha (brez ali z minimalnim naklonom, lahko oblikovana tudi kot nepohodna zelena streha (zazelenjena – pokrita z rastlinjem in prstjo na vodonepropustni membrani));
– ograja:
– kovinska oziroma žičnata v sivi, rjavi ali zeleni barvi (velja tudi za manj zahtevno varovalno ograjo v UE A in UE B);
– lesena: enostavno oblikovana, v nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barvah v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– podporni zid: vidna površina se reliefno obdela/obloži s kamnom/ozeleni s plezalkami;
– pergola: enoetažna skeletna konstrukcija, lahko ozelenjena s plezalkami za namen senčenja;
– objekt za oglaševanje: upošteva se občinske predpise o plakatiranju in oglaševanju.
(8) Postavitev certificiranih kontejnerjev oziroma kontejnerske zloženke je dovoljena le v času gradnje, in sicer le v pritlični izvedbi ter za namen gradbišča – pisarne, sanitarije, skladišče ipd.
(9) Možna je postavitev certificiranega šotora, in sicer le v enoetažni izvedbi ter za namen skladiščenja.
(10) Ostali prostorsko izvedbeni pogoji glede načina gradnje, postavitve in oblikovanja, ki jih ta odlok ne določa, se urejajo skladno z določbami OPN.
UE A
(1) Glavna dovoza v posebno območje sta lahko največ dva, in sicer prvi preko novega priključka z regionalne ceste C1, drugi pa z lokalne ceste C2, s katerih se dostopa na interno prometno omrežje ter nato na parcele posameznih stavb. Možen je tudi peš in kolesarski dostop.
UE B
(2) Glavni dovoz v območje proizvodnih dejavnosti je iz krožnega križišča na regionalni cesti C1 ter po javni poti C3 z navezavo na interno cestno mrežo s katere se dostopa na parcele posameznih stavb. Možen je tudi peš in kolesarski dostop.
UE C
(3) Glavno prometno in dostopno žilo predstavlja državno prometno omrežje – regionalna cesta C1 s katere se dostopa na površine severno in južno od nje, in sicer preko novega krožnega križišča z navezavo na občinsko prometno omrežje – lokalna cesta in javna pot ali preko novega priključka z regionalno cesto C1 ter nato v nadaljevanju na interno cestno omrežje.
(4) Za dobro prehodnost in prevoznost območja urejanja se uredijo hodniki za pešce, površine za kolesarje ter tudi večnamenska pot z navezavami na sosednja območja. Višinske razlike se premoščajo s pomočjo klančin in stopnic.
(5) Ob krožnem križišču se uredi tudi obojestransko avtobusno postajališče.
UE D
(6) Dostop do območij zelenih površin je možen preko javnih površin, tako za pešce kot tudi za kolesarje.
UE E
(7) Dostop do transformatorskih postaj je možen preko javnega prometnega omrežja na območju urejanja.
UE F
(8) Dostop do čistilne naprave je možen s primarne interne ceste, ki napaja tudi zemljišča v UE B.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 9 (Načrt parcelacije).
(2) Za stanovanjsko stavbo izven območja OPPN, ki je locirana na zemljišču s parc. št. 2818/6 (k.o. Bistrica) se dopusti možnost odkupa dela območja D1 za povečanje zunanjih zelenih površin v pasu ob regionalni cesti C1.
(3) Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 46. člena odloka.
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
Splošni pogoji
(1) V UE je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 10. in 13. členom odloka, v UE C skladno z 19. do 21. členom odloka, v UE E skladno z 22. in 23. členom, v UE F pa skladno z 29. členom odloka.
(2) Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras, pri čemer ima prednost urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov.
(3) Ograje (velja tudi za manj zahtevne ograje) in podporni zidovi morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) pa najmanj 1,5 m, s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
UE A in B
(4) Površine za poslovno gradnjo so locirane v več zazidalnih otokih, ki potekajo vzdolž internih cest. Znotraj posameznega otoka se površina lahko razdeli na več gradbenih parcel za gradnjo stavb, kot je to prikazano na grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot).
(5) Na eni gradbeni parceli je dopustna gradnja več stavb za poslovno dejavnost (ob upoštevanju FZ) in največ po en istovrsten nezahteven objekt – majhna stavba ter največ po en istovrsten enostaven objekt – majhna stavba kot dopolnitve obstoječe pozidave.
(6) Na gradbeni parceli se uredijo parkirne in manipulativne površine ter tudi zasaditev in zatravitev. Dopustna je gradnja manj zahtevnih nadstrešnic. Večja zunanja parkirišča za avtodome in tovorna vozila s pripadajočimi stavbami se lahko uredijo le v UE B. Vzdolž primarnih internih cest C4 in C5 ter vzdolž regionalne ceste C1 z južne strani je obvezna zasaditev v obcestnem pasu (drevored, skupina dreves, grmičevje), ki pa ne sme ovirati preglednosti oziroma prometne varnosti.
(7) Nezahtevni in enostavni objekti (majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave) se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne poslovne stavbe.
(8) Poslovna stavba s svojim najbolj izpostavljenim delom se gradi vzdolž gradbene linije in znotraj gradbene meje. Prva poteka vzdolž ali pravokotno na javno cesto (državno, občinsko ali interno) in železniško progo, druga pa je od meje sosednje gradbene parcele in od UE D odmaknjena najmanj 10 m.
(9) Kota pritličja poslovne stavbe se na posamezni parceli določi z odstopanjem ±0,5 m od utrjene kote zunanjih površin pri glavnem vhodu v objekt.
(10) Fasade (lahko tudi strehe) poslovnih stavb na zemljiščih, ki mejijo na linijski zeleni pas D3 in bodo orientirane proti lokalni cesti C2, morajo biti dodatno oblikovane z detajli – priporoča se uporaba tradicionalnih materialov kot npr. les, kamen, ki bodo skupaj z zunanjimi površinami dajali videz arhitekturne/oblikovne/krajinske celote z naseljem Prelesje.
(11) Faktor zazidanosti je lahko največ:
– do 0,6 za gradbene parcele poslovnih stavb v UE A;
– do 0,7 za gradbene parcele proizvodnih stavb v UE B.
Zaradi gradnje novega krožnega križišča se odstrani vse objekte nekdanje kmetije na zemljišču s parc. št. 2825 (k.o. Bistrica).
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v koridorjih javnih cest. V koridorju regionalne ceste morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi.
(8) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev.
3.1 Prometna infrastruktura
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Območje urejanja se navezuje na obstoječe prometno omrežje preko občinskega in državnega prometnega omrežja. Na regionalni cesti R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (v nadaljnjem besedilu: regionalna cesta) je predvideno oblikovanje štirikrakega krožnega križišča, novega priključka za dostop v območje UE A, obojestranskih avtobusnih postajališč ter večnamenske poti oziroma površin za pešce in kolesarje. Na lokalni cesti LC, odsek 425311 Prelesje–Šentrupert (v nadaljnjem besedilu: lokalna cesta) se lahko oblikuje trikrako križišče za dostop v območje UE A. Na prestavljeni trasi javne poti JP, odsek 927749 Prelesje 28 – opekarna (v nadaljnjem besedilu: javna pot) pa se uredi trikrako križišče za dostop v območje UE B. Pri tem je bila upoštevana Idejna zasnova (IDZ) – Prometna ureditev in prometna študija priključevanja na regionalno cesto R1-215, odsek 1162 Trebnje–Mokronog (GPI d.o.o., št. proj. P-2014/12, december 2015) z elaboratom Kapacitetna prometna študija optimalne rešitve priključevanja poslovnega območja OPPN Prelesje na državno cesto R1-215/1162 (št. 05-11/2015, Ljubljana, november 2015, izdelal: dr. Tomaž Maher Prometno inženirstvo s.p.), ki vključuje tudi analizo predhodno izdelanih rešitev ter v nadaljevanju predvideva ureditev ustreznega priključevanja območja urejanja na regionalno cesto ob upoštevanju koničnih prometnih obremenitev v 20+2 planski dobi od leta 2015 do leta 2037.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji novih cest, križišč ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Predvidene ceste ter površine za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje tako, da padavinske in druge vode ne bodo pritekale na ceste ali na njih zastajale.
(4) Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce pa lahko tudi v drugih izvedbah. Površine za pešce in kolesarje morajo biti dvignjene (razen na mestih navezav oziroma prehodov – klančin) ali ločene od vozišča in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(5) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(6) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Zasaditve s krošnjami in koreninskim sistemom ne smejo segati v profil regionalne ceste ter ne smejo ogrožati varnosti v cestnem prometu. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
(7) Parkirne ploščadi in manipulativne površine ob objektih se opremijo s peskolovi in lovilci olj. Ogradijo se z betonskimi robniki. Uredi se ustrezno odvodnjavanje ter zazelenitev/zasaditev robov in vmesnih pasov. Parkirišča za osebna vozila se oblikujejo tako, da se zasadi po eno drevo na 6 parkirnih mest ter predvidi členitve s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Pri umeščanju parkirnih površin je potrebno zagotoviti ločnico med regionalno cesto in parkirnimi prostori.
(8) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s prometnimi predpisi, občinskimi predpisi o plakatiranju in oglaševanju ter določili tega odloka. Območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme je pas vzdolž vozišča ceste, in sicer 5,00 m, merjeno od zunanjega roba vozišča oziroma odstavnega pasu. Če so sestavni del cestišča tudi kolesarske, peščeve ali druge prometne površine, znaša širina tega pasu 2,00 m, merjeno od zunanjega roba teh površin.
(9) Pri projektiranju in gradnji prometnega omrežja se poleg merodajnega vozila upošteva veljavne tehnične in ostale predpise s področja urejanja prometnega omrežja (cest, cestnih priključkov, prometne signalizacije in prometne opreme, avtobusnih postajališč ipd.), standarde (npr. za potrebe funkcionalno oviranih ljudi v grajenem prostoru) in tehnične smernice (krožna križišča, varnostne ograje, nivojska križišča in priključki ipd.).
(10) Za izvajanje del v območju regionalne ceste in občinskih cest se pridobi soglasje upravljavcev.
(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)
UE C
Cesta C1
(1) Predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste na odseku med obstoječim križiščem z lokalno cesto in javno potjo na vzhodu v naselju Prelesje ter obstoječimi stavbami na zahodni strani območja urejanja.
(2) Ob rekonstrukciji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi:
– obstoječe križišče lokalne ceste in javne poti se prestavi proti zahodu in zgradi novo, štirikrako krožno križišče z enopasnimi priključki, hodniki za pešce, kolesarskimi stezami ter obojestranskimi avtobusnimi postajališči;
– med krožnim križiščem ter ob regionalni cesti v smeri proti vzhodu je, delno ob obstoječem odprtem jarku in delno neposredno ob regionalni cesti, predvidena večnamenska pot;
– obstoječ priključek z lokalno cesto se ukine in nadomesti z novim priključkom s severnega kraka krožnega križišča;
– obstoječ priključek z javno potjo se ohrani in preoblikuje v hišni priključek do parc. št. 2839/3 (k.o. Bistrica), medtem ko se javna pot prestavi v nov priključek z južnega kraka krožnega križišča;
– zahodno od krožnega križišča se, nasproti obstoječega izvoza za dejavnost Povše Metal d.o.o., oblikuje novo nesemaforizirano križišče s pasom za levo zavijanje za dostop v območje UE A;
– ohranita se oba obstoječa priključka do poslovne dejavnosti in stanovanjske stavbe na zahodni strani;
– prestavitev znaka za naselje Prelesje v smeri proti zahodu.
(3) Karakteristični prečni prerezi so naslednji:
– Normalni prečni profil regionalne ceste C1 v območju dodanega pasu za levo zavijanje
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
večnamenska pot | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
dodan levo zavijalni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
bankina | 1 x 1,25 = 1,00 m |
skupaj | 12,50 m |
– Normalni prečni profil regionalne ceste C1 v območju, kjer je večnamenska pot ob jarku |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
večnamenska pot | 1 x 2,50 = 2,50 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
jarek | 1 x 9,00 = 9,00 m |
bankina | 1 x 1,00 = 1,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
bankina | 1 x 1,25 = 1,00 m |
skupaj | 20,50 m |
– Normalni prečni profil regionalne ceste v območju krožnega križišča
Krožno križišče ima premer Dzun ≥ 38 m, Dotoka = 24 + 1,5 m robnega pasu, širina voznega pasu v krogu pa je 5,5 m.
Med uvozi in izvozi so ustrezno oblikovani ločilni otoki, ki so dvignjeni nad nivo vozišča, obrobljeni z dvignjenimi robniki in tlakovani.
Hodnik za pešce je širok 1,20 m, kolesarska steza 1,00 m, varnostna širina pa je 1,50 m oziroma je skupna širina 3,70 m. Hodniki za pešce in kolesarske steze se na priključnih krakih navežejo na traso ceste C2 na severu in na traso ceste C3 na jugu.
Notranji otok krožnega križišča se zazeleni oziroma hortikulturno uredi, možna pa je tudi postavitev pomožnega objekta v javni rabi (npr. skulptura) kot oblikovnega poudarka v prostoru.
Cesti C2 in C3
(4) Predvidena je prestavitev priključka lokalne ceste v krožno križišče na regionalni cesti C1 ter dograditev z enostranskim hodnikom za pešce (širine 1,2 m z varnostno širino 0,50 m), možna pa je tudi ureditev kolesarskih pasov na vozišču.
(5) Potek lokalne ceste C2 je predviden od severnega kraka krožnega križišča na cesti C1 do (situacijske in niveletne) navezave na obstoječo traso lokalne ceste na severovzhodu. Z nje se lahko oblikuje le eno križišče z interno cesto za uvoz/izvoz na območje UE A (če je to nujno potrebno za funkcioniranje območja UE A ter tako, da se lokacija križišča ne umešča direktno nasproti obstoječih stanovanjskih stavb, ki se nahajajo neposredno ob lokalni cesti C2), individualni dostopi do posameznih parcel v UE A pa ne.
(6) Potek ceste C3 z enostranskim hodnikom za pešce (le na delu trase) je predviden od južnega kraka krožnega križišča na cesti C1 do navezave na obstoječo traso javne poti na jugovzhodni strani območja urejanja. Slednja je še v makadamski izvedbi, zato je predvidena rekonstrukcija z ustreznimi tehničnim elementi ter asfaltiranje. Z nje se lahko oblikuje križišče za uvoz/izvoz na območje UE B ter individualni priključki na posamezne gradbene parcele in sosednja (kmetijska) zemljišča.
(7) Karakteristični prečni prerezi so naslednji:
– Normalni prečni profil priključnih krakov ceste C2 in ceste C3 v krožno križišče
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
pločnik | 1 x 1,20 = 1,20 m |
kolesarska steza | 1 x 1,00 = 1,00 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
vozni pas | 1 x 2,75 = 2,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
kolesarska steza | 1 x 1,00 = 1,00 m |
pločnik | 1 x 1,20 = 1,20 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
skupaj | 12,40 m |
– Normalni prečni profil ceste C3 na delu trase, kjer je predviden hodnik za pešce |
bankina | 1 x 0,75 = 0,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce | 1 x 1,20 = 1,20 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
skupaj | 9,45 m |
Cesti C4 in C5
(8) Cesti C4 in C5 sta predvideni kot primarni interni cesti za dostop na zemljišča v UE A in UE B. Prva poteka na odseku med nesemaforiziranim križiščem (s pasom za desno zavijanje) z regionalno cesto, zaključi pa se lahko s krožnim križiščem oziroma krožnim obračališčem ali pa z oblikovanjem križišča z lokalno cesto C2. Druga pa poteka na odseku med javno potjo C3 in krožnim obračališčem na koncu. Ob njiju se lahko uredijo tudi obojestranski hodniki za pešce ter kolesarski pasovi na vozišču. Predvidena je lahko le po največ ena primarna cesta v območju UE A in UE B.
(9) Izvedba primarne interne ceste v UE A ni obvezna. Prav tako ni obvezna izvedba primarne interne ceste v UE B, ob pogoju, da je še vedno zagotovljen dostop do lokacije čistilne naprave v UE F (npr. s služnostno pogodbo).
(10) Izvedba krožnega križišča na cesti C4 je v grafičnih načrtih prikazana le shematsko in ni obvezna. V primeru izvedbe pa se notranji otok zazeleni oziroma hortikulturno uredi, možna pa je tudi postavitev pomožnega objekta v javni rabi (npr. skulptura) kot oblikovnega poudarka v prostoru.
(11) Karakteristični prečni prerezi so naslednji:
– Normalni prečni profil primarne interne ceste C4
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce | 1 x 1,20 = 1,20 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce | 1 x 1,20 = 1,20 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
skupaj | 10,90 m |
– Normalni prečni profil primarne interne ceste C5 |
bankina | 1 x 0,50 = 0,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce | 1 x 1,20 = 1,20 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
skupaj | 9,45 m |
Ceste C6 in C7
(12) Ceste C6 in C7 so predvidene kot sekundarne interne ceste za dostop na zemljišča v UE A in UE B. Potekajo lahko od križišča s primarno interno cesto (C4, C5) in se lahko v primeru slepega kraka zaključijo z obračališčem. Ob njih se lahko uredijo tudi enostranski hodniki za pešce ter kolesarski pasovi na vozišču. Območje urejanja se lahko v fazi projektiranja realizira tudi z odstopanjem od prikazane sheme, in sicer z drugačnim številom sekundarnih internih cest ali brez njih.
(13) Karakteristični prečni prerezi so naslednji:
– Normalni prečni profil sekundarne interne ceste s hodnikom za pešce
bankina | 1 x 0,75 = 0,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
varnostna širina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
hodnik za pešce | 1 x 1,20 = 1,20 m |
bankina | 1 x 0,50 = 0,50 m |
skupaj | 9,45 m |
– Normalni prečni profil sekundarne interne ceste brez hodnika za pešce |
bankina | 1 x 0,75 = 0,75 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
vozni pas | 1 x 3,00 = 3,00 m |
robni pas | 1 x 0,25 = 0,25 m |
bankina | 1 x 0,75 = 0,75 m |
skupaj | 8,00 m |
(1) Upošteva se varovalni progovni pas regionalne železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje, veljavne predpise glede varnosti v železniškem prometu ter glede gradnje objektov, saditve drevja in postavljanja naprav v varovalnem pasu ter tudi glede nivojskih prehodov in zgornjem ustroju železniških prog, pri čemer velja, da urejanje železniškega prehoda in posegi na železniški progi niso predmet OPPN.
(2) Objekte in naprave visoke:
– do 3 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira;
– od 3–15 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati na oddaljenosti najmanj 12 m od osi skrajnega tira;
– nad 15 m, je dovoljeno graditi oziroma postavljati tako, da se za vsak meter višine doda 0,5 m k minimalni oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira.
(3) Razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto mora znašati najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste, da je možno med njima postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega in cestnega prometa.
3.2 Energetska infrastruktura
(1) Zgradi se ena ali več novih transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP), ki se locirajo na vedno dostopnih mestih ob javnih cestah ali v sklopu gradbene parcele dejavnosti. Število TP se določi glede na potrebe dejavnosti. TP se zgradi moči glede na dejanske potrebe odjemalcev, v kabelski kompaktni izvedbi, velikosti glede na inštalirano moč in z notranjim posluževanjem.
(2) Priključitev na obstoječe srednjenapetostno (SN) omrežje se izvede vzhodno od območja urejanja. Trasa obstoječega nizkoenergetskega (NN) podzemnega voda, ki poteka preko UE A se prestavi v koridor javnih cest.
(3) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno preko nizkonapetostnih 0,4 kV razvodov v elektrokabelski kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu: EKK) od novih TP do posameznih odjemnih mest. Ta naj bodo v prostostoječih omaricah in locirane na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric za več odjemnih mest.
(4) Nova EKK se izvede s cevmi ter z jaški standardnih dimenzij na ustrezni medsebojni razdalji. Na vseh uvozih je potrebno EKK dodatno mehansko ojačati skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi. Kablovod se pod povoznimi površinami zaščiti z obbetoniranimi PVC cevmi.
(5) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
(razsvetljava javnih površin)
(1) Z novimi ureditvami je predvidena postavitev razsvetljave javnih površin (ceste, poti). Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve.
(2) Priključitev razsvetljave javnih površin je predvidena preko prižigališča oziroma omarice na predvideno srednjenapetostno (SN) omrežje na območju urejanja.
(3) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja ter z upoštevanjem priporočil in zakonodaje s področja osvetljenosti državnih cest.
Za potrebe oskrbe območja urejanja se lahko zgradi distribucijsko plinovodno omrežje (cevovodi, plinska postaja), skladno s predpisi o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov.
Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah in trajnostnim energetskim akcijskim načrtom Občine Šentrupert. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
3.3 Komunikacijska infrastruktura
(omrežje elektronskih komunikacij)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe oziroma zgradi novo omrežje elektronskih komunikacij. Točke navezav na obstoječe omrežje so predvidene ob regionalni cesti C1 ter ob javni poti C3, možna pa je tudi navezava ob lokalni cesti C2, kar se podrobneje prikaže v projektni dokumentaciji.
(2) Omrežje se gradi iz cevi ustreznih kapacitet. Pri potekih tras v cestah oziroma v drugih povoznih površinah se cevi dodatno ščiti. Priključki do objektov se zaključijo z omarico ali prebojem zidu v objekt. Pri križanju z ostalimi infrastrukturnimi vodi se upoštevata vzporedni horizontalni in vertikalni odmik.
(3) Upošteva se 10. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) (Uradni list RS, št. 109/12) ter ostali predpisi o elektronskih komunikacijah in velja za komunikacijske vode vseh operaterjev v komunikacijskem koridorju zaradi racionalne medsebojne uskladitve vseh tras pri horizontalnem in vertikalnem razmeščanju cevi ter umeščanju posameznih elementov (npr. jaškov).
3.4 Okoljska infrastruktura
(1) Za navezavo novih objektov na vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov. Glavne točke navezave so predvidene ob regionalni cesti C1, in sicer na predvideno omrežje po projektu PZI Vodovod Mokronog 2. faza, Vodovod Bistrica–Prelesje (št. projekta 13-1220, izdelal: PNZ d.o.o. Ljubljana, julij 2012) ter ob lokalni cesti C2 in ob javni poti C3 na obstoječe omrežje na vzhodni strani.
(2) Nove cevovode se projektira iz cevi ustreznih dimenzij, z vso pripadajočo armaturo ter ob zagotavljanju kritičnega pretoka (Qkri).
(3) Individualne vodovodne priključke se projektira skupaj z vodomernimi jaški, ki se locirajo na rob gradbene parcele, čim bližje glavni trasi cevovoda.
(4) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(5) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe predpisov o oskrbi s pitno vodo ter tehničnih predpisov glede javnega vodovoda.
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja čistilne naprave ter ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise in standarde o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo. Upoštevati je potrebno tudi kanalizacijski vod (še ni uradno evidentiran, predviden za padavinske vode), ki poteka iz naselja Prelesje ob lokalni cesti proti jugozahodu.
Odpadne komunalne vode
(4) Komunalne odpadne vode se po kanalizacijskem sistemu vodijo na skupno čistilno napravo v ureditveni enoti B. Očiščene vode iz čistilne naprave bodo iztekale v odprt jarek, ki poteka ob zunanji meji območja urejanja in se v nadaljevanju naveže na potok Čed zahodno od območja urejanja.
(5) Gradnja male komunalne čistilne naprave na posamezni gradbeni parceli je možna s soglasjem upravljavca omrežja in le kot začasna rešitev do izgradnje kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo.
Odpadne padavinske vode
(6) Predvidena je ureditev sistema odvajanja čistih padavinskih voda, ki se lahko pred tem uporabijo tudi za tehnološko in sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd., in sicer po kanalizacijskem sistemu z izpustom v naravni odvodnik – odprt jarek znotraj/zunaj območja urejanja.
(7) V primeru, da geološka sestava tal omogoča ponikanje, se lahko izvedejo ponikalnice, ki se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin na posameznih gradbenih parcelah.
(8) Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj. Prav tako se pred izpustom v kanalizacijski sistem ustrezno očistijo morebitne tehnološke vode.
(9) Odvodnjavanje s prometnih površin se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni, z navezavo na predvideno kanalizacijsko omrežje.
(10) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino.
Vodnogospodarske ureditve
(11) Odprti jarek za odvodnjavanje zalednih voda ob regionalni cesti C1 se ohrani v največji možni meri ter ureja tako, da ni ogrožena stabilnost prometnega omrežja. Dopustna je ureditev dodatnih odprtih jarkov (v primeru ugotovljenih naravnih omejitev), kakor tudi gradnja krajših mostov za prečkanje jarkov na območju urejanja.
(12) Pri načrtovanju objektov in pripadajočih ureditev se upoštevajo omejitve v vodnem in priobalnem zemljišču. Omogočen mora biti nemoten dostop do vodotoka ter dela, ki so potrebna za njegovo vzdrževanje.
(13) Izpust očiščenih voda iz čistilne naprave oziroma iz kanalizacijskega omrežja ne sme segati v pretočni profil vodotoka. V območju izpustov se predvidi ustrezno protierozijsko zaščito struge vodotoka. Za posege v pretočni profil vodotokov se po potrebi izdela hidrološke raziskave glede vpliva na odtočni režim ob nastopu visokih voda.
(14) Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavni prostor vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(15) Zaradi izpustov očiščenih voda v melioracijski jarek (izven območja OPPN) je investitor dolžan vodotok, kamor bodo speljane vode, predhodno poglobiti, urediti brežine in urediti pretočnost vodotoka do drugega urejenega vodotoka. Točen obseg potrebnih del se določi v projektni dokumentaciji.
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(4) Za odvoz komunalnih odpadkov se uredijo odjemna mesta za vsak objekt posebej. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta, ki se uredijo ob robu prometnih površin, morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo. Za odvoz odpadnih surovin od proizvodnje, ki ne spadajo v kategorijo komunalnih odpadkov, se predvidi posebne zabojnike oziroma kontejnerje.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), lahko pa celo integrira v zasnovo poslovne stavbe. Lahko se ogradi z enostavno oblikovano ograjo ter nadkrije z nadstreškom, ki pa morata biti oblikovno usklajena z ostalimi objekti na gradbeni parceli oziroma na območju urejanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Na območju urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(3) Za segment Kulturna dediščina in krajina so določeni trije okoljski cilji, in sicer ohranjanje objektov in območij kulturne dediščine, ohranjanje arheoloških najdišč in arheoloških ostalin ter minimalen vpliv na krajinsko sliko območja, za doseganje katerih omilitveni ukrepi niso potrebni oziroma bodo določeni po oceni arheološkega potenciala območja.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske (varnostne) ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim in poslovnim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
(3) Oblikovanje poslovnih stavb mora skupaj z zunanjo ureditvijo na gradbeni parceli zagotavljati zmanjšanje obremenjenosti s hrupom, še posebej v odnosu do stanovanjskih in drugih stavb z varovanimi prostori. Pri tem se uporabijo materiali in oblike z zvočno absorpcijskimi značilnostmi (kot npr. akustična fasada/paneli, oblikovanje stavbnega volumna oziroma postavitev stavbe), ki zmanjšujejo odboj hrupa (tudi s cest) ter učinkujejo kot protihrupne ovire.
(4) Nameščanje inštalacijskih naprav za hlajenje in ogrevanje (kot. npr. ventilatorji, klima naprave, toplotne črpalke) ni dovoljeno na glavnih fasadah oziroma na površinah, ki so orientirane proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Usmerja se jih stran od stanovanjskih stavb in kmetijskih površin, še posebej, če se gradbena parcela nahaja v neposredni bližini. Protihrupne ukrepe naj se načrtuje pri viru hrupa.
(5) Pri projektiranju in gradnji novih stavb, kakor tudi pri rekonstrukciji in vzdrževanju obstoječih stavb, se upoštevajo tudi določila predpisov o zaščiti pred hrupom v stavbah glede omejevanja ravni hrupa z namenom preprečevanja ogrožanja zdravja ljudi in ustvarjanja ustreznih razmer za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek.
(6) Za segment Hrup je določen en okoljski cilj, in sicer zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– Na mejnih delih območja plana se stavbe v prostor umestijo tako, da bodo delovale kot protihrupne ovire.
– Objekti se umeščajo v prostor tako, da se zagotovi največji možni odmik novih objektov od obstoječih stanovanjskih objektov.
– Skladno z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je potrebno opredeliti stopnje varstva pred hrupom.
Glede na to, da je območje že obremenjeno s hrupom in da se na območju OPPN in na meji pojavlja IV. območje varstva pred hrupom (proizvodne dejavnosti, storitvene dejavnosti, promet) in ob upoštevanju določb uredbe je potrebno območje stanovanjske gradnje ob poslovni coni uvrstiti v III. območje varstva pred hrupom;
– Na območjih, kjer predvideni OPPN meji na stanovanjska območja naj se zagotovi zadosten varovalni pas med objekti v poslovni coni in stanovanjskimi objekti. Hrupnejše dejavnosti naj se ne umeščajo na meje cone;
– V primeru preseganja mejnih vrednosti skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je potrebno namestiti ustrezno protihrupno zaščito;
– Hrupne naprave (ventilatorji, klimati, toplotne črpalke), ki bodo nameščene izven objektov, naj se usmerja stran od stanovanjskih objektov.
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
(3) Za segment Kakovost zraka je določen en okoljski cilj, in sicer ohranjanje/izboljšanje kakovosti zraka, za doseganje katerega omilitveni ukrepi niso potrebni.
(varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem in vodotesno grajenem sistemu.
(2) Odpadne komunalne vode se odvajajo v kanalizacijski sistem ter po njem v skupno čistilno napravo na območju urejanja ali do male čistilne naprave na posamezni gradbeni parceli. Slednja se dopušča le kot začasna rešitev pred izgradnjo kanalizacijskega sistema s skupno čistilno napravo ter ob soglasju upravljavca omrežja.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v kapnice in ponikalnice (če geološka sestava tal to omogoča), višek vode pa po kanalizacijskem sistemu z iztokom v naravni odvodnik.
(4) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na kanalizacijsko omrežje ter z iztokom v naravni odvodnik.
(5) Onesnažene padavinske vode se pred iztokom v naravni odvodnik očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
(6) Morebitne tehnološke vode je potrebno pred iztokom v kanalizacijo očistiti do predpisane stopnje.
(7) Pri posegih na vodna in priobalna zemljišča je potrebno upoštevati zakonodajo in ostale predpise, ki urejajo varstvo voda.
(8) Za segment Vode je določen en okoljski cilj, in sicer dobro stanje površinskih in podzemnih vod, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– V primeru, da se izvede ponikanje v tla, se le to lahko izvede izključno samo za neonesnažene padavinske vode (ponikanje s streh objektov);
– V vodotok ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala. Po končani gradnji je potrebno z območja OPPN odstraniti vse ostanke gradbenega materiala;
– Skladiščenje nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v vodo oziroma v vodotoke;
– Gradnja izpusta čistilne naprave v vodotok, se mora izvajati na način, da ne vpliva na kakovost vodotoka. Vse morebitne ureditve v vodotoku (npr. protierozijska zaščita iztoka) naj se izvedejo na čim bolj sonaraven način;
– V cono naj se ne umešča dejavnosti pri katerih nastajajo večje količine odpadnih vod.
(varstvo ribjega habitata, ribjih vrst in drstišč)
(1) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji mogoči meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti (19. člen Zakona o sladkovodnem ribištvu (ZSRib); Uradni list RS, št. 61/06) tako, da se struge, obrežja in dna vodotokov ohranja v čim bolj naravnem stanju, da se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, da se objekti gradijo na način, ki ribam omogoča prehod ter da se ohranja naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(2) Dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora.
(3) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor ter v koordinaciji s pristojno ribiško družino (ribiško družino Sevnica).
(4) Neposredni vnos onesnaževal v vodotok in vodne habitate (izpust neprečiščenih komunalnih odplak) zaradi ogrožanja ribjih populacij in njihovih habitatov ni dovoljen.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Osvetljenost območja urejanja mora biti projektirana v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja ter z upoštevanjem priporočil in zakonodaje s področja osvetljenosti državnih cest.
(2) Osvetlitev objektov ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu.
(osončenje fasad in odprtih površin)
(1) Oblikovanje novih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov.
(2) Ohranjati oziroma vzpostaviti je potrebno naravno osenčenost oziroma osončenost strug/odprtih jarkov/brežin.
(varstvo krajinskih in arhitekturnih značilnosti)
(1) Urejanje okolice stavb in ostalih zelenih površin, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čim bolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju območja je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(2) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(3) Ohranjajo se vrbe in vodni kanal v UE D2 na severni strani regionalne ceste v čim večji možni meri. Obstoječi zeleni pas se vzdolž regionalne ceste C1 podaljša proti zahodu do obstoječega priključka na zemljišče s parc. št. 2820, k.o. Bistrica.
(4) Na stičnih lokacijah območja urejanja, ki so orientirana proti kmetijskim zemljiščem, površinam podeželskega naselja in površinam za turizem se oblikujejo zeleni pasovi kot obvezne vmesne ločnice v katerih se zasadi drevesa in grmovje kot vizualno in protiprašno bariero.
(5) Pri objektih na mejnih parcelah vzdolž lokalne ceste C2 se vertikalni gabariti postopoma znižujejo v smeri proti naselju Prelesje.
(6) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Začasne deponije morajo imeti urejen odtok padavinskih voda ter zaščito pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Nekontrolirano odlaganje izkopanega materiala ni dovoljeno. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
(4) Za segment Raba naravnih virov je določen en okoljski cilj, in sicer ohranjanje kmetijskih zemljišč, za doseganje katerega omilitveni ukrepi niso potrebni.
(5) Za segment Tla je določen en okoljski cilj, in sicer preprečitev morebitnega onesnaženja tal zaradi vpliva OPPN, za doseganje katerega omilitveni ukrepi niso potrebni.
(1) Na območju urejanja ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave.
(2) Za segment Narava je določen en okoljski cilj, in sicer preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti na nivoju habitatnih tipov, habitatov in genov, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– Obstoječe drevje na zemljišču je potrebno v čim večji meri ohraniti in vključiti v krajinsko zasnovo območja;
– Zasaditev in ozelenitev območja predvidenega OPPN se mora izvesti z uporabo avtohtone vegetacije. Med gradnjo in obratovanjem se mora preprečiti vnos tujerodnih in invazivnih vrst;
– Gradbene odpadke in odvečni izkopni material se deponira na za to urejenem odlagališču oziroma se odvečne zemlje ne razgrinja po okoliških travnikih;
– Začasne deponije (med gradnjo) morajo biti urejene na način, da je preprečeno onesnaženje vode;
– Dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst;
– V vodotok ni dovoljeno odlagati odpadkov in gradbenega materiala. Po končani gradnji je potrebno z območja OPPN odstraniti vse ostanke gradbenega materiala;
– Skladiščenje nevarnih snovi med gradnjo in obratovanjem mora biti izvedeno na način, da se prepreči možnost izlivanja v vodo oziroma v vodotoke;
– Gradnja izpusta čistilne naprave v vodotok, se mora izvajati na način, da ne vpliva na kakovost vodotoka. Vse morebitne ureditve v vodotoku (npr. protierozijska zaščita iztoka) naj se izvedejo na čim bolj sonaraven način;
– Vse morebitne ureditve brežin vodotokov je potrebno izvajati tako, da se v največji možni meri ohrani obvodna vegetacija, predvsem višja zarast, ki omogoča senčenje vodotoka;
– Javna razsvetljava se mora urediti in izvesti tako, da ne bo moteče vplivala na prehranjevalni in razmnoževalni ciklus žuželk in drugih nočnih živali. Za osvetljevanje naj se uporabijo zasenčena svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila, na ta način je motnja žuželk manjša).
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Na področju hidrologije je območje urejanja označeno kot erozijsko območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi.
(2) V fazi priprave prostorske/projektne dokumentacije se po potrebi izdela elaborat geoloških raziskav, v primeru ugotovljenih naravnih omejitev pa tudi hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti, plazovitosti ali poplavnosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja.
(3) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določbe predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določbe predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije oziroma zasnove požarne varnosti, in sicer za tiste objekte za katere je to določeno s predpisi. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali - Cancani - Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določbe predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določbe ostalih predpisov in standardov glede varstva pred potresom.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge UE. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 12. in 16. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 11. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti in, če ni v nasprotju z določbami OPN za posamezno namensko rabo prostora ter ob upoštevanju določil tega odloka glede varstva okolja;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel;
– izvedba priključka ceste C3 na regionalno cesto, pred izvedbo krožnega križišča;
– ustrezno zmanjšanje območja UE A oziroma UE B zaradi oblikovanja internih cest (UE C) ali območja energetske infrastrukture (UE E);
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti in ostalih določil odloka):
– odstopanja od določitve mesta in števila dovozov na gradbeno parcelo;
– odstopanja od prikazane sheme postavitve, velikosti in oblike stavb;
– odstopanja od prikaza velikosti in oblike ureditvenih enot ob pogoju, da se ne spreminja koncepta urejanja območja;
– odstopanja od prikazane sheme poteka primarnih in sekundarnih internih cest (ne velja za lokacije križišč na regionalni cesti C1) ob zagotavljanju tehničnih elementov ter skladno s predpisi o projektiranju cest;
– odstopanja od predlagane sheme oblik in velikosti gradbenih parcel posameznih poslovnih stavb, ki se lahko zmanjšajo ali povečajo, pri čemer velja, da zaradi odstopanj v velikosti ne sme biti ogrožena funkcionalnost posameznih (zlasti sosednjih) gradbenih parcel.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko- geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in veljavnimi predpisi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območja varovalnih pasov gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določila veljavnega OPN.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz gradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno s 45. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Financiranje gradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Občino Šentrupert ob upoštevanju določil tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
(5) Investitorji v območju UE B morajo zagotavljati neoviran oziroma pravno formalen dostop (npr. s služnostjo) do lokacije čistilne naprave v območju UE F.
(vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1. | Pregledna situacija s prikazom območja urejanja v širšem prostoru | M 1:50000 |
2. | Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN MONM | M 1:5000 |
| a) – namenska raba | |
| b) – infrastruktura | |
3. | DOF s prikazom območja urejanja | M 1:2500 |
4. | TTN s prikazom območja urejanja | M 1:2500 |
5. | DKN s prikazom območja urejanja | M 1:1000 |
6. | Geodetski načrt s certifikatom | M 1:500 |
7. | Geodetski načrt s prikazom območja urejanja | M 1:1000 |
8. | Ureditvena situacija s prikazom ureditvenih enot | M 1:1000 |
9. | Načrt parcelacije | M 1:1000 |
10. | Načrt prometne infrastrukture | M 1:1000 |
11. | Načrt komunalno-energetske infrastrukture | M 1:1000 |
12. | Rešitve in ukrepi za varstvo okolja ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | M 1:1000 |
13. | Karakteristični prečni prerez ceste | M 1:50 |
14. | Pregledni vzdolžni prerez ceste | M 1:2500/250 |
15. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:2500 |
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega odloka se zaradi razširitve območja urejanja z OPPN ustrezno zmanjšajo območja enot urejanja prostora iz OPN, na katere se posega z OPPN.
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Občine Šentrupert in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Šentrupert.
Št. 3500-0013/2014-14
Šentrupert, dne 24. aprila 2017
Rupert Gole l.r.
