Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 Zakona o varstvu okolja – ZVO-1B, 108/09, 80/10 Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor – ZUPUDPP, 43/11 Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin – ZUUJFO) ter 16. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15) je Občinski svet Občine Tišina na 3. izredni seji dne 20. 4. 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina – SD OPN 1
(predmet sprememb in dopolnitev)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka občinskega prostorskega načrta Občine Tišina (v nadaljevanju: SD OPN 1). V okviru teh sprememb se v celotni zamenja besedilo strateškega in izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Tišina, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 14/07).
(vsebina prostorskega načrta)
SD OPN 1 se nanašajo na spremembe celotnega strateškega in izvedbenega dela, ki obsegajo:
– zamenjava celotnega besedila odloka od vključno 3. člena do vključno 58. člena,
– dopolnitev odloka z novo Prilogo 1 z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti.
Besedilo odloka se glasi:
»II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1) Območje Občine Tišina (v nadaljevanju: občina) zavzema nižino severno od reke Mure, ki jo imenujemo zahodno Ravensko. Območje je izrazito kmetijsko, s kvalitetnimi njivskimi površinami, vendar kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga. Prebivalstvo v občini v povprečju upada, le v naseljih Murski Črnci in Tropovci prebivalstvo v zadnjih letih rahlo narašča. Nadpovprečno prebivalstvo narašča v romskem naselju pri Vanča vasi. Prisotno je pomanjkanje delovnih mest, ki jih občina želi zagotoviti v naseljih bivanja.
(2) V občini je 12 naselij in en večji zaselek. Središče občine je naselje Tišina, ki skupaj z delom naselja Tropovci zadovoljuje potrebe na lokalnem nivoju. Družbene funkcije so razporejene v centralnem delu naselja, kjer je občinska zgradba, šola, cerkev, trgovina osnovne preskrbe in servisi. Vsa naselja v občini so nižinska obcestna naselja, glede na tipologijo in tudi po funkciji ima večina še vedno pretežno kmečki značaj. Večja območja družbene infrastrukture se nahajajo le v centralnem delu naselja Tišina. Javne površine so omejene na rekreacijske in športne površine. V vseh naseljih so še prosta nezazidana stavbna zemljišča, ki se pojavljajo kot vrzeli ob cestah.
(3) Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije, zaradi komunalno opremljenih naselij in dobre povezave z bližnjimi regijskimi centri, kvalitetno bivalno okolje. V zadnjih letih je bilo izboljšanje kvalitete bivalnih območij usmerjeno v gradnjo infrastrukture, predvsem je to oskrba s pitno vodi ter zbiranje in čiščenje odpadnih voda. Pomanjkljivo je urejen le odvod meteornih voda. Ostala infrastruktura (prometna infrastruktura in telekomunikacije) je bila izvedena pred časom na celotnem območju občine. Urejen je pretežni del lokalnih cest, saj so vse lokalne ceste in poti asfaltirane. To omogoča mobilnost in neposredno povezavo vseh naselij in zaselkov z lokalnim središčem in drugimi občinskimi središči ter višje kategoriziranimi cestami, ki vodijo v večja središča (Mursko Soboto in Maribor). K boljši povezanosti s širšim zaledjem in tujino prispeva tudi avtocesta, na katero se občina navezuje preko državne ceste.
(4) Občina je že v preteklosti želela zagotoviti ustrezna zemljišča za dejavnosti, ki bi zagotavljale delovna mesta v domačem kraju. Ker ni bilo drugih površin, je bila rezervirana poslovno-obrtna cona v občinskem središču, ki se nahaja v neposredni bližini centralnega dela naselja in zato ni primerna za agresivne dejavnosti. Drugih večjih prostih površin za razvoj dejavnosti v občini ni, zato se pojavlja težnja po zagotoviti ustreznih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti.
(5) V občini so kot posebna območja opredeljena poplavna območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Tišina (v nadaljevanju: OPN) temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Dejavnosti v prostoru občine se usmerja na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšuje s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču naselju Tišina, se vzpodbuja razvoj delovnih mest in s tem zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije.
(2) Naselja morajo biti varna, socialno pravična, vitalna, zdrava in urejena. Kvaliteta bivalnega okolja se zagotavlja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne oskrbe s pitno vodo in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.
(3) Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih in vrzelih kot zaokrožitev območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj gospodarskih dejavnosti v obrtni coni v Gederovcih. Zagotovi se dodatne površine za razvoj romskega zaselka v Borejcih.
(4) V naseljih, kjer še ni meteorne kanalizacije, se poiščejo tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija mora biti ločena. Izpust v površinske odvodnike bo obogatil vodno mrežo in posredno podtalnico.
(5) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se je občina vključila v obnovo in posodobitve sistemov oskrbe s pitno vodo ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen se je občina vključila v regijski projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B«, v okviru katerega se zagotavlja javna oskrba s pitno vodo vsem prebivalcem občine. Na območju občine so številni in razpršeni viri pitne vode, zato se varuje vse obstoječe in potencialne vire vodooskrbe, med katerimi so potencialno lahko tudi obstoječi viri za lastno oskrbo s pitno vodo oziroma viri, ki še morda niso zaščiteni glede na predpise.
(6) Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode. Komasacije so pretežno izvedene.
(7) Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN). Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe, s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(8) Del občine ob reki Muri je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Širše območje je definirano kot ekološko pomembno območje s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje Natura 2000. V območju se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst.
Območja varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno pa se območja varstva narave ob reki Muri izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Občina je povezana s sosednjimi občinami Radenci, Cankovo, Puconci in Mestno občino Murska Sobota ter sosednjo Republiko Avstrijo z dobro urejeno cestno mrežo. Javni potniški promet je omejen na avtobusne povezave, ki pa so minimalne in se opuščajo. Delno so s sosednjimi občinami vzpostavljene rekreacijske kolesarske poti, večinoma ob javnih cestah in na območju ob reki Muri.
(2) Z Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna povezava.
(cilji skladnega prostorskega razvoja občine)
Cilji prostorskega razvoja občine so:
– zagotovi se delovna mesta v občini s spodbujanjem proizvodne obrti,
– ustvari se kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo ustreznih bivalnih površin in dograditvijo komunalne infrastrukture,
– utrdi se vlogo vodilne občine v zahodnem delu pomurske regije z razvojem družbene infrastrukture in gospodarskih dejavnosti,
– zagotovi se prostorski razvoj romskega naselja,
– ohranja se prostorsko identiteto naselij,
– vzpodbuja se dopolnilno gradnjo v območjih individualne stanovanjske gradnje,
– zagotovi se kvaliteto bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti ter dostopnostjo do družbene infrastrukture,
– zagotovi se trajnostna raba naravnih virov, mineralnih surovin,
– vzpodbuja se rabo obnovljivih virov energije ter racionalno ravnanje z odpadki,
– ohranja se biotska raznovrstnost in ugodno stanje habitatnih tipov v vseh območjih varstva narave,
– celostno se ohranja in varuje objekte in območja kulturne dediščine,
– v lokalnem središču, naselju Tišina se dopolnjuje funkcijo lokalnega središča z razvojem dopolnjujočih dejavnosti, ki zagotavljajo naselju, občini in širšemu območju ustrezno osnovno oskrbo, sanira in vzpostavi se zeleni sistem v naselju, ohranja se kulturno dediščino in identiteto naselja,
– izboljšuje trajnostno mobilnost in spodbuja fizične integracije prometnih podsistemov,
– komunalno opremiti poslovno-obrtna območja,
– pospešuje se razvoj turizma ter vzpostaviti primerno turistično infrastrukturo,
– podvojiti število družinskih kmetij, ki bodo razpolagale z več kot 10 ha obdelovalne zemlje,
– pospeševati specializacijo proizvodnje (sadjarstvo, zelenjadarstvo, domače mesnine, turistična ponudba) na kmetijah, ki imajo več kot 2 ha obdelovalne zemlje, spodbujati uvajanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (zelenjadarstvo, domače obrti, predelavo ali obdelavo kmetijskih proizvodov), povezovanje kmetovalcev in čim večja oskrba prebivalstva z domačimi pridelki in izdelki,
– spodbujati turistično ponudbo in pridobitev nastanitvenih kapacitet (zeleni turizem – reka Mura, sanacija opuščenih gramoznic v rekreacijsko turistično ponudbo, pohodništvo, kolesarstvo, ribolov ipd.,
– zagotoviti kvalitetno pitno vodo.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Poselitev se prioritetno usmerja v proste površine znotraj naselij, zaradi racionalne izrabe javne gospodarske infrastrukture pa tudi v nova območja na robovih naselij, ki pomenijo zaokrožitev meje naselij. Razvoj naselij se usmerja v zgostitev ob upoštevanju morfologije naselij in obstoječe grajene strukture. Zaradi ohranitve morfološke strukture obcestnih naselij in delov naselij se onemogoči gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov tako, da se vrtovi in sadovnjaki opredelijo kot zelene površine. Degradiranih ali nezadostno izkoriščenih zemljišč v občini ni. Uredijo in razširijo se rekreacijska območja v vseh naseljih.
(2) Razvoj romskega zaselka v Borejcih je usmerjen v širitev, saj znotraj obstoječega naselja ni možno zagotoviti potreb po stanovanjih.
(3) Na področju kmetijstva se vzpodbuja preusmeritve dela kmetijske pridelave v kulture za izkoriščanje biomase kot alternativni vir energije (bioplin, biodizel). Vzpodbuja se tudi intenzivna pridelava pod rastlinjaki ter namakanje kmetijskih zemljišč. Za vsa kmetijska zemljišča, izven območji varstva narave, se načrtujejo agrarne operacije ter namakanje s koriščenjem vode iz reke Mure. Za razvoj kmetijstva se v občini zagotovi možnost gradnje večjih proizvodnih objektov tudi izven poselitvenih območij. Širitev kmetij v naseljih je možna le, če so zagotovljeni prostorski in okoljski pogoji.
(4) Za razvoj gospodarskih dejavnosti v naseljih ni prostorskih možnosti, zato se zagotovi dodatne površine ob državni meji v naselju Gederovci.
(5) Razvoj turizma je usmerjen v zavarovana območja ob reki Muri, kjer se načrtujejo pohodniške in kolesarske poti brez večjih posegov. Nastanitvene turistične kapacitete so možne kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
(6) Za razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno infrastrukturo.
(vloga in funkcija naselij)
Občinsko središče, naselje Tišina je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So podeželska naselja z bivalno funkcijo, z vmesnimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo in rekreacijo.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1) Prometno je občina navezana na sosednje občine in pomembnejša regionalna središča (Maribor in Murska Sobota) preko državnih cest. Glavne prometne smeri so speljane do Mestne občine Murska Sobota na vzhodu in do Občine Radenci na zahodu. Obe smeri povezujeta občino s širšim območjem regije in s Slovenijo. Z izgradnjo dela avtoceste se je tranzitni promet na glavni cesti močno zmanjšal, tako da se po njej odvija le lokalni medkrajevni promet. Neposredno je po regionalni cesti občina povezana tudi z Republiko Avstrijo, zaradi česar je na relacijo Murska Sobota Gederovci povečan promet.
(2) Načrtovana je tudi železniška povezava med Mursko Soboto in Republiko Avstrijo. Del trase poteka po območju občine, vendar povezava ni strateška odločitev občine, zato je vključena zgolj informativno.
(1) V občino se območja varstva narave nahajajo na južnem delu ob reki Muri, kjer so izključene dejavnosti, ki bi kakorkoli ogrozile biotsko raznovrstnost območja, vključno s kmetijskimi operacijami. Na teh območjih se melioracije, komasacije in namakanje ne bodo izvajale.
(2) Poselitev in gradnja gospodarske javne infrastrukture se načrtuje izven območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih. Nove posege se praviloma načrtuje tudi izven znanih arheoloških najdišč in izven območij zavarovane kulturne dediščine.
(3) Na območju občine trenutno ni pridobivalnega prostora, za katerega bi bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine. Na perspektivnem nahajališču v Rankovcih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območje z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet OPPN. Opuščene gramoznice se sanirane v rekreacijska območja. Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov. V primeru opredelitve opuščenih gramoznic v kopalne vode je potrebno upoštevati vse predpise s tega področja.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
(prometna infrastruktura)
(1) Po območju občine potekata v smeri vzhod-zahod glavna cesta Murska Sobota–Maribor in regionalna cesta Murska Sobota–Gederovci, povezuje ju regionalna cesta Gederovci–Petanjci. Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture je usmerjen v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev turističnih poti ob reki Muri.
(2) Po območju občine je načrtovana železniška povezava med Mursko Soboto in Republiko Avstrijo. Trasa je še v načrtovanju, v postopku priprave dokumentacije pa bo sodelovala tudi občina.
(3) Rekonstruira in urediti se varčno javno razsvetljavo ob prometnih površinah v vseh naseljih.
(4) Znotraj občinskega središča, naselja Tišina in v pretežnem delu ostalih naselij v občini, se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šola, zdravstveni dom, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.
(5) Istočasno se v centralnem delu naselja Tišina kakor tudi ostalih naseljih, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.
(6) Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in kolesarskih poti (Mura Drava Bike, Pomurska planinska pot, Plavčkova pohodniška pot, Keplerjeva zvezdna pot, Pot ob Muri, Pot do ribnikov, Vzhodna etnološka pot, Protestantska pot, Kostanjeva kolesarska pot, Pot vzhajajočega sonca, Turistična pot ob Muri, Turistična poti med vrelci itd.). V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno varnost obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične uporabe smiselno.
(7) Sistem javnega potniškega prometa je na področju občine vzpostavljen in deluje. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih središč in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega potniškega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.
Občina bo na svojem območju vzpodbujala razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Vzpodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij. V vsakem naselju se zagotovi optično omrežje in uporaba optičnih povezav večjim uporabnikom.
(1) Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Potrebe bodo preverjene pred izdelavo dokumentacije in na podlagi programa opremljanja stavbnih zemljišč.
(2) Na območju občine so zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:
– visokonapetostno omrežje (110 kV),
– srednjenapetostno omrežje (20 kV),
– transformatorska postaja 20/0,4 kV ter
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz 110/20 kV RTP Murska Sobota.
(3) Na obravnavanem območju ima Elektro Maribor d.d. v naslednjem srednjeročnem obdobju predvideno izgradnjo naslednjih elektroenergetskih vodov in naprav, in sicer:
100 kV SN VODI:
– DV 2x110 kV MURSKA SOBOTA – MAČKOVCI
20 kV SN VODI:
– KB DV MURSKI PETROVCI (d-577) – DV ZGORNJI PETANJCI MURA (d-506)
– KB TIŠINA RUŽIČ – TIŠINA (SPODNJI PETANJCI – TIŠINA)
– KB GRADIŠČE VAS – TROPOVCI
– KB MURSKI ČRNCI – GRADIŠČE
– KB PETANJCI
TP 20/0,4 kV SN/NN:
– TP TROPOVCI (t-263), gradbena obnova
– TP PETANJCI (nadomestna TP)
– TP MURSKI ČRNCI (nadomestna TP)
NN 0,4 kV VODI:
– NNO BOREJCI (t-269) – izvod vodovod
– NNO RANKOVCI VAS (t-307) IZVOD Gederovci, dokončanje iz obnove v letu 2014
– NNO GRADIŠČE VAS (t-505) – izvod Tropovci
– NNO TROPOVCI (t-263) – izvod Gradišče
– NNO RANKOVCI VAS (t-307) – izvod Tišina
– NNO SODIŠINCI VAS (T-591) – izvod Recek
– NNO PETANJCI
– NNO MURSKI ČRNCI, vključitev v nadomestno TP.
(4) Po območju občine potekajo oziroma so načrtovane naslednje prostorske ureditve državnega pomena za proizvodnjo in prenos električne energije:
– predvidena HE Hrastje Mota – DPN v izdelavi,
– predvidena DV 2x110kV Maribor – Lenart – Murska Sobota – sprejeti DPN,
– DV 1x110kV Murska Sobota – Radenci – v izgradnji.
(5) Občina bo pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije (geotermalno energijo, sončno energijo in energijo biomase).
(6) Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.
(7) Toplotna energija pridobljena s črpanjem geotermalne vode se bo uporabljala predvsem v kmetijstvu. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.
(1) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in vzpodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(3) Vzpodbuja se povezovanje sistemov za oskrbo s pitno vodo v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je občina vključena v regionalno zasnovo oskrbe s pitno vodo Pomurja z namenom, da se zagotovi kvalitetna pitna voda.
(čiščenje in odvajanje odpadnih voda)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja.
(2) Občina zagotavlja odvajanje in čiščenje fekalnih voda z izgrajenim kanalizacijskim sistemom in čiščenjem na čistilnih napravah. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave.
(3) Padavinske vode se zbirajo ločeno in se čim dalj zadržijo na mestu, kamor so padle. Odvajajo se ločeno in se prioritetno speljejo v tla na ožji lokaciji ali v površinske odvodnike (Mokoš, Dobel).
Občina že zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru, razvoj na tem področju pa usmerja v recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki iz kmetijstva, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
(1) V občini so vodotoki reka Mura in potok Ledava, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.
(2) Na področju vodnega gospodarstva občina načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, ki niso v pristojnosti države zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.
4. Določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje
(določitev območij naselij)
(1) Območja naselij so definirana z mejami, povzetimi iz prostorskih sestavin planov občine, ki se mestoma spremenijo zaradi vključitve robnih parcel. Vsa naselja v občini so strnjena obcestna naselja, večji zaselek je le romski zaselek v Borejcih, ki je postal samostojno naselje.
(2) Razpršeno gradnjo je v občini v preteklosti predstavljalo območje romskega zaselka v Borejcih, ki je postalo samostojno naselje. Posamične domačije izven strnjenih naselij, ki so zgrajene pred letom 1967, se v namenski rabi prikaže kot stavbišče s pripadajočo parcelo in kot del razpršene poselitve.
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
(usmeritve za razvoj poselitve)
(1) Razvoj naselij je usmerjen v zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v naseljih. Gradnja stanovanjskih objektov v liniji gospodarskih objektov ni možna. Proste vrzeli so pretežno namenjene za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov in sicer na območju naselij Gederovci in Vanča vas, razen v centralnem delu naselja Tišina, kjer je možna tudi gradnja centralnih in večstanovanjskih objektov.
(2) Prenova v naseljih je omejena le na prenovo javne gospodarske infrastrukture, saj v naseljih ni degradiranih površin. Nezadostno izrabljena zemljišča v nekaterih naselji ter površine ob vodotokih se spremeni v prvotno, to je kmetijsko rabo.
(3) Širitev naselij za stanovanjsko gradnjo je omejena na posamične parcele v zasebni lasti na robu in vrzelih naselij ob pogoju, da je do parcele urejena komunalna infrastruktura in da ima parcela urejen dostop z javne ceste. Širitev ne sme rušiti značilne morfologije naselja (gradnja stanovanjskih objektov ob cesti, gospodarski objekti v notranjosti, zaporedni odmik od parcelne meje). Večja širitev izven sedanjih meja naselij je načrtovana v romskem zaselku v Borejcih.
(4) Za razvoj dejavnosti je zasnovana poslovno-obrtna cona v Gederovcih, v kateri bo možen razvoj različnih dejavnosti. V območjih naselij je predvidena le stanovanjska gradnja in servisne ter poslovne dejavnosti, ki dopolnjujejo stanovanjsko funkcijo. V kmetijski coni je predviden razvoj dejavnosti, ki dopolnjuje kmetijsko proizvodnjo.
(5) Gradnja izven poselitvenih območij se lahko načrtuje, kadar gre za gradnjo objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanja voda, za potrebe športa in rekreacije, turizma, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe javne gospodarske infrastrukture. Pri tem je treba upoštevati javno korist in možnost komunalne opreme brez večjih stroškov. Gradnja izven poselitvenih območjih ne sme povzročiti škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov. Gradnja prav tako ne sme ovirati osnovne namenske rabe površin.
(6) Območja nekdanjih mineralnih kopov se sanira v ribnike. Vse opuščene gramoznice se namenijo za turizem in rekreacijo.
(prostorski razvoj naselja Tišina)
(1) Prostorski razvoj naselja Tišina je usmerjen v izboljšavo obstoječih in urejanje novih stanovanjskih območij, v razvoj urbanega centra naselja in v razvoj poslovno stanovanjske cone v centralnem delu. V centralnem delu naselja med občinsko zgradbo in območjem za kmetijsko dejavnost se rezervirajo zemljišča za centralne dejavnosti (npr. za dom starejših občanov), formira se urbani center. V centralnem delu se gradnja stanovanjskih objektov kombinira z javnimi funkcijami.
(2) Stanovanjsko gradnjo se usmerja v zapolnitev nepozidanih stavbnih zemljišč in zgostitev obstoječih stanovanjskih območij. Nova stanovanjska območja se bo urejalo v skladu s potrebami. Iz dela naselja, ki je vključeno v urbanistični načrt se postopoma seli kmetijska dejavnost, obstoječe kmetije se ohranja, novih se ne načrtuje.
(3) V urbanem centru bo dana možnost gradnje objektov z višjimi gabariti. Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih se upošteva namembnost območja in izhodišča za oblikovanje objektov. Stanovanjske objekte se kombinira z javnimi funkcijami (lokali), možni ali obvezni so višji gabariti. Edino v centralnem delu bo možna tudi blokovska gradnja.
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Razvoj v krajini se usmerja na razvoj naravnih potencialov. V občini so to predvsem kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih se vzpodbuja intenzivna pridelava vrtnin in poljščin z uporabo geotermalne vode za ogrevanje in namakanje. Na celotnem območju občine je predvidena zložba kmetijskih zemljišč (agrarne operacije in namakanje). Agrarne operacije in namakanje niso možne med visokovodnim nasipom in strugo reke Mure, ki je območje z naravovarstvenim statusom.
(2) Na področju gozdarstva se ohranja gospodarska in ekološka funkcija gozda. Ohranja se tudi funkcija zaraščenih površin ob potokih in na robovih naselij ter ob opuščenih gramoznicah.
(3) Posebnih pogojev za razvoj turizma v občini ni. Turistična območja so območja varstva narave, ki pa jih občina ne namenja za turistični razvoj v minimalni obliki, le z ureditvijo poti. Sanirane gramoznice, ki so urejene v ribnike, se bodo z izgradnjo pripadajočih turističnih in gostinskih objektov razvijale v lokalna turistična območja.
(4) V vseh naseljih so že urejena rekreacijska območja, večinoma kot zelena igrišča s pripadajočimi objekti. Načrtovana je dodatna komunalna oprema.
(5) Z načrtovanjem prostorskih ureditev v krajini in pri izvajanju kmetijske dejavnosti se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst. Vzpodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin, ohranja in ponovno se vzpostavi omejke, živice in gozdne otoke. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov, ohranja se gozdne površine na kmetijskih območjih. Ohranja se priobalni pas vodotokov in vodnih površin.
(6) Pri zasnovi krajine se ohranja kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter krajinskega merila. Dejavnosti se usmerja tako, da se ohranja kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto.
(usmeritve za razvoj območij za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območij zaščite in reševanja ter območij za obrambo)
(1) Poplavna območja se v občini nahajajo v južnem delu ob reki Muri, ki so omejena z visokovodnim nasipom, ob Ledavi, ki je mejni potok na severni strani občine in ob potoku Dobel. Območje ob reki Muri je po namenski rabi večinoma kmetijsko in gozdno zemljišče in zanj ni predvidena sprememba rabe. Torej v območju niso predvideni gradbeni posegi, za katere bi območje predstavljalo nevarnost. Poplavno območje ob Doblu sega tudi v območja naselij, zato se gradnja usmerja izven teh območij.
(2) Dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna. Na poplavnih območjih se prepove vse dejavnosti in vsi posegi, ki imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Glede na stopnjo ogroženosti so lahko dopustni posegi, ki izhajajo iz podrobnejše namenske rabe ter posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda in posegi, ki izhajajo iz osnovne kmetijske in gozdne rabe zemljišč. Z ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima oziroma se zagotovi izravnalne ukrepe. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje retenzijskih površin je možno ob zagotovitvi nadomestnih površin in izvedbi izravnalnih ukrepov. Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(3) Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine in sicer na območju gospodarske cone v naselju Tišina. Posebnih območij za množične pokope Občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju čistilne naprave v Murskih Črncih, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost cca 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so ob šoli v naselju Tišina.
(4) V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa področna zakonodaja. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.
(5) V občini ni erozijskih območij ali območij, ogroženih zaradi škodljivega delovanja voda. Tudi industrijskih območij, ki so potencialna območja tveganj industrijskih nesreč, na območju občine ni.
(6) V občini ni območij za potrebe obrambe.
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč je povzeta iz prostorskih sestavin planov občine, dopolnjena z novimi spremembami namenske rabe. Deli se na stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vode in druga zemljišča.
(2) Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, igrišča). Stavbna zemljišča se delijo na zazidana in nezazidana stavbna zemljišča. V izvedbenem delu prostorskega načrta so določena območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora glede na pretežnost rabe.
(3) Območja za stanovanja so vsa naselja v občini, v pretežni meri so to podeželska naselja, ki so namenjena bivanju in kmetovanju ter spremljajočim servisnim in obrtnim dejavnostim.
(4) Območij za poslovne, obrtne in proizvodne dejavnosti v občini ni, zato bodo zagotovljene nove površine v naselju Gederovci in Tišini.
(5) Območja za centralne dejavnosti so v osrednjem delu naselja Tišina, ki se po namenski rabi opredeli kot urbano središče, ki je namenjeno dopolnitvi manjkajočih centralnih dejavnosti.
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah in podenotah urejanja prostora glede na osnovno in podrobnejšo namensko rabo. Enote in podenote urejanja prostora se določi glede na značilnosti prostora.
(2) Pri določanju pogojev za oblikovanje objektov se upošteva značilnosti prekmurske arhitekturne tipike. Pri razporeditvi individualnih stanovanjskih objektov se upošteva značilna zaporednost zazidave na stavbnih zemljiščih – stanovanjski del ob cesti, gospodarski del in pritikline v notranjosti parcele.
(3) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upošteva objekte in območja kulturne dediščine in območja varstva narave.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Enote in podenote urejanja prostora
(enote in podenote urejanja prostora)
(1) Enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: pEUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so naselja, zaselki, deli naselij in ostala območja stavbnih zemljišč ter območja krajine, določene glede na prevladujočo podrobnejšo namensko rabo prostora. V EUP in pEUP so za posamezne površine osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora (v nadaljevanju: PNRP) določeni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pregled EUP in pEUP v občini:
Naselje | Opis EUP/pEUP | Oznaka EUP/pEUP | Oznaka in opis PNRP | Območja režimov v EUP/ pEUP | Način urejanja | PIP v členu |
Krajna | Kmečko naselje | KR 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture (vodno zajetje) | KD (22888) VVO (1, 2, 3) | | 27. člen |
Krajna | Igrišče | KR 2 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | VVO (3) | | 40. člen |
Krajna | Pokopališče | KR 3 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine | VVO (3) | | 37. člen |
Krajna | Opuščena gramoznica | KR 4 | BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | KD (6828) VVO (3) | | 38. člen |
Gederovci | Kmečko naselje | GE 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest K1- najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode | KD (21550) | | 27. člen |
Gederovci | Stanovanjsko območje | GE 2 | SS – stanovanjske površine | | pOPPN | 42. člen |
Gederovci | Bivši mejni prehod | GE 3 | BD – površine drugih območij PC – površine cest | VVO (3) | | 31. člen |
Gederovci | Gospodarska cona ob meji | GE 4 | IG – gospodarske cone | | pOPPN | 42. člen |
Gederovci | Opuščena gramoznica | GE 5 | BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | VVO (3) | | 38. člen |
Gederovci | Pokopališče | GE 6 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča | | | 37. člen |
Gederovci | Mešano območje ob trgovini | GE 7 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest VC – celinske vode | | pOPPN | 42. člen |
Gederovci | Opuščena gramoznica »Šneider« | GE 8 | BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode | VVO (3) | | 38. člen |
Gederovci | Opuščena gramoznica »Šneider« | GE 8/1 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | VVO (3) | | 38. člen |
Sodišinci | Kmečko naselje | SO 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode | KD (21424, 21555, 3450, 6862) VVO (1, 2, 3) | | 27. člen |
Sodišinci | Pokopališče | SO 2 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine | | | 37. člen |
Sodišinci | Opuščena gramoznica | SO 3 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | VVO (3) | | 38. člen |
Sodišinci | Trgovina | SO 4 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine | | | 30. člen |
Rankovci Vanča vas | Kmečko naselje | RA 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode | KD (18078, 23789, 24608, 24616, 6861) VVO (1, 3) poplave | | 27. člen |
Rankovci | Naselje | RA 1/1 | ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode | VVO (1, 3) poplave | | 27. člen |
Rankovci | Stanovanjsko območje | RA 2 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest | VVO (1, 2, 3) | pOPPN | 42. člen |
Rankovci | Igrišče | RA 3 | ZD – druge urejene zelene površine | VVO (3) poplave | | 40. člen |
Rankovci | Igrišče | RA 4 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | VVO (1, 3) | | 40. člen |
Rankovci | Opuščena gramoznica | RA 5 | ZD – druge urejene zelene površine T – območja komunikacijske infrastrukture VC – celinske vode | NV (7293) | | 38. člen |
Vanča vas | Opuščena gramoznica | RA 6 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | VVO (3) | | 38. člen |
Borejci | Romsko naselje | BO 1 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture | VVO (1, 3) | | 28. člen |
Borejci | Novo naselje | BO 2 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest | VVO (3) | OPPN (Uradni list RS, št. 58/13) | 43. člen |
Borejci | Romsko igrišče | BO 3 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | VVO (3) | | 40. člen |
Borejci | Kmečko naselje | BO 4 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest O – območje okoljske infrastrukture | VVO (1,2,3) | | 27. člen |
Borejci | Pokopališče | BO 5 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest | VVO (3) | | 37. člen |
Borejci | Igrišče | BO 6 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest | VVO (3) | | 40. člen |
Borejci | Pokopališče | BO 7 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine | VVO (3) | | 37. člen |
Murski Petrovci | Kmečko naselje | MP 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti PC – površine cest | VVO (3) | | 27. člen |
Murski Petrovci | Pokopališče | MP 2 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest | | | 37. člen |
Murski Petrovci | Opuščena gramoznica ob pokopališču | MP 3 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode | | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena karavla | PE 1 | BC – športni centri | | | 32. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 2 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | Natura 2000 EPO | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 3 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | VVO (3) DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Kmečko naselje | PE 4 | SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest | KD (24605) NV (215, 7469) Natura 2000 EPO VG VVO (3) poplave DPAp | | 27. člen |
Petanjci | Kmečko naselje | PE 4/1 | SK – površine podeželskega naselja | NV (215) Natura 2000 EPO DPAp | | 27. člen |
Petanjci | Kmečko naselje | PE 4/2 | SK – površine podeželskega naselja | NV (215) Natura 2000 EPO DPAp | | 27. člen |
Petanjci | Kmečko naselje | PE 5 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest G – gozdna zemljišča VC – celinske vode | KD (8934, 9864) VVO (1) DPAp | | 27. člen |
Petanjci | Gospodarska cona | PE 6 | IG – gospodarske cone | KD (16478, 3449) DPAp | pOPPN | 42. člen |
Petanjci | Igrišče | PE 7 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | DPAp | | 40. člen |
Petanjci | Čistilna naprava | PE 8 | O – območja okoljske infrastrukture | DPAp | | 35. člen |
Petanjci | Pokopališče | PE 9 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine | KD (24577) | | 37. člen |
Petanjci | Spominski park Petanjci | PE 10 | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti CD – druga območja centralnih dejavnosti ZP – parki | KD (8934) | | 41. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 11 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | Natura 2000 EPO | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 12 | BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode | Natura 2000 EPO | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica »mirna cona« | PE 12/1 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | Natura 2000 EPO | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 12/2 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode | Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 13 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | NV (7290) Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica | PE 14 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | NV (7291) Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | opuščena gramoznica | PE 15 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Konjušnica v Zatonu | PE 16 | BC – športni centri ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | NV (215) Natura 2000 EPO DPAp | | 39. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica »Rajbar« | PE 17 | BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport VC – celinske vode | NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Opuščena gramoznica »Rajbar« mirna cona | PE 17/1 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | NV (7477) Natura 2000 EPO DPAp | | 38. člen |
Petanjci | Paintball | PE 18 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport K1 – najboljša kmetijska zemljišča | Natura 2000 EPO DPAp | | 40. člen |
Petanjci | Paintball | PE 18/1 | BC – športni centri | Natura 2000 EPO DPAp | | 40. člen |
Tišina | Kmečko naselje | TI 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest PO – ostale prometne površine VC – celinske vode | KD (18288, 21552, 24615, 21553, 21554) NV (7289) VVO (1, 2, 3) | | 27. člen |
Tišina | Centralni del | TI 2 | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest | KD (3448, 9829, 9865) VVO (3) | | 29. člen |
Tišina | Igrišče | TI 3 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest | | | 40. člen |
Tišina | Pokopališče | TI 4 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PC – površine cest PO – ostale prometne površine | | | 37. člen |
Tišina | Park Tišina | TI 5 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZP – parki | KD (18288) VVO (1, 2, 3) | OPPN (Uradni list RS, št. 20/14) | 43. člen |
Tišina | Drevesnica | TI 6 | IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | VVO (3) | | 33. člen |
Tišina - Tropovci | Mešano območje | TI 7 | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest | | pOPPN | 42. člen |
Tišina - Tropovci | Kmetijsko gospodarstvo | TI 8 | IG – gospodarske cone | | | 34. člen |
Tišina | Pokopališče | TI 9 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča | VVO (3) | | 37. člen |
Tišina | Stanovanjsko območje | TI 10 | SS – stanovanjske površine | VVO (3) | pOPPN | 42. člen |
Tišina | Gospodarska cona | TI 11 | IG – gospodarske cone | | pOPPN | 42. člen |
Tropovci | Stanovanjsko naselje | TR 1 | SK – površine podeželskega naselja PC – površine cest IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | KD (9865) VVO (1, 2, 3) | | 27. člen |
Tropovci | Stanovanjsko območje | TR 1/1 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest | KD (6829) | | 28. člen |
Tropovci | Stanovanjsko območje | TR 1/2 | SS – stanovanjske površine | VVO (3) | pOPPN | 42. člen |
Tropovci | Kmečko naselje | TR 2 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode | VVO (1) | | 27. člen |
Tropovci | Igrišče | TR 3 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest | | | 40. člen |
Tropovci | Opuščena gramoznica | TR 4 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | | | 38. člen |
Tropovci | Stanovanjsko območje | TR 5 | SS – stanovanjske površine O – območja okoljske infrastrukture ZD – druge urejene zelene površine | VVO (1) | pOPPN | 42. člen |
Gradišče | Kmečko naselje | GR 1 | SK – površine podeželskega naselja CU – osrednja območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture VC – celinske vode | KD (10662) VVO (1, 3) DPAp | | 27. člen |
Gradišče | Pokopališče | GR 2 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine | KD (1249) | | 37. člen |
Gradišče | Igrišče | GR 3 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | | | 40. člen |
Murski Črnci | Kmečko naselje | MČ 1 | SK – površine podeželskega naselja CD – druga območja centralnih dejavnosti ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest VC – celinske vode | KD (21551, 3195) VVO (1, 2, 3) | | 27. člen |
Murski Črnci | Stanovanjsko naselje | MČ 2 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest | | | 28. člen |
Murski Črnci | Stanovanjsko naselje | MČ 3 | SS – stanovanjske površine PC – površine cest | | | 28. člen |
Murski Črnci | Opuščena gramoznica | MČ 4 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | | | 38. člen |
Murski Črnci | igrišče | MČ 5 | BC – športni centri (športni objekti) ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | | | 40. člen |
Murski Črnci | Igrišče in gasilski dom | MČ 6 | CD – druga območja centralnih dejavnosti BC – športni centri ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport | | | 40. člen |
Murski Črnci | Pokopališče | MČ 7 | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK – pokopališča PO – ostale prometne površine | KD (1249, 24604) | | 37. člen |
Murski Črnci | Vodarna Črnske meje | MČ 8 | O – območja okoljske infrastrukture | VG VVO (1, 2) | | 36. člen |
Murski Črnci | Čistilna naprava | MČ 9 | O – območja okoljske infrastrukture | Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp | | 35. člen |
Murski Črnci | Opuščena gramoznica | MČ 10 | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode | Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp | | 38. člen |
Murski Črnci | Stanovanjsko območje | MČ 11 | SS – stanovanjske površine ZD – druge urejene zelene površine PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča | | | 28. člen |
Krajina | Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave | EU 1 | ZS – površina za oddih, rekreacijo in šport PC – površine cest PO – ostale prometne površine O – območja okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode VI – območja vodne infrastrukture | KD (10662, 1241, 1248, 1249, 16797, 21134, 3448, 8851, 9864) NV (215, 7289, 7293) Natura 2000 EPO ZT (1663) VG VVO (1,2,3) poplave DPAp | | 45. člen |
Krajina | Odprt prostor pretežno izven območja varstva narave | EU 2 | PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča | DPAp | | 45. člen |
Krajina | Odprt prostor znotraj območja varstva narave | EU 3 | PC – površine cest K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča | NV (215, 7290, 7291) Natura 2000 EPO VVO (3) poplave DPAp | | 45. člen |
Krajina | Odprt prostor znotraj območja varstva narave | EU 4 | PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča | Natura 2000 EPO VVO (3) DPAp | | 45. člen |
Krajina | Odprt prostor znotraj območja varstva narave | EU 5 | PC – površine cest K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode | Natura 2000 EPO VVO (2, 3) DPAp | | 45. člen |
Krajina | Odprt prostor znotraj območja varstva narave | EU 6 | PC – površine cest O – območja okoljske infrastrukture A – površine razpršene poselitve K1 – najboljša kmetijska zemljišča K2 – druga kmetijska zemljišča G – gozdna zemljišča VC – celinske vode VI – območja vodne infrastrukture | NV (4424, 7469, 7477) Natura 2000 EPO VG VVO (2, 3) VVO (vrelci) poplave DPAp | | 45. člen |
Krajina | Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure | EU 7 – DPA | VI – območja vodne infrastrukture | NV (7469, 7477) Natura 2000 EPO poplave DPA DPAp | DPA (Uradni list RS, št. 73/04) | 44. člen |
Krajina | Območje DPA za visokovodni nasip reke Mure | EU 8 – DPA | VI – območja vodne infrastrukture | NV (4424, 7469) Natura 2000 EPO VG VVO (2, 3) poplave DPA DPAp | DPA (Uradni list RS, št. 73/04) | 44. člen |
Oznake oziroma kratice v stolpcu » Območja režimov v EUP / pEUP« pomenijo:
KD (EŠD) – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (Register nepremične kulturne dediščine, januar 2017)
NV (evid. št.) – območja naravnih vrednot (ARSO, april 2015)
Natura 2000 – območja Nature 2000 (Uradni list RS, št. 21/2016)
EPO – ekološko pomembna območja (ARSO, april 2014)
ZT (ID znamenja) – zavarovana območja narave (točke) (ARSO, marec 2012)
VVO (kategorija) – vodovarstvena območja zavarovana na občinskem nivoju (ARSO, januar 2015)
VVO (vrelci) – vodovarstveno območje mineralnih vrelcev (ARSO, december 2011)
poplave – poplavno ogrožena območja na podlagi Opozorilne karte poplav, ki jo vodi ARSO (ARSO, januar 2011)
VG – varovalni gozd (Uradni list RS, št. 39/15)
DPA – sprejeti državni prostorski načrt (MOP, februar 2017)
DPAp – državni prostorski načrt v pripravi (MOP, marec 2017).
2. Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov na območju posameznih enot urejanja v naseljih
(prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP) za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v območjih naselij določajo:
– namembnost in vrsto posegov v prostor,
– lego, velikost in oblikovanje objektov,
– parcelacijo,
– priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,
– varovanje zdravja ljudi,
– drugo.
(2) V vseh EUP in pEUP naselij so na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih, na katerih odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno območje PNRP ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta,
– sprememba namembnosti objekta,
– vzdrževanje objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za celotni odstavek: posegi).
(3) Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnosti: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri oblikovanju objektov se upošteva tipologija zazidave, ki je značilna za to območje. Pri neskladju projekta s prostorskim načrtom, se za razjasnitev pojmov upošteva »Glosar arhitekturne tipologije« in »Arhitekturne krajine in regije Slovenije«, v delih kamor se uvršča območje občine ter pojmov iz predpisov, ki urejajo prostor ter graditev objektov.
(4) Pri gradnji in določanju velikosti in oblik nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(5) V EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določeni v Prilogi 1 (Nezahtevni, enostavni in začasni objekti), če ni v posameznih členih odloka za tovrstne objekte določeno drugače.
(6) Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI), kjer so prikazi obstoječe in predvidene GJI in se na prikazanem koridorju, območju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz drugega ostavka tega člena tega odloka predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.
(7) Kot območje prometne infrastrukture se štejejo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture in so del druge PNRP zemljišč in so v grafičnih prikazih izvedbenega dela OPN označene v grafičnih prikazih »Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture pod oznako; DP, LC in OP«, kot predvidene ali obstoječe ali v prikazih stanja prostora v »Prikazih gospodarske javne infrastrukture« ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti) ali pa so kategorizirane občinske ceste.
(8) Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov predpis o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena.
(9) Za posamezne EUP in pEUP so določeni podrobni PIP, ki so navedeni v poglavju 2. za vsa naselja, v poglavju 3. za območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov in območja državnih prostorskih načrtov ter v poglavju 4. za odprto krajino.
(10) Ta Odlok v 5. poglavju določa skupne in splošne PIP, glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro in v 6. poglavju določa skupne PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, v poglavju 7. skupne PIP glede varovanja zdravja ter v poglavju 8. omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora in drugi pogoji.
(11) Poleg PIP, ki veljajo za posamezno EUP, pEUP ali PNRP posebej, veljajo za vse posege v prostor tudi skupni in splošni PIP iz tega odloka, razen, če je s PIP-i v členih odloka za posamezno območje ali poseg določeno drugače.
(12) Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni na dan uveljavitve tega odloka.
(13) Na vseh stavbnih zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.
(14) OPN je podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za območja, kjer veljajo obstoječi ali so predvideni OPPN-ji.
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih podeželskih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, v EUP in pEUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– eno- ali dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti,
– upravne in poslovne stavbe (in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij),
– trgovske (in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti, ipd.), družbene in gostinske stavbe (penzion, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez restavracij, gostilne, restavracije in točilnice) in druge stavbe za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– obrtne in industrijske stavbe (in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice ter skladišča),
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,
– druge nestanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– objekti iz Priloge 1.
(2) V EUP KR 1, GE 1, SO 1, MP 1, RA 1, BO 4, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za centralne dejavnosti (gasilski dom, vaški dom, kulturni dom, trgovine ipd.) z oznako PNRP CD in CU, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe le v GR 1,
– upravne in poslovne stavbe,
– trgovske (razen nakupovalnih središč) in gostinske stavbe (razen hotelov),
– stavbe za družbene, kulturne, vzgojno varstvene in storitvene dejavnosti,
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje ter obredne stavbe,
– sakralne stavbe le v MČ 1,
– gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi). V območjih ni dopustna gradnja kmetijsko-gozdarskih pomožnih, nezahtevnih in enostavnih objektov.
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in napravami),
– objekti iz Priloge 1.
(3) Na območju zelenih površin, V EUP GE 1, SO 1, RA 1, PE 5, TI 1, TR 2, GR 1 in MČ 1, ki so namenjena ostalim zelenim površinam in površinam za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZD (razen RA 1/1) ter ZS, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev drugih gradbenih inženirskih objektov in objektov iz Priloge 1. Stavbe iz Priloge 1 so montažne in pritlične izvedbe. Možni so točkovni temelji. V območjih zelenih površin, ki mejijo na potoke, gradnja stavb v priobalnem zemljišču ni dopustna. Dopustni so posegi, ki jih dovoljuje zakonodaja o vodah.
(4) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah ter vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda. Dopustna je še gradnja, rekonstrukcija, dograditve, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost:
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– objekte iz Priloge 1.
(6) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti, vzdrževanje, odstranitev ali gradnja na mestu obstoječega, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(7) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani tudi posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(8) Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi in druge odpadke, odlagati ali pretovarjati odkopane ali odpadne materiale ali druge podobne snovi ter odlaganje odpadkov.
(9) Na območju bencinskega servisa, z oznako PNRP CD, v EUP GE 1 je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev objektov obstoječe dejavnosti s pomožnimi objekti, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v Prilogi 1.
(10) Na območjih vodnih črpališč, v EUP KR 1, SO 1, RA 1, BO 4 in GR 1, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo in so označena z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine ter objekti iz Priloge 1.
(11) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1 in K2, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.
(12) Na območjih gozdnih zemljišč, z oznako PNRP G so dopustni posegi, ki so določeni za območje gozdov v 45. členu tega odloka ter posegi, ki so dovoljeni po Zakonu o gozdovih ali določeni v gozdnogospodarskem načrtu.
(13) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP TR 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– druge nestanovanjske stavbe, ki so namenjene kmetijski proizvodnji in skladiščenju,
– gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov)) ter energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– objekti iz Priloge 1.
(14) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, z oznako PNRP IK, v EUP RA 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– upravne in poslovne stavbe za namene kmetijske dejavnosti,
– trgovske stavbe za prodajo kmetijskih pridelkov,
– druge nestanovanjske stavbe – nestanovanjske kmetijske stavbe in pomožne stavbe za kmetijske namene,
– gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov ipd.),
– objekti iz Priloge 1.
(15) Na območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 1/1, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve obstoječih objektov.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Stanovanjske in javne objekte (vaško-gasilske domove, družbene, trgovske, gostinske in ostale poslovne stavbe) se gradi ob cesti, pri tem se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovnem objektu, samostojno ali da se stikajo. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter javne objekte na samostojnih parcelah.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov. Ob uličnem nizu se objekte locira tako, da je daljša stranica tlorisa vzporedna z ulico.
(3) Najmanjši odmik najbolj izpostavljene točke objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo se, v predpisanih odmikih, lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov.
Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji) znaša do 0,4 pri domačijah in parcelah s stanovanjskimi objekti, do 0,6 pri družbenih in drugih javnih objektih.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom, višina družbenih, obrtnih in ostalih objektov je do tri stanovanjske etaže nad terenom, vključno z urejenim podstrešjem. Za kmetijske objekte omejitve v višini ni, vendar ne smejo predstavljati dominante v prostoru in je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov v vseh EUP in pEUP, mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Kvadratni tlorisi so dopustni na območju obstoječih tovrstnih objektov, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolgovata. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni, kmetijski (silosi, rezervoarji ...), obrtni (silosi, skladišča, rezervoarji ...) in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno barvo kritine. Štirikapne strehe, v naklonu od 25 do 35 stopinj, so dopustne na območju obstoječih štirikapnic, v primerih zapolnitve vrzeli oziroma kontinuitete obstoječe tipologije pozidave. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe (razen na kmetijskih objektih) so možne na nestanovanjskih objektih in na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno in več stanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna. Enokapni del strehe mora biti nižje od slemena dvokapnice. Predpisano razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Strehe sakralnih, kmetijskih (silosi, rezervoarji ...), obrtnih (silosi, rezervoarji ...) in gradbenih inženirskih objektov se oblikovno prilagodijo namenu.
(3) Fasade se opleska v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Fasade na proizvodnih, infrastrukturnih, kmetijskih in skladiščnih objektih so v sivih, pastelnih in neizstopajočih barvah. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu naselja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim odlokom o plakatiranju.
(7) Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest/poti mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP KR 1, GE 1, SO 1, RA 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, GR 1 in MČ 1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine in njenem vplivnem območju so dopustni posegi le pod pogoji in s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2) V EUP in pEUP TI 1, PE 4, PE 4/1 in PE 4/2 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanja biotske raznovrstnosti. V območju naravne vrednote ni dopustna gradnja objektov in odlaganje kakršnega koli materiala.
(3) Na poplavnem območju v EUP in pEUP RA 1, RA 1/1 in PE 4 se za vsak poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. V RA 1 se posegi na stanovanjskih in spremljajočih objektih lahko izvedejo ob pridobljenem vodnem soglasju, kjer bo točno določena nulta kota stanovanjskega objekta.
(4) Pri posegih v prostor v EUP PE 4, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 4, PE 4/1, PE 4/2, PE 5 in GR 1, prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(6) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP in pEUP KR 1, SO 1, RA 1, RA 1/1, BO 4, MP 1, PE 4, PE 5, TI 1, TR 1, TR 2, GR 1 in MČ 1 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na območju občine ter predpise glede gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(7) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(prostorski izvedbeni pogoji v območjih stanovanjskih naselij)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje in spremljajočim dejavnostim, z oznako PNRP SS, v EUP in pEUP z oznakami BO 1, TR 1/1, MČ 2, MČ 3 in MČ 11, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– enostanovanjske stavbe (samostojne hiše, druge stanovanjske hiše, dvojčki), v TR 1/1 tudi večstanovanjske stavbe (razen stolpnic), oboje s pomožnimi objekti,
– gostinske (razen hotelov) in trgovske stavbe le v TR 1/1 (razen veleblagovnic, nakupovalnih in trgovskih centrov), obstoječe se v vseh EUP in pEUP tega člena lahko dogradijo, rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo,
– storitvene dejavnosti, obrtne mirne delavnice ter ohranjanje obstoječih obrtnih in industrijskih stavb s prodajalnami,
– upravne in poslovne stavbe,
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,
– druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja, drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov) in elektroenergetski vodi,
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov),
– objekti iz Priloge 1.
V EUP in pEUP ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih objektov.
(2) Na območju vodnega črpališča, v EUP BO 1, ki je namenjeno za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo z oznako PNRP O so dopustni le posegi, ne glede na zahtevnost, ki so določeni v predpisu o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(3) Na območju zelenih površin, v EUP MČ 11, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev energetskih, prometnih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge 1 ter naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev zelene površine. V območjih zelenih površin, ki mejijo na vodotoke, gradnja stavb ni dopustna.
(4) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij, druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) Na območjih kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so dopustni posegi, ki so določeni za območje kmetijskih zemljišč v 45. členu tega odloka.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Pri umeščanju objektov se upošteva ulična gradbena linija in odmik od kategoriziranih in lokalnih cest. Pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte se gradi v notranjosti parcele. V notranjosti parcele se lahko gradi tudi objekte za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti. Nadstrešek, garaža, terasa, zimski vrt, vetrolov ne glede na zahtevnost se lahko postavijo pred ali ob osnovni objekt, samostojno ali da se objekti stikajo.
(2) Ob ulici se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
(3) Najmanjši odmik zunanje stene objekta na zemljišču od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmik od javne občinske ceste je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Pri odmikih od sosednjih parcelnih mej se upošteva obstoječi zaporedni odmik od sosednje parcelne meje. Na nasprotno parcelno mejo, v predpisanem odmiku, se lahko locira le manjše pomožne stavbe, nezahtevne in enostavne objekte, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Optimalni faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele namenjene gradnji) znaša 0,4. Za zazidano površino se šteje tudi površina nezahtevnih in enostavnih objektov.
(2) Višina stanovanjskih objektov je do dve stanovanjski etaži nad urejenim terenom. Pri umeščanju višjih objektov so izjeme kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve, gasilski stolpi …).
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov je poljubna. Prepovedani so netipični arhitekturni elementi, kot so večkotni izzidki, okrogline, ipd. Izzidki na objektih so pravokotnih oblik. Sakralni in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(2) Strehe na vseh objektih so lahko dvokapnice ali štirikapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s poljubno smerjo slemena, priporoča se opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom, enokapne in ravne strehe so možne le na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih ter nestanovanjskih objektih. Ravne in enokapne strehe so možne na eno- in večstanovanjskih objektih, pod pogojem, da je večji del objekta dvokapna streha ter manjši del objekta ravna streha. Ravna ali enokapna streha, mora biti nižja od slemena dvokapnice. To razmerje se upošteva tudi pri enokapnih in ravnih prizidkih k osnovnemu objektu. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Prepovedane so strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni. Na strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna ter sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Stavbna masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati.
(3) Fasade se opleska v svetlih, naravnih barvah, lahko so delno obdelane v lesu in naravnem kamnu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo) ali naravno barvo (kot je peščena, opečna, siva). Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.
(4) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
(5) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Ob nestanovanjskih objektih se ograja prilagodi namenu. Plastične bele, betonske okrasne in izrazito izstopajoče ograje so prepovedane. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.
(6) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.
(7) Pri oblikovanju pomožnih stavb, nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(8) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v uličnem nizu so pravokotne na cesto, v notranjih območjih so lahko poljubne. Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti, za novogradnje samostojnih stanovanjskih objektov širina parcele ne sme biti manjša od 14 m. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V pEUP TR 1/1 je zavarovana enota kulturne dediščine. Ta se varuje v skladu s predpisi in mednarodnimi načeli ohranjanja kulturne dediščine. V območja kulturne dediščine se praviloma ne posega. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP BO 1 se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov, ki se nahajajo na območju občine. Pri izvajanju posegov se upoštevajo tudi določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(4) Za vse EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni funkciji, so vhodi ločeni.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(centralni del naselja Tišina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju stavbnih zemljišč, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju, z oznako PNRP CU, v EUP TI 2 so dopustni posegi iz 26. člena tega Odloka za objekte:
– eno- (samostojne hiše, dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe) in večstanovanjske stavbe (razen stolpnic) s pomožnimi stavbami,
– gostinske in nastanitvene stavbe (razen hotelov),
– upravne in pisarniške stavbe,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– stavbe splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo, zdravstvo, znanost, varstvo starejših, izobraževanje, knjižnica, muzej, športne dvorane ipd.),
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov in vojaških objektov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– objekti iz Priloge 1.
V EUP ni možna gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov.
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območjih prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta. Na območju in znotraj varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(3) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje energetskih, prometnih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter postavitev objektov iz Priloge 1 ter naprav, opreme in montažnih objektov, ki so potrebni za ureditev zelene površine.
b) Pogoji glede lege objektov
(1) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(2) Ob ulicah se upoštevata gradbena linija in gradbena črta, ki sta določeni z linijami obstoječih objektov.
c) Pogoji glede velikosti
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost objektov na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele (to je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji), ki znaša 0,8 pri družbenih objektih.
(2) Višina nestanovanskih in večstanovanskih objektov je največ štiri etaže (P+3 ali P+2+M), stanovanjskih pa do dve etaži (P+1 ali P+M) nad urejenim terenom. V primeru gradnje P+3 ali P+1 pod streho ni kolenčnega zidu, strešna lega mora ležati na strešni plošči, prostor pod streho je lahko izkoriščen, na tovrstnih objektih so lahko le strešna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb in gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu.
č) Pogoji glede oblikovanja
(1) Tlorisna oblika objektov je poljubna (kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike). Sakralni in gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Strehe so dvokapne, na nestanovanjskih objektih tudi štirikapne, ravne in enokapne. Oblika strehe na sakralnih in gradbenih inženirskih objektih se prilagodi namenu. Na preostalih strehah objektov so poleg strešnih oken lahko tudi frčade, pultna okna, sončni sprejemniki ali druge naprave namenjene zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati slemena streh. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu in pod pogoji in v soglasju spomeniškega varstva.
(2) Fasade so v svetlih, naravnih in neizstopajočih barvah. Oblikovanje nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(4) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob javnih objektih se prilagodi namenu, ob stanovanjskih objektih ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele pa 1,80 m. Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim odlokom o plakatiranju, razen na območju KD.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
d) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Širina parcele mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Širina dovoznih cest mora biti najmanj 4 m za en objekt in najmanj 5 m za dva ali več objektov.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
e) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega Odloka.
f) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V vplivnem območju kulturnega spomenika Cerkev Marijinega rojstva se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika.
(2) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(3) Glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
g) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(območja centralnih dejavnosti)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju obstoječe trgovine, ki je namenjena za trgovske dejavnosti, z oznako PNRP CD v EUP SO 4, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– trgovine osnovne ali specializirane preskrbe,
– gostinske stavbe, upravne in poslovne stavbe,
– stavbe za storitvene dejavnosti s stanovanji, skladišča,
– stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij, skladne z namembnostjo območja in za javne potrebe,
– druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč odpadkov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– objekti iz Priloge 1.
(2) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcije, vzdrževanja, in odstranitve prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov ter objektov iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Novi objekt se locira na mestu obstoječega oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna, kritina poljubna. Etažnost objekta ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom.
(2) Fasade so svetlih, pastelnih in neizstopajočih barv. Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Okolica se lahko ogradi z ograjo do višine 2 m.
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma skladno z občinskim odlokom o plakatiranju.
(5) Posamezna parcela je lahko ograjena. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob javnih objektih se prilagodi namenu. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Vsaka parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest glede na funkcijo in kapaciteto objektov, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
f) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(območje ob meji v Gederovcih)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju nekdanjega mejnega prehoda, ki so posebna območja, namenjena za gostinske, turistične, trgovske, servisne in poslovne dejavnosti, z oznako PNRP BD v EUP GE 3, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– gostinske stavbe vključno s parkiriščem za avtodome,
– družbene dejavnosti,
– pisarniške in poslovne stavbe,
– stavbe za promet in elektronske komunikacije,
– druge nestanovanjske stavbe in skladišča (razen kmetijskih),
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, energetski objekti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi),
– energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– drugi gradbeni inženirski objekti,
– objekti iz Priloge 1.
(2) Na območjih prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,8. Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž, ki so P+M v primeru dvokapne strehe in P+1 v primeru enokapne ali ravne strehe, nad urejenim terenom.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Območje se lahko ogradi. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Del parcele mora biti ozelenjen.
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(4) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma je v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.
(5) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(2) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
f) Posebni pogoji
(1) Območje EUP se lahko priključi k EUP z oznako GE 4 in se zanj izdela OPPN.
(EUP vodnikov službenih psov Petanjci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju nekdanje mejne karavle, ki je namenjeno za športni center, z oznako PNRP BC v EUP PE 1, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– turistične nastanitvene in gostinske stavbe ter upravne in pisarniške stavbe,
– druge nestanovanjske stavbe ter stavbe namenjene bivanju psov, oskrbi ter vadbi in vzgoji psov,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami),
– drugi gradbeni inženirski objekti,
– ter objekti iz Priloge 1. V območju ni dopustna postavitev kmetijsko-gozdarskih pomožnih objektov, razen objektov za rejo, oskrbo in vzgojo psov s spremljajočimi objekti in napravami.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Objekte se locira na ustrezni prosti površini, v velikosti, ki jo dopušča faktor zazidanosti parcele (to je razmerje med zazidano površino in površino parcele), ki znaša 0,6. Oblika objektov je podolžna, strehe v naklonu, kritina opečne barve. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Prostor pod streho je lahko izkoriščen.
(2) Strehe na enostavnih in nezahtevnih objektih so lahko enokapne ali ravne.
(3) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Na in ob območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne ograje/mreže višine do 4 m, ki so transparentne.
(4) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(5) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.
(6) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju drevesnice, ki je namenjeno za kmetijsko proizvodnjo (intenzivna pridelava rastlin) z oznako PNRP IK v EUP TI 6, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– druge nestanovanjske stavbe, skladiščne, proizvodne stavbe, prodajne in pisarniške stavbe, slednji pod pogojem, da sta vezani na dejavnost na območju,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi gradbeni inženirski objekti, energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami)) in postavitev pomožnih objektov in stavb za vzgojo rastlin ter objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objektov se prilagodi namenu, strehe dvokapne v naklonu ali ravne, kritina v opečni, rjavi ali sivi barvi. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom. Višji so lahko silosi, ki pa ne smejo predstavljati dominante v prostoru.
(2) Fasade so svetlih, pastelnih in neizstopajočih barv. Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(3) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
(4) Območje se lahko ogradi. Višina ograje se prilagodi namenu. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
(5) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Za ureditev okolice objektov je dopustna dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(2) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(kmetijsko-gospodarska cona Tišina)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območju kmetijske-gospodarske cone, ki je namenjeno za obrtne, proizvodne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne dejavnosti, z oznako PNRP IG v EUP TI 8, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,
– poslovne stavbe znotraj dejavnosti IG,
– stavbe za promet in elektronske komunikacije,
– manjše obrtne in industrijske stavbe in skladišča,
– druge nestanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti (ceste in javne poti, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami), drugi gradbeni inženirski objekti) in objekti iz Priloge 1. Bioplinarne so prepovedane.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove objekte se locira na mestu obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Oblika objektov je poljubna, strehe v naklonu ali ravne, kritina poljubna. Etažnost objektov ne sme presegati dveh stanovanjskih etaž nad urejenim terenom.
(2) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen.
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
(4) Najmanjši odmik objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če z manjšim odmikom soglaša sosed. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, so dovoljeni posegi za obstoječi objekt v obstoječih odmikih.
c) Pogoji in merila za parcelacijo
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone listavce.
(2) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za EUP veljajo splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
f) Posebni pogoji
(1) Za območje se lahko izdela tudi OPPN s priključitvijo k EUP TI 7.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja čiščenja odpadnih voda, z oznako PNRP O v EUP PE 8 in MČ 9, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje komunalnih čistilnih naprav, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje in poveča kapaciteta naprave ter so potrebni za delovanje in priključitev (vključno z dostopi) na omrežje. Na območju PE 8 se lahko uredi zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov. Dopustna je tudi gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za delovanje, priključitev ali oskrbo okoljske infrastrukture ter objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Objekte v območju čistilne naprave se oblikovno in višinsko prilagodi namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Območje se obsadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, lahko so gramozirane.
(2) Ograjo ob čistilni napravi se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,0 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezni upravljavec.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V EUP MČ 9 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP MČ 9 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP MČ 9, se pri vseh posegih upošteva določila predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine okoljske infrastrukture, namenjene za izvajanje gospodarske službe s področja oskrbe z pitno vodo z oznako PNRP O v EUP MČ 8, so dopustne gradnje, rekonstrukcije, odstranitev in vzdrževanje naprav v črpališču, vključno z vsemi tehničnimi objekti in napravami, s katerimi se izboljša delovanje vodarne. Dopustna je tudi gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela gradbenih inženirskih objektov, ki so namenjeni dejavnosti na območju oziroma delovanju vodarne in priključitvi le te na infrastrukturo ter postavitev ograj za zaščito vodnega vira. Na območju veljajo tudi pogoji iz predpisov o zaščiti vodnih virov na območju občine.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Objekti v območju vodarne se oblikovno prilagodi namenu. Nove objekte se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
c) Ureditev parcele
(1) Območje se obsadi z avtohtonim drevjem in grmovjem. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami ali pa se površine gramozira. Pri vzdrževanju površin je prepovedana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
(2) Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje je do 2,0 m.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na prometno infrastrukturo, električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se pri vseh posegih upošteva določila predpisa o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(2) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih pokopališč, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle v EUP KR 3, GE 6, SO 2, BO 5, BO 7, MP 2, PE 9, TI 4, TI 9, GR 2 in MČ 7, je na območjih z oznako PNRP ZK, možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev pokopališča oziroma spomenikov, spominskih obeležij, urbane opreme, ograj, ureditev dostopnih poti, potk, ureditev parkirišč, infrastrukturnih objektov (gradbenih inženirskih objektov, ki služijo dejavnosti na območju oziroma služijo kot mesto za priključitev ali so povezovalni vodi), ter objekti iz Priloge 1.
(2) Na območjih z oznako PNRP CD, v EUP KR 3, GE 6, SO 2, BO 5, BO 7, MP 2, PE 9, TI 4, TI 9, GR 2 in MČ 7 je dopustna gradnja, dograditev, vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev pokopaliških in obrednih stavb, gradbenih inženirskih objektov (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami)) ter drugi gradbeni inženirski objekti skladni z dejavnostjo na območju) in objekti iz Priloge 1.
(3) Na vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditve, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Nove mrliške vežice se locira na mesto obstoječih oziroma na ustrezni prosti površini. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu, kritina je opečna. Objekti so pritlični. Prostor pod streho je lahko izkoriščen.
(2) Spomenike, spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovirajo prometa in da ne zastirajo značilnih pogledov na objekte ali območja.
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev skupnih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Pri zasaditvi se uporabi za pokopališča značilne vrste drevja in grmičevja (gaber, pušpan ipd.). Ograja mora biti ozelenjena, zasaditev se izvede znotraj parcele. Višina ograje ne sme presegati višine 2,0 m. Ograjo se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) V EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V EUP PE 9 in MČ 7 sta enoti kulturne dediščine (EŠD 24775: Petanjci – nagrobna kapela družine Vogler in EŠD 24604: Murski Črnci – kamniti križ). Preko EUP GR 2 in MČ 7 poteka rimska cesta (EŠD 1249). V območju EUP in v vplivnem območju so prepovedane ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje.
(2) Na območju EUP MČ 7 in GR 2 se v primeru, da arheološke raziskave v fazi priprave predmetnega akta niso bile izvedene in rezultati upoštevani pri rešitvah, mora obvezno upoštevati naslednje:
– strokovni nadzor nad posegi – zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
– odkritje arheološke ostaline – ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska ali druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov v EUP KR 3, BO 5, BO 7 in TI 9 se pri vseh posegih upošteva predpise o zaščiti vodnih virov na območju občine.
(4) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo š splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(opuščene gramoznice-rekreacijska območja)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih opuščenih gramoznic v EUP in pEUP KR 4, GE 5, GE 8, GE 8/1, SO 3, RA 5 (le na parcelah št. 466, 470, 471, 473, in 477 k.o. Vanča vas), RA 6, MP 3, PE 2, PE 3, PE 11, PE 12, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14, PE 15, PE 17, PE 17/1, TR 4, MČ 4 in MČ 10 je na območjih z oznako PNRP ZS in ZD dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela (razen na GE 8/1, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14 in PE 15) infrastrukturnih objektov (objekt javne razsvetljave, elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo, ureditev dostopov in parkirišč), drugih gradbenih inženirskih objektov, kot so objekti za šport, rekreacijo in prosti čas ter postavitev začasnih objektov (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom), kampov (v GE 8 le šotorišče) ter objektov iz Priloge 1. V PE 12/2 je možna ureditev pešpoti za vzgojne namene, med PE 12/1 in PE 12/2 se uredi nasip oziroma zajezitev. Območja EUP GE 8/1, PE 17/1 in PE 12/1 so mirne cone, kjer se območje prepusti zarasti (čiščenje se izvaja občasno – predvsem invazivnih vrst).
(2) Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost):
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– objekti iz Priloge 1.
Dopustni so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda ter objekti iz Priloge 1 (razen na območju PE 12/1, PE 12/2 in GE 8/1).
(3) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(4) V EUP KR 4, GE 5, GE 8, PE 12 in PE 17, ki so namenjena športnim centrom, z oznako PNRP BC, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka, za objekte (objekti namenjeni izključno dejavnosti na območju oziroma za njeno obratovanje, v GE 8 le pritlične, montažne izvedbe):
– gostinske stavbe (razen hotelov in gostišč),
– manjše turistične nastanitvene stavbe, počitniške hišice s spremljajočimi objekti, kampi s spremljajočimi objekti,
– stavbe splošnega družbenega pomena (muzej …),
– lovski dom, ribiški dom ipd.,
– poslovne, trgovske stavbe (v sklopu turističnega objekta, kot pisarna, butik),
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– gradbeni inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, prenosni in distribucijski cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti (kotlovnice, sončni sprejemniki, s pripadajočo opremo in inštalacijami, ipd.), drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov) ter objekti iz Priloge 1.
(5) Na območju komunikacijske infrastrukture, ki je namenjeno za prenos signalov z oznako PNRP T v EUP RA 5, so dopustni posegi iz 26. člena tega Odloka za objekte in naprave infrastrukturnih objektov.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Oblika začasnih objektov je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Višina objektov na območju z oznako PNRP BC je lahko P+M. Stavbe na območju ZS in ZD morajo biti pritlične, na točkovnih temeljih in so v montažni ali tipski izvedbi. Strehe na objektih so dvokapne, kombinirane z manjšimi deli ravnih ali enokapnih streh. Masa dvokapnega dela objekta mora vizualno prevladovati. Strešna kritina ja opečne, rjave ali sive barve. Streha je lahko tudi ozelenjena.
(2) Odmik objektov od zunanjega roba brežine potokov in vodnih površin 5,0 m, od gozdnih površin ob naselju za eno drevesno višino. Odmiki objektov od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste. Velikost, oblika in obdelava objektov se podredi namenu.
(3) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu. Ob gramoznicah se za gradnjo stavb in ureditev okolice uporablja avtohtone materiale. Objekti so lahko leseni. Fasada ne sme biti iz brun. Fasade so v sivih, pastelnih in neizstopajočih barvah ali lesene. Zasaditev z avtohtono drevnino.
(4) Za namene ureditev rekreacije v EUP PE 12 se oblikuje mirna cona v pEUP PE 12/1. Območje pEUP PE 12/2 je namenjeno ureditvi naravoslovne poti za opazovanje, proučevanje rastlin in živali. Dejavnosti v EUP PE 12 so možne ob upoštevanju pogojev za pEUP PE 12/1 in PE 12/2 ter, ko se počistijo vsi deponirani odpadki.
c) Ureditev parcele
(1) Ob vodni površini se lahko uredi utrjeno gramozirano parkirišče. Ostali del območja izven vodne površine se zatravi, lahko se zasadi z drevjem in grmičevjem. Postavitev ograj okrog vodnih površin ni dopustno, razen ob pEUP GE 8/1, če gre za ureditev ribnika v skladu s predpisi o vodah in ima pridobljeno vodno pravico.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) V EUP in p EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP KR 4, se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine in njegovem vplivnem območju so posegi možni le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(2) Na EUP in pEUP RA 5, PE 2, PE 11, PE 12, PE 12/1, PE 12/2, PE 13, PE 14, PE 15, PE 17, PE 17/1 in MČ 10 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Na območjih varstvenih pasov vodnih virov na EUP in pEUP KR 4, GE 5, GE 8, GE 8/1, SO 3, RA 6, PE 3 in MČ 10 se pri vseh posegih upošteva določila o zaščiti vodnih virov na območju občine. Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(4) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP in pEUP PE 3, PE 12/2, PE 13, PE 14, PE 15, PE 17, PE 17/1 in MČ 10 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine posebnih območij za šport, rekreacijo in turizem z oznako PNRP BC v EUP PE 16, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka, za objekte:
– upravnih in pisarniških stavb za socialne in zdravstvene dejavnosti,
– gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in dopolnilne kmetijske dejavnosti,
– športnih in rekreacijskih objektov in površin,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja, druge gradbene inženirske objekte, energetske objekte (sončni sprejemniki, kotlovnice) in elektroenergetski vodi),
– kmetijske objekte za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov,
– objekti iz Priloge 1.
(2) Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost):
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– objekti iz Priloge 1.
Dopustni so še vsi posegi, ki pomenijo izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in posegi, ki se nanašajo na ohranjanje voda.
(3) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in napravah mogoča dograditev, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev, sprememba namembnosti ali gradnja objekta na mestu obstoječega, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(4) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(5) Na območjih zelenih površin, ki so namenjena ostalim zelenim površinam, z oznako PNRP ZD, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov, postavitev montažnih objektov iz Priloge 1 tega odloka ter ureditev parkirnih, prometnih, športnih in rekreacijskih površin.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Lega objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov mora biti podolgovata, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje.
(2) Strehe na vseh objektih morajo biti enakostranične dvokapnice v naklonu od 30–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino ali kritino, podobno opeki. Strehe z manjšim naklonom in enokapne strehe so možne na kmetijskih objektih in na manjših pomožnih stavbah, nezahtevnih in enostavnih objektih. Višina nekmetijskih objektov je do P+M, kmetijski se po višini prilagodijo namenu. Objekti na območju zelenih površin so pritlični, montažni objekti na točkovnih temeljih.
(3) Fasade se opleska v svetlih barvah, neizstopajočih barvah, lahko so delno ali v celoti obdelane v lesu, burne kot fasada so prepovedane. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo).
(4) Gradbene inženirske objekte se oblikovno prilagodi namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu območja, ki meji na kmetijska zemljišča, se ozeleni.
(2) Območje se lahko ogradi, ograja je lahko lesena, žična ali živa meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če soglašajo lastniki sosednjih zemljišč. Višina ograje se prilagodi namenu.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na širše območje. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih stavb in objektov se upošteva oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli.
(4) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone listavce.
(5) Na območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) V EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva, da območje EUP prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji v naravi z oznako PNRP ZS v EUP KR 2, RA 4, BO 3, BO 6, PE 7, PE 18, TI 3, TR 3, GR 3, MČ 5 in MČ 6, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka, za objekte: ograje ob igrišču, tribuna ob igrišču, prometnih, energetskih in komunalnih infrastrukturnih objektov in gradbenih inženirskih objektov namenjenih dejavnosti na območju, urbane opreme, montažnih objektov, postavitev začasnih objektov (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna) ter objektov iz Priloge 1 (stavbe montažne izvedbe na točkovnih temeljih).
(2) V EUP KR 2, BO 3, BO 6, PE 7, PE 18/1, TR 3, GR 3, MČ 5 in MČ 6, na območjih, ki so namenjena športnim centrom, z oznako PNRP BC so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– športni objekti, tribune, klubski objekti (razen v pEUP PE 18/1), garderobami in skupnimi prostori (v EUP PE 18 le montažni objekti za namene paintballa),
– gradbeni inženirski objekti (razen v pEUP PE 18/1), prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških objektov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) ter
– objekti iz Priloge 1.
(3) Na območju centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD so v EUP MČ 6 dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– športni objekti,
– družbeni objekti (namenjeni dejavnosti na območju),
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – od tega samo gasilski dom in prostori za društva,
– gradbeni inženirski objekti, prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter drugi gradbeni inženirski objekti (razen odlagališč in vojaških objektov), energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov, s pripadajočo opremo in inštalacijami) ter
– objekti iz Priloge 1.
(4) Na vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture in če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(5) Na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, so poleg posegov iz 45. člena tega odloka, v EUP PE 18, dopustni posegi za namene izvajanja paintballa. Možna je postavitev začasnih mobilnih ovir kot so prenosne ovire, pregrade, napihljivi objekti ipd. elementi, ki niso trajno povezani s tlemi.
(6) Na območjih drugih zelenih površin, z oznako PNRP ZD v EUP RA 3, so dopustne rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov, postavitev začasnih objektov za čas prireditve/dogodka (šotor, oder z nadstreškom, cirkus, začasna tribuna).
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Klubske objekte se locira ob igrišču. Oblika objekta je poljubna, streha v naklonu ali ravna s poljubno kritino. Objekti do višine P+M. Tribune se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu. Objekti na območju z PNRP ZS so montažne ali tipske izvedbe s točkovnimi temelji.
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Ob objektu se lahko uredi utrjeno parkirišče. Ostali del območja izven travnatega igrišča se zatravi, lahko se zasadi z avtohtonim drevjem in grmičevjem.
(2) Zaščitna mreža na čelnih straneh igrišča je višine do 4 m, ograja ob parcelni meji do 1,5 m.
(3) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Elementi za paintball na območju ZS morajo biti montažni, na območju K1 pa le kot mobilne ovire. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade je dopustno oziroma v skladu z občinskim odlokom o plakatiranju.
(4) Na območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Vse priključke na GJI se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) Z utrjenih površin se uredi odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponikajo ali odvajajo v površinski odvodnik.
(3) V EUP in pEUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) EUP KR 2, RA 3, RA 4, BO 3 in BO 6, ki se nahajajo v varstvenem pasu vodnega zajetja se upošteva predpis o zaščiti vodnih virov na območju občine. Vse odpadne vode iz objektov in površin je treba priključiti na kanalizacijsko omrežje. Na kanalizacijsko omrežje se priključi tudi vse začasne objekte in vsa večja gradbišča. Pri izvajanju posegov na tem območju je treba upoštevati določila pravilnika gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(2) Na poplavnem območju v EUP RA 3 se za vsak poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(3) V EUP in pEUP PE 18 in PE 18/1 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(4) Pri načrtovanju v EUP in pEUP PE 7, PE 18 in PE 18/1 se upošteva, da območje prečka predvideni državni prostorski načrt za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(5) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Vhodi v objekt, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
(spominski park Petanjci)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) Na območjih stavbnih zemljišč v spominskem parku dr. Šiftarja na Petanjcih, ki je površina za centralne dejavnosti z oznako PNRP CD in CU v EUP PE 10, so dopustne novogradnje, dozidave, rekonstrukcije, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov oziroma objektov z isto namembnostjo s spremljajočimi objekti. Na površini parka z oznako PNRP ZP pa tudi gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela objektov opredeljenih v Prilogi 1, ki so montažne izvedbe. Znotraj EUP je možna gradnja gradbenih inženirskih objektov ter energetskih objektov, ki so namenjeni dejavnosti na območju.
Dopustna je tudi dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja ter hortikulturne ureditve ob predhodnem soglasju pristojne kulturno-varstvene službe. Na območju parka je dopustna parkovna ureditev s spremljajočo urbano opremo.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Lega, oblika, velikost objektov je določena z obstoječimi objekti. Tlorisna oblika objektov mora ostati podolgovata. Oblikovno se objekte ne spreminja.
(2) Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.
c) Ureditev parcele
(1) Območje EUP se lahko ogradi, ograja je lahko lesena ali živa meja. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, v sporazumu z lastniki sosednjih zemljišč. Višina ograje ne sme presegati višine 1,2 m.
(2) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na območje. Namestitev velikih reklamnih panojev v območju ni dopustna.
(3) Dopustna je dopolnilna zasaditev drevja in grmičevja in hortikulturna ureditev vseh namenskih površin, ureditev utrjenih poti in utrjenih parkirišč. Utrjene površine se izvede s tlakovci, parkirišča s travnimi kockami, lahko so tudi peščene. Pri zasaditvi se uporabi listavce.
(4) Na območju mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
č) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Priključevanje objekta na električno omrežje, plinovodno omrežje in telekomunikacijsko omrežje se izvede pod pogoji, ki jih določi posamezen upravljavec.
(2) V EUP veljajo splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V EUP se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz Smernic varstva kulturne dediščine in občinskega Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina.
(2) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
e) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
3. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih občinskih podrobnih prostorskih načrtov in državnih prostorskih načrtov
(posegi na območjih predvidenih OPPN)
a) Pogoji glede namembnosti območja:
(1) V območjih EUP in pEUP GE 2, GE 4, GE 7, RA 2, PE 6, TI 7, TI 10, TI 11, TR 1/2 in TR 5, kjer je predvidena izdelava OPPN, do izdelave le-teh niso dopustni nobeni posegi, razen postavitev začasnih objektov za prireditve (pokrit prireditveni prostor, cirkus). Na območjih predvidenih OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje ter odstranitev obstoječih objektov in naprav, ureditev zelenih površin, travnatih igrišč ter vrtičkov.
(2) Pri izdelavi OPPN se po posameznih EUP in pEUP upoštevajo naslednji pogoji glede namembnosti območja:
– v EUP in pEUP GE 2, RA 2, TI 10, TR 1/2 in TR 5, ki so namenjene bivanju in spremljajočim dejavnostim z oznako PNRP SS so dopustne stanovanjske stavbe, upravne in pisarniške stavb, stavbe za storitvene dejavnosti, gradbeni inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema. Na območju z oznako PNRP O in ZD v EUP TR 5 je pred sprejetjem OPPN-ja možna gradnja prometne infrastrukture, cevovodov, komunikacijskega omrežja, elektroenergetskih vodov in ograje, ter povezovalnih vodov preko namenske rabe SS. Na območju z oznako PNRP ZD je možna postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov iz Priloge 1 ter ureditev zelenih površin;
– v EUP TI 7, ki je namenjena osrednjemu območju centralnih dejavnosti, za trgovske, oskrbne, obrtne, storitvene, upravne, socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne, verske in podobne dejavnosti ter bivanje, z oznako PNRP CU, je dopustna gradnja stanovanjskih stavb, upravnih in pisarniških stavb, trgovskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb splošnega družbenega pomena (za kulturo, razvedrilo in šport, zdravstvo, znanost, varstvo starejših ipd.), gradbenih inženirskih objektov, pomožnih objektov in urbana oprema. Pri načrtovanju dejavnosti v EUP se stanovanjsko območje locira vzdolž meje z EUP TR 1, nestanovanjsko območje pa ob EUP TI 8. Med EUP in pEUP TI 7 in TR 1/1 se vzpostavi zeleni pas z oznako PNRP ZD, ki služi kot »puferska cona« med namenskima rabama. Vzpostavi se ga lahko kot parkovno ali rekreacijsko površino;
– v EUP GE 4, TI 11 in PE 6, ki so gospodarske cone z oznako PNRP IG, so dopustne obrtne, proizvodne stavbe, trgovske stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za skladišča, gradbeni inženirski objekti, pomožni objekti in urbana oprema; agresivne industrijske dejavnosti, ki bi negativno vplivale na bližnja stanovanjska območja, niso dopustne. Na območju EUP PE 6 se obstoječi objekti lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo ter se jim spremeni namembnost, ki je skladna z namembnostjo območja. Dovoljena je postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dovoljeni na oznaki PNRP IG in k obstoječemu stanovanjskemu objektu objekti, ki so dovoljeni za oznako PNRP SS v Prilogi 1;
– v EUP GE 7, ki je namenjena za centralne dejavnosti z oznako PNRP CD je dopustna gradnja upravnih in pisarniških stavb, trgovskih, gostinskih in drugih stavb za storitvene dejavnosti in stavb splošnega družbenega pomena, gradbenih inženirskih objektov, pomožnih objektov in športna ter urbana oprema. Na območju ZS je dopustna ureditev športnih in rekreacijskih površin, gradbenih inženirskih objektov, pomožnih objektov in športna ter urbana oprema;
– na območju PC v EUP RA 2, GE 7 in TI 7 je do izdelave OPPN možna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev prometnih površin ter komunalnih vodov;
– na območju VC v EUP GE 7 so do izdelave OPPN možni posegi, ki jih dovoljuje zakonodaja o vodah.
b) Pogoji glede velikosti in oblikovanja
(1) V vseh EUP in pEUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, se velikost objektov in ostalih ureditev prilagodi namenu območja. Parcelacija v EUP in pEUP GE 2, RA 2, BO 2, TI 10, TR 1/2, TR 5 in TI 7 mora biti pravokotna na nove ulice.
(2) Višina objektov v EUP GE 4 in PE 6 ne sme presegati štirih stanovanjskih etaž nad urejenim terenom, upošteva se faktor zazidanosti, ki znaša do 0,8.
(3) Občina lahko na podlagi 55. člena ZPN-ačrta tudi na drugih območjih podrobneje načrtuje prostorske ureditve, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN.
c) Ostali pogoji
(1) Širina parcel ob cesti za samostojne stanovanjske objekte v EUP in pEUP GE 2, RA 2, TI 10, TR 1/2 in TR 5 ne sme biti manjša od 18 m.
(2) Na območju predvidenih OPPN-jev je možna rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev obstoječih objektov in naprav. Pridobitev gradbenega dovoljenja je dovoljeno le za objekte, ki so bili zgrajeni do sprejetja predmetnega OPN in se bodo lahko funkcionalno navezovali na predvidene ureditve v posameznem OPPN-ju. Pred sprejetjem OPPN-ja se lahko gradijo tudi gradbeni inženirski objekti, če gre za funkcionalno ureditev druge EUP, pEUP ali za funkcionalno povezavo do drugih EUP oziroma pEUP, če za to ni drugih prostorskih možnosti.
Na območju EUP BO 2 in TI 5, kjer veljajo OPPN-ji, se upošteva PIP:
– za BO 2 iz odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za romsko stanovanjsko naselje v EUP BO 2 v Vanča vasi (Uradni list RS, št. 58/13) in
– za TI 5 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto TI-5 (Bathyanijev dvorec) (Uradni list RS, št. 20/14).
(državni prostorski načrti)
EUP EU 7-DPA in EU 8-DPA so na območju visokovodnega nasipa, ki je območje vodne infrastrukture z oznako PNRP VI, dopustni le posegi, ki so določeni v Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice (Uradni list RS, št. 73/04).
4. Prostorski izvedbeni pogoji na območju krajine
(območja urejanja na območju krajine)
a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(1) EUP EU 1, EU 2, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 so območja krajine, pretežno namenjena kmetijski in gozdarski dejavnosti ter razpršeni poselitvi in se delijo na najboljša kmetijska zemljišča z oznako PNRP K1, druga kmetijska zemljišča z oznako PNRP K2, gozdna zemljišča z oznako PNRP G, vodna zemljišča z oznako PNRP VC, območje vodne infrastrukture (visoko-vodni nasip) z oznako PNRP VI, površine cest z oznako PNRP PC, ostale prometne površine z oznako PNRP PO, površine vodnih črpališč z oznako PNRP O, zelene površine za oddih, rekreacijo in šport z oznako PNRP ZS in na stavbna zemljišča v razpršeni poselitvi z oznako PNRP A.
(2) Na kmetijskih zemljiščih z oznako PNRP K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi:
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč,
– objekti, ki so proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po uredbi, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, lahko uvrstijo med pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov;
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira,
– začasni objekti in začasni posegi za čas dogodka oziroma v času sezone, in sicer oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, začasna tribuna za gledalce na prostem,
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik),
– opazovalnica, to je netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica),
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– dostop do objekta, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, razpršeni gradnji ali razpršeni poselitvi,
– gradbeni inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena uvrščeni v skupini daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, in lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopkovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje,
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti GJI, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste,
– mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35,
– objekti iz Priloge 1,
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo).
(3) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN oziroma na način, ki ga dovoljuje zakonodaja. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, lahko pa tudi gozdovi, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih, ki so del drugih EUP in pEUP.
(4) Gradbene inženirske in pomožne infrastrukturne objekte, katerih trase potekajo po kmetijskih zemljiščih, se izvede v zemeljski izvedbi ob pogoju, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven sklenjenih kmetijskih površin in da se po izvedeni gradnji zemljišče vzpostavi v prvotno stanje. Po odstranitvi pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov se zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
Pri rekonstrukciji prometnih površin se upošteva vse prometne površine, ki v grafičnih prikazih niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge PNRP zemljišč. Razvidne so iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih gospodarske javne infrastrukture) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN (v Prikazu območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (obstoječe ali predvidene)) ali so kategorizirane občinske ceste ali so evidentne v zemljiško katastrskem prikazu ali so razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentne v prostoru (so po dejanski rabi prometne površine, poti).
(5) Na gozdnih zemljiščih, z oznako PNRP G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi:
– gradbeni inženirski objekti: razen objekti iz skupine 230 in zahtevni objekti iz skupine 2412 ter objekti iz skupine 24203. Objekti iz skupine 22232 – čistilne naprave se lahko postavljajo na robu gozdnega zemljišča,
– objekti iz Priloge 1,
– premični čebelnjak (obstoječi, grajeni se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo),
– ostali posegi (rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, objekti in naprave za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine kot so paintball, adrenalinski park ipd.) in drugi posegi v soglasju z Zavodom za gozdove Slovenije. Za vsak poseg se poleg pridobitve soglasja Zavoda za gozdove Slovenije pridobi tudi soglasje in pogoje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
(6) Posegi v gozdne površine so dopustni ob pogoju, da se ohranja gozdno drevje in grmičevje, da poteka infrastruktura v skupnih koridorjih in v čim krajšem poteku ter po možnosti izven pomembnih območij varstva narave in pod pogojem, da se zemljišče po končanem posegu vzpostavi v prvotno stanje. odstranitev skupin dreves, posamičnih dreves in živih meja, ki imajo v tem območju varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna, izjemoma pa le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
(7) V gozdovih, ki so opredeljeni kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim pomenom v EUP EU 1 in EU 6 se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) Na območju celinskih vodnih zemljišč, ki so del druge namenske rabe, na območju celinskih vodnih zemljišč z oznako PNRP VC, na območjih vodne infrastrukture VI in na priobalnih zemljiščih, ki jim pripadajo, so poleg osnovne rabe dopustne dejavnosti, vezane na rabo in varstvo površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave, ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah.
Na vodnem, vodni infrastrukturi in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, kot so (gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve ne glede na zahtevnost):
– objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– objektov grajenega javnega dobra, določenih po različni zakonodaji,
– ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije,
– objekti iz Priloge 1.
(9) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno z veljavnimi predpisi velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev, sprememba namembnosti ali gradnja objekta na mestu obstoječega, če:
– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,
– se s tem ne poslabšuje stanja voda,
– je omogočeno izvajanje javnih služb,
– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
– to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami,
– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
(10) Na vodnih in priobalnih zemljiščih so prepovedani posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prepovedano je pranje vozil, gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, izlivanje, odlaganje in pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi ter odlaganje odpadkov.
(11) Na območjih stavbnih zemljišč razpršene poselitve v EUP EU 1 in EU 6, ki so namenjena stanovanjskim površinam za bivanje s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi z oznako PNRP A, so dopustni posegi iz 26. člena tega odloka za objekte:
– stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in objekti,
– kmetijski objekti za rejo živali, rastlinsko pridelavo in spravilo pridelkov,
– gostinske in druge stavbe za storitvene in dopolnilne kmetijske dejavnosti, obrtne in manjše proizvodne stavbe (kot so mizarske delavnice, pekarne, klavnice, avtomehanične delavnice in podobne delavnice), stavbe za dopolnilno dejavnost na kmetiji, skladišča,
– druge nestanovanjske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti (prometna infrastruktura, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, energetski objekti (sončni sprejemniki, kotlovnice s pripadajočo opremo in inštalacijami), drugi gradbeni inženirski objekti),
– objekti iz Priloge 1.
(12) Na vseh EUP, kjer so območja prometne infrastrukture, ki so del druge namenske rabe in območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za promet, z oznako PNRP PC in PO, ter na vseh prometnih površinah iz izvedbenega dela GJI, ki so omrežja prometne infrastrukture in njihovih pripadajočih varovalnih pasovih, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela prometne infrastrukture ter gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev ter vzdrževanje podzemnih in nadzemnih komunalnih in energetskih objektov in omrežij ter druge GJI ter objektov iz Priloge 1. Posegi so dopustni, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt prometne infrastrukture oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.
(13) Na območjih vodnih črpališč oziroma okoljske infrastrukture v EUP, z oznako PNRP O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarske službe s področja oskrbe z vodo ter na pripadajočih varstvenih pasovih, v EUP EU 1 in EU 6 so dopustni posegi, ki so določeni v predpisu o odjemu in preskrbi s pitno vodo. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov vodnih zajetij.
(14) Na območjih opuščenih gramoznic v EUP EU 1 z oznako PNRP ZS, je dopustna gradnja, dograditev, rekonstrukcija, odstranitev in tekoča vzdrževalna dela infrastrukturnih objektov (elektroenergetsko omrežje, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo, ureditev dostopov in parkirišč), drugih gradbenih inženirskih objektov, kot so objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, montažni objekti, začasni objekti (odprt sezonski gostinski vrt, šotor, oder z nadstreškom), kampi ter objekti iz Priloge 1.
(15) Na območju zemljišč z oznako PNRP VI, ki je območje vodne infrastrukture (visokovodni nasip ob reki Muri) niso dopustni nobeni posegi, razen vzdrževalnih del oziroma posegi, ki jih dopuščajo predpisi o vodah ter objekti iz Priloge 1.
b) Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov
(1) Odmik stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m, od potokov in vodnih površin 5,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če s tem soglaša upravljavec ceste.
(2) Velikost objektov na vseh stavbnih parcelah se prilagodi namenu. Višina se ne spreminja oziroma je lahko največ K+P+1. Višina sakralnih objektov se prilagodi namenu, višina silosov je do 13 m.
(3) Strehe na stavbah so simetrične dvokapnice v naklonu od 25–45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno kritino. Enokapne in ravne strehe ter strehe z manjšim naklonom so možne na nezahtevnih in enostavnih objektih. Strehe kmetijskih objektov so lahko z nižjim naklonom od predpisanega ter enokapne. Strehe sakralnih objektov ter silosov se prilagodi namenu.
(4) Fasade se opleska v svetlih barvah, lahko so delno obdelane v lesu. Talni zidec se opleska s temno barvo (tradicionalno sivo - rjavo). Okolico objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele na zunanjem robu parcel mora biti ozelenjen.
(5) Tlorisna oblika stanovanjskih objektov mora biti podolgovata v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2, lahko je lomljena v L ali U. S prizidavo objektov se mora ohraniti navedeno razmerje. Nestanovanjski objekti so pravokotne oblike. Sakralni objekti ter silosi se oblikovno prilagodijo namenu.
(6) Gradbeni inženirski objekti so oblikovno prilagojeni namenu.
(7) Posamezna parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ne sme presegati višine 1,20 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti.
(8) Ob objektu mora biti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest, ki je za posamezno dejavnost predpisano v skupnih pogojih.
c) Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se izvaja v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(2) Pri načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(3) Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni pogoji iz 5. poglavja tega odloka.
č) Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
(1) V EUP EU 1, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Pri vseh posegih na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih se upošteva varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin, ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih. Odstranjevanje omejkov, živic, dreves in gozdnih otokov med kmetijskimi površinami ni dopustno. V območju se vzpodbuja razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi.
(3) Za vsak poseg v enoto kulturne dediščine in njegovo vplivno območje v EUP EU 1 se pridobi kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje. V območju enote kulturne dediščine ni dopustna gradnja ali postavitev objektov, v njegovem vplivnem območju pa le s soglasjem pristojne varstvene službe.
(4) Na poplavnem območju v EUP EU 1, EU 3 in EU 6 se za vsak večji poseg preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Na poplavnih območjih so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
(5) V EUP EU 1, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 na območju varstvenih pasov vodnega črpališča, ki je del osnovne namenske rabe, so dopustni le posegi, ki so določeni v predpisih o zaščiti vodnih virov. Prepovedan je razvoz gnojevke na kmetijska zemljišča, ki so v območju vodovarstvenih pasov.
(6) Pri posegih v prostor se upošteva, da območje EUP EU 1, EU 2, EU 3, EU 4, EU 5 in EU 6 prečka območje predvidenega državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno. Pri posegih v območje se pridobi pogoje in soglasja pristojne inštitucije.
(7) Pri posegih v prostor v EUP EU 1 in EU 6, kjer so opredeljeni varovalni gozdovi se upoštevajo režimi gospodarjenja in varovanja iz predpisov o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom.
(8) V EUP EU 6 se v skladu s predpisi varuje tudi vire mineralne vode, ki so zavarovane z Odlokom o določitvi varstvenih pasov vseh javnih vodnih virov in ukrepih za njihovo zavarovanje v Občini Gornja Radgona (Uradne objave, št. 27/84 in Uradni list RS, št. 76/00).
(9) Poleg navedenih veljajo še splošni pogoji iz 6. poglavja tega odloka.
d) Pogoji glede varovanja zdravja ljudi
(1) Glede varovanja zdravja ljudi veljajo splošni pogoji iz 7. poglavja tega odloka.
5. Skupni in splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
46. člen
(območja opremljanja zemljišč in splošni pogoji za izgradnjo opreme)
(1) Novogradnja, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije stavb so dovoljene le na komunalno opremljenih zemljiščih (zagotovljen dovoz in priključek na javno cesto, priključek za kanalizacijo, vodovod in elektriko (v nadaljevanju: komunalna oprema), kjer je komunalna infrastruktura zgrajena ali predvidena, vključno z objekti in omrežji druge GJI, ki so vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Ta se izvaja v skladu s prikazi v OPN (v strateškem ali izvedbenem delu grafičnega ali tekstualnega dela) in skladno z ustrezno projektno dokumentacijo. Obveza glede komunalnega opremljanja ne velja za enostavne in nezahtevne objekte ter na območjih, kjer odlok določa drugače.
(2) Nova in nadomestna komunalna in energetska omrežja in omrežja zvez se v EUP in pEUP naselij in drugih stavbnih zemljiščih prednostno izvede podzemno, zračno le v primeru, če ni drugih prostorskih možnosti, v območju krajine pa tudi zračno. Vso predvideno GJI se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi.
(3) Pri načrtovanju GJI se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov.
(4) Na območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč se GJI načrtuje v skupnih koridorjih in tako, da se ohranja proizvodni potencial kmetijskih zemljišč in da ni potrebna odstranitev drevja in grmičevja. Linijske infrastrukturne objekte se umesti vzporedno z obstoječimi strukturami v prostoru (ceste, poti, potoki, rob naselja). Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji GJI ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov. Prav tako infrastrukturni vodi ne smejo ovirati rabe namenske rabe zemljišč pod (ali nad) katerimi potekajo.
(pogoji priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Vse objekte, kjer je treba zagotoviti pitno vodo, se priključi na javno vodovodno omrežje. Pogoje priključitve urejajo občinski predpisi o preskrbi in odjemu pitne vode. Priključitev objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje, razen objektov izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem. Na območjih, kjer ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih greznic, pod pogoji in soglasjem upravljavca. Vsebina greznic se obdela na eni od komunalnih čistilnih naprav. Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oziroma predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo. Podrobnejše pogoje o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ureja občinski odlok.
(3) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah se uredi ločen odvod padavinskih odpadnih vod. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik …). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode odvede preko lovilcev maščob.
(4) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij.
(5) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost. Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja.
(6) Objekte se priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v svojem soglasju. Za vsako natančnejšo obdelavo se pridobi podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov ter lokacije elektroenergetskih objektov.
(7) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi. Pri umeščanju in graditvi baznih postaj se upošteva naslednje:
– Baznih postaj ni dovoljeno graditi na stanovanjskih stavbah, na stavbah namenjenih zdravstvu, vzgoji in izobraževanju, otroških igriščih ter na pokopališčih.
– Pri graditvi baznih postaj je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo graditev, elektronske komunikacije in elektromagnetno sevanje.
– Samostoječih antenskih stolpov ni dovoljeno graditi na območjih stavbnih zemljišč in v pasu 50 m od njih, kar ne velja za stavbna zemljišča z oznako PNRP IK in IG.
(8) Nove transformatorske postaje se bo gradilo kot samostojne objekte ali v sklopu drugih objektov, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov. Za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči se pridobi soglasje od upravljavca elektroenergetskih naprav. Ob pomembnejših posameznih objektih v celotnem naselju, obvezno pa v novih EUP se uredi javna razsvetljava.
(9) Varovalni pas sistemov elektrike je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja. Pri vseh posegih v bližini obstoječih in načrtovanih elektroenergetskih vodov se upošteva njihov koridor (širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje), ki znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV – 40 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV – 10 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 15 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV – 3 m;
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m. Za vse objekte, se skladno s prilogo tabele 1 in 2 Energetskega zakona, upošteva pogoje in omejitve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, označene z »+« je dovoljena gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov, možna le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja, ter označen z »-« je prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena PNRP znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih, ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni, ipd. dejavnosti, kar je potrebno in se mora upoštevati pri prostorskem načrtovanju občine.
V navedenih koridorjih veljajo pogoji omejene rabe, ki jih v projektnih pogojih poda upravljavec, za posege v koridorjih pa se pridobi tudi njihovo soglasje.
(10) Na podlagi pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij se lahko v varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov ter razdelilnih transformatorskih postaj, razdelilnih postaj in transformatorskih postaj opravljajo dejavnosti, ki se uvrščajo v dejavnosti I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem v skladu z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) le na zemljiščih, kjer je takšna dejavnost opredeljena v prostorskih aktih občin, veljavnih na dan uveljavitve tega pravilnika in se na teh zemljiščih takšna dejavnost z dnem uveljavitve tega pravilnika tudi izvaja.
(11) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območju občine je potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo:
– Na območju naselij bodo grajeni srednje in nizkonapetostni vodi v kabelski izvedbi (razen na delih, kjer ni drugih prostorskih možnosti), izven naselja pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.
– Ob povečanju obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN in TP) se planira in gradi nove transformatorske postaje (TP 20/0,4 kV) s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV).
– Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve iz predpisov glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
– Za potrebe izgradnje večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljavcu naročiti raziskave o možnostih napajanja z električno energijo.
– Za vsako poznejšo detajlnejšo izdelavo prostorskih aktov (OPPN) si mora občina na območni enoti Elektra Maribor pridobiti natančne podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične dele akta.
– Na podlagi energetskih predpisov in navodilih o sistemski obratovalni distribuciji omrežja, si morajo investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasje za priključitev in izpolniti z njimi predpisane pogoje.
– Investitorji si bodo morali pridobiti smernice oziroma projektne pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezna območja, ter si k njim pridobiti mnenja oziroma izjave glede ustreznosti rešitev.
(12) Pri načrtovanju v prostoru se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem geotermalno energijo in energijo biomase ali druge alternativne vire. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva.
(13) Pri rekonstrukciji in gradnji objektov, katerih tlorisna velikost presega 1000 m2 se v skladu z lokalnim energetskim konceptom izdela študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
(14) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. V primeru premestitve telekomunikacijskih naprav je treba obvestiti operaterja najmanj 30 dni pred posegom. Za območja novih con ali večjih objektov se načrtuje novo telekomunikacijsko omrežje. Pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju se obvesti upravljavec telekomunikacijskega omrežja. K posameznim gradnjam se pridobi projektne pogoje in soglasja upravljavca telekomunikacijskih naprav.
(15) Plinovodno omrežje se bo izgrajevalo na podlagi izvedbenih načrtov ali posebnih strokovnih podlag.
(16) Pri prostorskem urejanju se upošteva trase obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Za območja novih con ali večjih objektov se mora načrtovati novo telekomunikacijsko omrežje. Vsaj 60 do 90 dni pred izgradnjo komunalne infrastrukture se na posameznem območju obvesti upravljavca telekomunikacijskega omrežja. Pri vseh posegih v varovalni pas javne infrastrukture, ter gradnji objektov in izgradnji komunalnih naprav na območju predvidene ureditve je potrebno v fazi izdelave dokumentacije (projektov PGD in PZI itd.) pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca telekomunikacijskih omrežja. Na območju ureditve zagotoviti in predvideti ustrezno zaščito obstoječe telekomunikacijske infrastrukture ob vseh posegih v varovalni pas telekomunikacijske infrastrukture. Zaščito in prestavitev tangiranega telekomunikacijskega omrežja se obdela v projektu.
Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, v katere je dovoljeno posegati pod pogoji upravljavca GJI oziroma v katerih je pri pripravi tehnične dokumentacije pred poseganjem v prostor potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektu, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, so:
– pri vodih namenjenih telekomunikacijskim storitvam je varovalni pas 3 m merjeno levo in desno od osi posameznega voda, kar ne velja za posamezne priključke. Odmike je potrebno upoštevati tudi v koridorjih načrtovane GJI.
V primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 do 90 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh posegov in komunalni ureditvi je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega telekomunikacijskega omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega telekomunikacijskega omrežja. Stroški zakoličbe, stroški prestavitve in zaščite telekomunikacijskega omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
(17) Varovalni pas državne ceste se meri od zunanjega roba cestnega sveta v smeri prečne in vzdolžne osi, pri premostitvenih objektih pa od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenih robov objekta na zemljišče ter znaša:
– pri glavnih cestah 25 metrov, pri regionalnih cestah 15 metrov, pri državnih kolesarskih poteh 5 metrov. V tem pasu je gradnja ali postavitev objektov in naprav možna le ob soglasju upravljavca ceste. Pri posegih v državno cesto (cestno telo, cestni svet, varovalni pas, zračni prostor) se upoštevajo naslednji odmiki: globina podvrtanih komunalnih vodov znaša 1,20 m pod nivojem vozišča, višina zračno vodenih komunalnih, energetskih in drugih vodov znaša 7,0 m nad cestiščem ob največjem povesu. Odmik droga katerekoli naprave od vozišča mora biti enak njegovi višini, če to ni možno, mora biti drog zaščiten z varnostno ograjo. Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe državne uprave za ceste.
(18) Varovalni pas občinskih cest in poti se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran občinske ceste širok: pri lokalni cesti 8 m, pri javni poti 6 m, pri javni poti za kolesarje 3 m. Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest in javnih poti so možni ob predhodnem soglasju pristojne službe občinske uprave za ceste. Pogoje o gradnji, vzdrževanju in varstvu občinskih cest določa občinski predpis o občinskih cestah.
(19) Za vsak javni, proizvodni, servisni objekt, turistični, športni objekt oziroma za posamezni del objekta je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest(v nadaljevanju: PM) glede na funkcijo in kapaciteto objektov, in sicer:
Dejavnost | Število parkirnih mest (PM) na enoto |
Stanovanjski objekti, počitniške hiše | 1–2 PM na stanovanje |
Večstanovanjski objekti | 1–1,5 PM na stanovanje (dodatno 10 % za obiskovalce) |
Dom za ostarele | 1 PM na 5–8 postelj (dodatno 75 % za obiskovalce), minimum 3 PM |
Osnovne šole | 1PM/ na učilnico + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev |
Vrtci | 2 PM na oddelek + 1 PM na oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev |
Poslovne/dejavnosti/pisarne/javni prostori | 1 PM na 30 m2–40 m2 neto površin ali 1 PM/50 m2 etažnih površin (dodatno 20 % za obiskovalce) |
Prodajni prostori | 1 PM na 30 m2–40 m2 koristne prodajne površine ali 1 PM na 60 m2 etažnih površin |
Butiki, specializirane trgovine | 1 PM na 50 m2 koristne prodajne površine od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Večnamenske dvorane | 1 PM na 5 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce |
Kinematografi, šolske dvorane | 1 PM na 5–10 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce |
Cerkve | 1 PM na 20–30 sedežev od tega najmanj 90 % PM za obiskovalce |
Športne dvorane | 1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Obrt, servisi in proizvodni objekti | 1 PM na 3 zaposlene ali 1 PM na 50–70 m2 neto površin |
Bencinski servis z osebjem | 1 PM/25,00 m2 stavbe, ne manj kot 3 PM za obiskovalce |
Avtopralnice | 3–5 PM na 1 pralno mesto |
Avtomobilski servisi | 6 PM na 1 popravljalno mesto |
Gostinski objekti | 1 PM na 10 sedežev |
Gostišča s prenočišči | 1 PM na 5 sob in 1 PM na 4 sedeže + 1 PM za avtobus |
Turistične-nastanitvene stavbe | 1 PM na 2–6 postelj in 1 PM na 8–12 sedežev v restavraciji od tega najmanj 75 % PM za obiskovalce |
Športnega igrišča in naprave | 1 PM na 250 m2 površin |
Za obiskovalce športnih prireditev oziroma gledalci | 1 PM na 10–15 prostorov za obiskovalce |
Igrišča za tenis | 4 PM na igrišče |
Kegljišče, bowling | 4 PM na stezo |
Pokopališča | 1 PM na 600 m2 površine, ne manj kot 10 PM |
(20) Zagotovljeno mora biti najmanj 1 PM oziroma 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjeno javnosti, za parkiranje vozil invalidnih oseb. Izvedena mora biti ozelenitev parkirišč in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM, razen ob stanovanjskih objektih. Ob stanovanjskih površinah se k površini za parkiranje šteje utrjeno dvorišče. Za posamezno drevo na parkiriščih (razen ob stanovanjskih objektih) mora biti zagotovljena zelena površina v velikosti premera odraslega drevesa x 0,8. Samostojna parkirišča za parkiranje tovornih vozil so v centralnem, turističnem, rekreacijskem, stanovanjskem delu ter ob družbenih objektih, pokopališčih, prepovedana. Okolice trgovskih/poslovnih/proizvodnih con ter pripadajoča parkirišča morajo biti obsajene na podlagi krajinsko arhitekturnega načrta.
(21) Kadar ustreznega števila PM na mestu gradnje (zemljišču namenjenem gradnji) v območju gradnje trgovskih, gostinskih, storitvenih, družbenih, obrtnih in poslovnih območjih ni mogoče zagotoviti, mora investitor ustrezno število PM zagotoviti v neposredni bližini – manj kot 200 m od nameravane gradnje, in sicer:
– na zemljišču, ki je v njegovi lasti in posesti ali
– na najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas oziroma za čas obstoja dejavnosti na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe ali
– na javnem/zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu. PM morajo biti zagotovljena za čas obstoja objekta, h kateremu pripadajo.
(22) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir.
(23) Del območja občine je v vplivnem območju letališča Murska Sobota, preko območja občine potekajo tudi zračne poti, zato je pri načrtovanju objektov, instalacij in naprav, ki so višje od 100 m od okoliškega terena in so v koridorjih večjih infrastrukturnih koridorjev, upošteva predpise s področja letalstva. Za vsak poseg, ki s svojo višino utegne vplivati na varnost zračnega prometa, se predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega organa za civilno letalstvo.
(24) Prodaja izven prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja občinske uprave ali upravljavca/lastnika površine.
6. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
48. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V občini je kulturna dediščina zavarovana z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 1189/05, 58/06 in 99/07) ter evidentirana v Registru kulturne dediščina na območju občine. Območja in objekti kulturne dediščine so razvidna iz javnih evidenc. Vse objekte in območja kulturne dediščine se ohranja v celoti. V območjih enot kulturne dediščine in njihovem vplivnem območju so dovoljeni posegi in prostorske rešitve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine in zvišanju njene kakovosti, pri čemer se upošteva varstveni režim skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi OPN in je njegova obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni:
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in
– rekonstrukcija objekta, na način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor PIP za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s PIP glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo PIP, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo PIP, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo PIP, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še PIP, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine:
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Na območju občine je več območij varstva narave, in sicer: območja naravnih vrednot, zavarovana območja, ekološko pomembno območja, posebna varstvena območja in posebna ohranitvena (območja NATURA 2000), varovalni gozdovi. Vsa območja varstva narave, razen območij habitatnih tipov so razvidna iz javnih evidenc in iz Prikaza stanja prostora.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo domnevno povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo s pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se upošteva pogoje iz občinskih predpisov.
(3) Na vodovarstvenih območjih vodnih virov, ki se nahajajo oziroma segajo na območje občine se pri izvajanju posegov upoštevajo določila predpisov o varovanju vodnih virov ter določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(4) Gozdove v občini se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(5) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo OPN ali na način, kot dopušča zakonodaja.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri graditvi objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva predpise, ki opredeljujejo ukrepe za zagotavljanje varnosti pred poplavami, erozijo in plazovi. Za zagotavljanje zaklanjanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se pri vseh posegih v prostor upošteva predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnem območju je dopustna le rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Za vsak poseg se preveri poplavno varnost območja in po potrebi predvidi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki določa omejitve in pogoje na poplavnih območjih. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij. Za vsak tovrsten poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje.
(3) Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov, uporabo požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter preprečevanje širjenja požarov, vplive obstoječih in novih industrijskih objektov na načrtovanje novih naselij ter pogoje za prevoz ljudi in živali ter transport v cestnem, železniškem, cevnem, ladijskem in letalskem prometu.
(4) Pri gradnji večjih objektov in pri drugih večjih posegih se v projektni dokumentaciji preveri požarno ogroženost posameznega območja in po potrebi izdela oceno požarne ogroženosti ter predvidi ukrepe za preprečitev požara.
(5) Gradnja kletnih prostorov je izjemoma možna. Gradnja kletnih prostorov mora biti vodotesna izvedena na način, da ne more priti do vdora podtalne vode v kletne prostore. Prav tako mora investitor izvesti vse ukrepe, da ne pride do vdora površinskih in meteornih voda v kletne prostore. Kletni prostori ne smejo biti priključeni na kanalizacijske sisteme. Pri izvedbi kletnih prostorov sodelujejo investitor, projektant, izvajalec del, ter nadzornik nad gradnjo. Le ti nosijo tudi eventualno škodno odgovornost za povzročeno škodo, ki jo naredijo vode v kletnih prostorih.
(6) Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za vode.
(7) Zunanja meja priobalnega zemljišča pri reki Muri in reki Ledavi, ki sta vodi 1. reda, sega 15,0 m od meje vodnega zemljišča, pri ostalih potokih (Mokoš, Dobel) pa 5,0 m. Na vodnem in priobalnem zemljišču so posegi dovoljeni izjemoma v primerih, ki jih določajo predpisi o vodah.
Na območju občine ni območij in objektov za potrebe obrambe, zato posebni pogoji za obrambo niso določeni.
7. Skupni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
53. člen
(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, so vhodi ločeni. Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi ustrezno/prilagojeno parkiranje.
(1) Dejavnosti, ki pomembno vplivajo na kakovost zraka, je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim, kamor ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Upravljavci naprav, ki so zavezanci za prve meritve emisij v zrak so dolžni poskrbeti za meritve emisij po potrebi izvajati obratovalni monitoring in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(2) Pri novogradnjah in prenovah objektov se prednostno uporabijo obnovljivi viri energije in »čistejša« kuriva, prav tako se upoštevajo pogoji glede učinkovite rabe energije v stavbah.
(3) Izvede se energetska sanacija starih oziroma energetsko potratnih javnih stavb. Novogradnje javnih stavb se izvedejo po principu nizkoenergetskih in pasivnih stavb.
(4) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, kot so daljinski sistemi za ogrevanje, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije. Spodbuja se pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije.
(5) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, biopilinarne ipd.) od stanovanjskih območij. Neprijetne vonjave iz teh objektov ne smejo motiti bivanja, dela in počitka v okoliških objektih z varovanimi prostori.
(6) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(1) Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po podrobni namenski rabi prostora in njene spremembe (v nadaljevanju: Uredba).
(2) Na območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za stanovanjske površine (SS) in površine za turizem (BT) ter vzgojno izobraževalne in zdravstvene ustanove, določa II. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Na območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za površine podeželskega naselja (SK), območja centralnih dejavnosti (C), območja športnih centrov (BC), območja zelenih površin (Z) in na površinah razpršene poselitve (A), določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območjih poselitve se v skladu z Uredbo, za območja proizvodnih dejavnosti (I), določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Za območja prometnih površin (P), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja komunikacijske infrastrukture (T) se v skladu z Uredbo določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(6) Na območju odprtega prostora, razen na območjih, ki spadajo pod mirna območja na prostem, se v skladu z Uredbo določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(7) Za območja voda se za vse površine razen za površine vodne infrastrukture in površine na mirnem območju na prostem, določi III. stopnja varstva pred hrupom. Za površine vodne infrastrukture se določi IV. stopnja varstva pred hrupom.
(8) Na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(9) Novogradnje stavb z varovanimi prostori naj bodo od osi državnih cest po možnosti oddaljene v tolikšni meri, da ravni hrupa na najbolj izpostavljeni fasadi teh stavb zaradi prometa ne bodo presegale mejnih vrednosti kazalcev hrupa za infrastrukturne vire v nobenem obdobju dneva. V nasprotnem primeru je treba zagotoviti takšno razporeditev prostorov v stavbi, da bodo okna varovanih prostorov v stavbi na fasadah, ki so manj obremenjene s hrupom. Poleg tega je treba predvideti gradbene elemente zunanjih sten in stavbnega pohištva s takšno zvočno izoliranostjo, da bo v varovanih prostorih zagotovljeno izpolnjevanje zahtev predpisa o zaščiti pred hrupom v stavbah, ki se nanašajo na zaščito pred hrupom, ki ga povzročajo viri izven stavbe. Za zaščito funkcionalnih površin stavb z varovanimi prostori je smiselno v smeri proti regionalni cesti izvesti polne ograje.
(1) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Za večino prebivalstva na območju občine se zagotovi oskrba s kakovostno pitno vodo. Varuje se obstoječe in potencialno pomembne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
(2) Pri vseh posegih v vodovarstvena območja vodnih virov se upošteva določila predpisov o varovanju vodnih virov. Hkrati je potrebno upoštevati določila predpisa gospodarjenja na kmetijskih zemljiščih, kmetijah in posestvih na vodovarstvenem območju.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) V občini je zgrajeno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko in visoko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja (v nadaljevanju: EMS), kjer se v primeru gradnje novih elektroenergetskih objektov upošteva naslednje stopnje varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju (v nadaljnjem besedilu: I. območje).
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
– V obstoječih objektih, ki bodo v vplivnem pasu EMS, se spremeni namembnost stanovanjskih objektov v rabo II. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem, ki izključuje stanovanja in dejavnosti, pri katerih se v objektu dalj časa zadržujejo ljudje. Na zemljiščih, ki so v vplivnem pasu EMS ni možna gradnja novih bivalnih objektov iz I. območja varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) V vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori. Vplivna območja virov elektromagnetnega sevanja za varovanje zdravja ljudi segajo od središčne osi daljnovoda na višini 1 metra od tal v odvisnosti od nazivne napetosti in geometrij (tipa) daljnovoda oziroma drugega vira elektromagnetnega sevanja, in sicer za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 400 kV tip ipsilon 46 m na vsako stran osi in tip sod 42 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 200 kV tip jelka 24 m na vsako stran osi in tip sod 18 m na vsako stran osi, za nadzemni daljnovod nazivne napetosti 110 kV tip jelka, portal in donau 14 m na vsako stran osi in tip sod 11 m na vsako stran osi ter za zunanjo ograjo razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV 15 m.
(1) Omeji se svetlobno onesnaženje v bivalnih območjih v naselju. Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se pri gradnji nove javne razsvetljave uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %, razen za razsvetljavo javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5 %, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W ali je povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo razsvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem in počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Tem zahtevam se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.
(2) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, presega ciljno vrednost 45,81 kWh. Porabo električne energije za razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin se zmanjša pod ciljno vrednost. V skladu z Lokalnim energetskim konceptom Občine Tišina je potrebno izvesti energetski pregled javne razsvetljave, pri pregledu pa se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije, kot so zamenjava svetil z energijsko varčnimi svetili, avtomatičen izklop ob določenih urah ipd.
(3) Pri omejitvah osvetljevanja varovanih prostorov se upoštevajo mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov:
Okoljsko območje | Osvetljenost od sončnega zahoda do 24. ure | Osvetljenost od 24. ure do sončnega vzhoda |
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota | 2 lx | 0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine) |
naselje, ki ni mesto | 5 lx | 1 lx |
mesto | 10 lx | 2 lx |
8. Omejitve za uporabo zemljišča na podlagi predpisov posameznih nosilcev prostora in drugi pogoji
56. člen
(tehnični in drugi pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja GJI, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Pri projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g].
(3) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
V skladu s predpisom s področja izdelave študije oziroma zasnove požarne varnosti se za gradnjo požarno manj zahtevnih objektov izdela zasnova požarne varnosti, za gradnjo požarno zahtevnih objektov pa študija požarne varnosti. Za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o graditvi objektov, ki so požarno nezahtevni, se zasnova in študija požarne varnosti ne izdelujeta.
(4) Gradnja objektov mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oziroma sosednje nepremičnine.
(5) Na strehah objektov so prepovedane strehe z nezdružljivimi različnimi nakloni in slemeni, podaljšani, prirobljeni in polni čopi oziroma elementi, ki niso skladni z arhitekturno tipologijo območja. Prepovedani so dodatki na pročeljih objektov (večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli).
(6) Na območjih, kjer so dovoljene dvokapne strehe, ki se kombinirajo z ravnimi, se upošteva naslednje določilo: Ob dvokapnem, pretežnemu delu objekta (ca. 2/3), so lahko deli stavbe z ravno ali enokapno streho, ki so višine največ do spodnjega roba zatrepa. Pri kombinaciji dvokapne strehe z ravno ali enokapno mora stavbna masa dvokapnega dela objekta na ulični strani vizualno prevladovati.
(7) Višina stanovanjske etaže je največ 3,0 m. Višina poslovne etaže 4,5 m oziroma se lahko prilagodi tehnologiji.
(8) Sakralni objekti, gasilski stolpi, športni objekti (tribune, stolpi) se oblikovno, višinsko prilagodijo namenu, strehe s poljubnim naklonom in kritino. Strehe prizidkov in izzidki k stavbam se lahko prilagodijo naklonu obstoječega objekta ali izvedejo v manjšem naklonu.
(9) Ne glede na določila odloka je možna gradnja stanovanjskih objektov v drugi vrsti, če je prva vrsta zapolnjena in je do predvidenega objekta v drugi vrsti zagotovljena dovozna pot na katero se lahko priključi parcela stavbnega zemljišča. Dovozna pot mora bit širine 4 m za en objekt oziroma 5,0 m za dva ali več objektov.
(10) Ostale obstoječe objekte in naprave izvedene na kmetijskih in gozdnih zemljiščih se lahko vzdržuje, rekonstruira in poruši (kužna znamenja, spomeniki, lovske preže, obvestilne prometne in neprometne signalizacije …) v skladu z resornimi predpisi.
(11) Gradbena linija, je linija, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad kot so – balkoni, manjši izzidki, vetrolovi, nastopne stopnice in podobno.
(skupni pogoji za nezahtevne, enostavne, začasne objekte ter obstoječe objekte)
(1) Enostavni, nezahtevni in začasni objekti imajo lahko ravne in enokapne strehe, kakor tudi strehe z nižjimi nakloni od predpisanih v posamezni EUP in pEUP, razen v primerih, če je za tovrstne objekte v členih odloka določeno drugače. Vrtne ute, paviljoni imajo lahko tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko.
(2) Nadstreški, terase, garaže in vetrolovi se lahko gradijo za, ob in pred objektom pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Gradnja nadstreškov, teras, garaž za lastne potrebe in vetrolovov pred objektom je možna izven gradbene linije, vendar z najmanjšim odmikom 2 m od meje cestnega sveta, pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, podporni zidovi, ipd. se gradijo v okolici objektov. Objekti, ki nimajo višine, pa se lahko gradijo do meje.
(3) Za objekte, ki se gradijo na kmetijskih in gozdih zemljiščih kot funkcionalna navezava na obstoječe stavbno zemljišče, veljajo PIP-i iz EUP in pEUP, v kateri se nahaja kmetija, kmečko gospodarstvo. V kolikor gre za ureditev kmetijske dejavnosti v odprti krajini veljajo PIP- i, ki so predpisani za razpršeno poselitev z oznako PNRP A.
(4) Pri obstoječih objektih ter tudi pri objektih, kjer gre za pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, ki je bil zgrajen do sprejetja predmetnih sprememb in dopolnitev OPN so dopustna odstopanja od predpisanih prostorsko izvedbenih pogojev (višina/etažnost, lega, velikost objekta oziroma faktor zazidanosti, oblika tlorisa, odstopanje od predpisanega naklona dvokapne strehe, smer slemena, orientacija objekta, strešna kritina, kolenčni zid, odmiki), če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom in je poseg v soglasju z upravljavci GJI in nosilci urejanja prostora ter če objekt ne predstavlja degradacijo v prostoru. V primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt, pri katerem gre za neskladnost izvedene gradnje z določbami tega prostorskega načrta, morajo v projektni dokumentaciji biti za izvedeno gradnjo navedene vse neskladnosti, navedene stopnje odstopanja vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami.
(5) Stavbe obstoječih dejavnosti, ki s tem aktom niso dovoljene v posamezni EUP in pEUP se lahko rekonstruira, vzdržuje in odstrani. Rekonstrukcija je možna v obstoječih gabaritih ali pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti ter dejavnost ne povečujejo negativnih vplivov na okolje. Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane.
(6) Na območju stavbnih zemljišč namenjenih bivanju, se samostojno, pred gradnjo zahtevnih in manj zahtevnih objektov lahko gradijo naslednji nezahtevni in enostavni objekti: ute, lope, nadstrešek, gradbeni inženirski objekti in ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti.
(možnost izdelave natečajnih rešitev)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN, druge prostorske ureditve iz OPN-ja (kompleksnejše, reprezentativne in javne ureditve) ali na drugih območjih, če se za to izkaže potreba po tem, ko je bil sprejet OPN, se lahko tudi pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem.
(2) Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati. V postopku priprave variantnih rešitev mora sodelovati predstavnik občine. Najustreznejšo variantno rešitev izbere za ta namen določena komisija, ki mora vključevati vsaj arhitekta in krajinskega arhitekta, potrdi pa jo pristojni organ občine.
(3) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(4) Javni natečaj se lahko izvede za strokovne rešitve prostorskih ureditev, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah ali javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante. Javni natečaj se izvede v skladu s predpisi, ki predpisujejo izvedbo javnih natečajev.
(5) Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge organa pristojnega za varstvo kulturne dediščine.«
3. člen
Upravne postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo in druge posege v prostor, ki so se pričeli na podlagi Občinskega prostorskega načrta Občine Tišina, se konča na podlagi navedenega akta.
Prostorski načrt je shranjen in na vpogled na Občini Tišina, področni upravni enoti in ministrstvu pristojno za prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Z uveljavitvijo Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina SD OPN 1 prenehajo veljati določbe 59., 60. in 61. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tišina (Uradni list RS, št. 5/10).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0018/2017
Tišina, dne 24. aprila 2017
Franc Horvat l.r.
