Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – ZUPUDPP – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8, 76/14 – Odl. US: U-I-43/13-19) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17, 16/17) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 29. seji dne 21. 6. 2017 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP BI 42 – Zgornje Bitnje
1. člen
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14) sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja BI 42 – Zgornje Bitnje (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., družba za sonaravno urejanje prostora, Domžale pod številko projekta 07/2015.
(3) Za OPPN, skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za okolje št. 35409-155/2015/2 z dne 15. 12. 2015, celovite presoje vplivov na okolje ni potrebno izvesti.
(1) OPPN določa:
– območje obravnave,
– program dejavnosti,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju in predstavljajo podlago za pripravo projektov za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatke o prostorski ureditvi in priloge po seznamu.
(3) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– zazidalna situacija,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(1) Obravnavano območje OPPN je izdelano za del območja EUP BI 42, določeno z OPN MOK.
(2) Ureditveno območje obsega zemljišča s parc. št. 536/1, 536/7, 2723 – del, 534/4 – del, 531/1 – del, 530/1 – del in 2724 – del, vse v katastrski občini Bitnje. Površina območja znaša 1,39 ha.
(3) Naselje Bitnje predstavlja del predmestnega naselja mesta Kranj, ki predstavlja središče Gorenjske statistične regije. Obravnavano območje se nahaja na zahodnem ravninskem delu Zgornjih Bitenj, ob vzhodnem obrobju Škofjeloškega hribovja in zahodno od potoka Žabnica. Območje na zahodu meji na gozdne površine, na severu in jugu na obstoječo poselitev, na vzhodu pa meji na kmetijska zemljišča. V osrednjem delu obravnavanega območja se nahaja enklava kmetijskega zemljišča (parc. št. 532, k.o. Bitnje).
(4) Izven ureditvenega območja tega OPPN se s tem odlokom urejajo tudi robna območja zemljišč, ki so potrebna za priključevanje gospodarske javne infrastrukture in priključevanje na obstoječe prometno omrežje.
(1) Območje OPPN za del območja EUP BI 42 je namenjeno individualni stanovanjski gradnji (prostostoječe hiše).
(2) Stanovanjske stavbe so lahko eno- ali dvostanovanjske. Stanovanjske stavbe so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(1) Območje obravnave OPPN je razdeljeno na sedem funkcionalnih celot, in sicer na tri funkcionalne celote načrtovanih novih stanovanjskih stavb (stavbne strukture) FC S1, FC S2 in FC S3 ter na štiri funkcionalne celote prometne infrastrukture FC I1, FC I2, FC I3 in FC I4.
(2) Funkcionalna celota FC S1 obsega štiri funkcionalne enote. Na treh funkcionalnih enotah (parcelah, namenjenih gradnji) FC S1/1, FC S1/2in FC S1/3 se načrtuje gradnja treh individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb (tipa C in E) s pomožnimi objekti. Funkcionalna enota FC S1/4 je namenjena rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(3) Funkcionalna celota FC S2 obsega dve funkcionalni enoti. Na funkcionalni enoti Fe S2/1 (parcela, namenjena gradnji) je predvidena gradnja ene individualne prostostoječe stanovanjske stavbe (tipa D). Funkcionalna enota FC S2/2 je namenjena rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(4) Funkcionalna celota FC S3 obsega dvanajst funkcionalnih enot. Na osmih funkcionalnih enotah (parcelah, namenjeni gradnji) (Fe S3/1, Fe S3/2, Fe S3/3, Fe S3/4, Fe S3/5, Fe S3/6, Fe S3/7, Fe S3/8) se načrtuje gradnja osmih individualnih prostostoječih stanovanjskih stavb (tipa A in B) s pomožnimi objekti. Funkcionalna enota (parcela, namenjena gradnji) Fe S3/8 se lahko poveča za funkcionalno enoto Fe S3/9, funkcionalna enota Fe S3/5 (parcela namenjena gradnji) pa se lahko poveča za funkcionalno enoto Fe S3/10. Funkcionalni enoti FE S3/11 in Fe S3/12 sta namenjeni rekonstrukciji ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(5) Funkcionalna celota FC I1 predstavlja del obstoječe javne poti (JP 684 661).
(6) Funkcionalni celoti FC I3 in FC I4 sta namenjene rekonstrukciji obstoječih javnih poti (JP 684641, 684 671).
(7) Funkcionalna celota FC I2 je namenjena izgradnji nove dostopne poti.
(8) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(9) Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo komunalno infrastrukturo, ki se nahaja znotraj območja urejanja in izven meje območja urejanja. Poteki teh priključkov so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Poleg navedenih zemljišč v 4. členu je v območje posegov izven ureditvenega območja OPPN možno dodati tudi druge parcelne številke, ki se izkažejo kot potrebne za priključevanje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Tlorisne dimenzije načrtovanih prostostoječih individualnih stanovanjskih stavb so:
– stavbe tipa A so dimenzij 8,0 m × 14,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 7,0 m × 6,0 m (oziroma 4,0 m × 6,0 m);
– stavbe tipa B so dimenzij 8,0 m × 16,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 8,0 m × 6,0 m oziroma 8,0 m × 5,0 m;
– stavbe tipa C so dimenzij 9,0 m × 18,0 m z možnostjo pritličnega aneksa (pomožni objekt) dimenzij 9,0 m × 7,0 m;
– stavba tipa D je dimenzij 8,0 m × 18,0 m;
– stavba tipa E je atrijska dimenzij 8,0 m × 20,0 m + 8,0 m × 6,5 m + 5,5 m × 1,5 m.
Izven tlorisnih dimenzij stavb se poleg napuščev lahko načrtuje zunanja stopnišča, zunanje klančine, nadstreški, balkoni in zimski vrtovi.
(2) Za stavbe tipa A, B, C in D je etažnost v primeru izvedbe ravne strehe (K) + P + 1, v primeru izvedbe dvokapnice pa (K) + P + M s kolenčnim zidom do 1,50 m. Stavba tipa E je pritlična (K) + P z neizrabljenim podstrešjem. Pri vseh tipih objektov višina slemena ne sme presegati višine 9,50 m nad urejenim terenom.
(3) Oblikovanje streh:
– strehe stavb so lahko dvokapne s smerjo slemena v smeri daljše stranice naklona 30° do 40°, razen stavbe na Fe S1/3 ki ima štirikapno streho z naklonom od 20° do 25°. Stanovanjske stavbe, razen stanovanjske stavbe tipa E, imajo lahko tudi ravno streho.
Pomožni objekti imajo praviloma ravne strehe minimalnega naklona tako, da je omogočeno odvodnjavanje, enokapni nadstreški pa so dovoljeni v naklonu do 8°;
– za osvetlitev mansarde (oziroma prostorov, ki se nahajajo pod streho) je dovoljena izvedba strešnih oken ali svetlobnikov in frčad enakega tipa (dvokapne frčade ali frčade na plašč), ki ne smejo biti višji od slemena osnovne strehe;
– strešna kritina mora dajati videz drobne strukture sive barve, pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo ali steklu podobni brezbarvni materiali;
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na ali v streho – postavljeni morajo biti vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe.
(4) Oblikovanje fasad:
– fasade stavb morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, izdelane v klasičnem zaglajenem ometu (barve iz spektra svetlih naravnih tonov do temnejših peščenih in zemeljskih tonov), lesu, lokalnemu kamnu, steklu ali iz fasadnih plošč v imitaciji lesa;
– razmestitev in oblikovanje fasadnih odprtih ter drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni, fasadne odprtine morajo praviloma biti pokončne in pravokotne;
– okrogli elipsasti balkoni niso dovoljeni, balkonske ograje morajo biti preproste lesene, kovinske ali steklene;
– napušči brez masivnih elementov;
– fotovoltaične celice in sončne sprejemnike je dovoljeno uporabljati tudi kot elemente oblikovanja fasad (nadstreški, balkonske ograje ipd.).
(5) Pri oblikovanju stavb je potrebno upoštevati še naslednje:
– lega osnovnih stavb je določena z eno koordinatno točko in z gradbeno linijo, ki jo je potrebno upoštevati;
– medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov zemljišč praviloma postavljene na parcelne meje oziroma do meje;
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
– zasnova stavb mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito, priporoča se gradnja nizkoenergetskih lesenih stavb;
– oblikovanje stavb mora zagotavljati način in razpored prostorov, ki omogoča 45 stopinjski kot osončenja namenjenega za bivanje in delo.
(1) Na območju tega OPPN je dovoljena gradnja ali ureditev ograj in podpornih zidov, rezervoarjev za vodo, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zajetij in objektov za akumulacijo vode in namakanje ter pomožnih komunalnih objektov.
(2) Poleg pomožnih objektov iz prvega odstavka tega člena in (možnih) pomožnih objektov iz 6. člena tega odloka, je v funkcionalnih celotah FC S1, FC S2 in FC S3 dovoljena tudi gradnja garaž, savn, fitnesov, zimskih vrtov, lop, ut, nadstreškov, senčnic, letnih kuhinj ipd.
(3) Pri gradnjah pomožnih objektov iz drugega odstavka tega člena je treba upoštevati še naslednje:
– dopustna je le enoetažna izvedba;
– lahko so samostojni ali prislonjeni k osnovi stavbi;
– oblikovani morajo biti skladno z osnovno stavbo, strehe so lahko tudi ravne, ute in senčnice je dovoljeno oblikovati tudi kot oblikovne posebnosti;
– nezahtevni in enostavni objekti, ki so stavbe morajo biti od javne poti oddaljene najmanj 2,0 m, razen garaž, kjer mora biti odmik pri uvozu najmanj 5,0 m;
– minimalna oddaljenost ponikovalnic na posameznih funkcionalnih enotah mora biti od parcelne meje cest min. 2,5 m;
– površina vseh pomožnih objektov je dovoljena pod pogojem, da skupna pozidanost (zahtevnih, enostavnih in nezahtevnih objektov) na funkcionalnih enotah stanovanjske stavbe strukture ne presega razmerja 30 % pozidanega proti 70 % nepozidanega zemljišča oziroma 35 % pozidanega proti 65 % nepozidanega zemljišča v Fe S2/1.
(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je potrebno primerno utrditi in tlakovati ter ustrezno odvodnjavati.
(2) Pri ureditvi okolice objektov je potrebno upoštevati konfiguracijo terena. Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču.
(3) Na posameznih funkcionalnih enotah stavbne strukture je potrebno zagotoviti minimalno 30 % zelenih površin, ki se uredijo kot zelenice, zelenjavni ali sadni vrt.
(4) Medposestne ograje in podporni zidovi so ob soglasju lastnikov praviloma postavljene na parcelne meje, brez soglasja pa do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje in podporni zidovi ob javni poti, v primeru ko ni možno drugačno zavarovanje brežin, morajo biti v odmiku min. 0,5 m od cestišča. Za postavitev ograj ob cesti je potrebno pridobiti soglasje upravljavcev, s katerim ti preverijo ustrezne odmike in višine, tako, da se ne ovira preglednosti in vzdrževanja cest.
(5) Ograje so lahko visoke največ 1,2 m. Ograje so praviloma lesene, žične ali kot žive meje.
(6) Višinske razlike in nasipne in odkopane brežine je potrebno zatraviti. Podporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni mogoče drugače zavarovati.
(7) Vstopna in uvozna vrata se morajo odpirati proti parceli in ne proti cesti, oziroma so lahko drsna.
(8) Na vsaki funkcionalni enoti stavb je potrebno zagotoviti potrebne manipulativne površine in za vsako stanovanjsko enoto minimalno dve parkirni mesti (v stavbi ali zunaj).
(9) Pri urejanju okolice objektov se smiselno ohranja koncept mejic obstoječe kvalitetne drevesne vegetacije, ki jo je potrebno zavarovati pred poškodbami.
(10) Nova drevesna vegetacija ob cestah s krošnjo ne sme posegati v prosti profil ceste in pločnika, koreninski sistem pa ne sme poškodovati ceste in pločnika.
(11) Po končani gradnji je potrebno odstraniti provizorje in odvečni material ter hortikulturno urediti okolico, tako da se doseže enoten izgled območja.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(1) Za stanovanjske stavbe je treba zagotoviti oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo, odvajanje odpadnih in meteornih voda, odvoz smeti ter dostop do javne ceste.
(2) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na obstoječe javne poti JP 684 661, JP 684 641 in JP 684 671.
(2) Načrtovane nove stanovanjske stavbe se na obstoječe cestno omrežje v naselju priključujejo direktno s priključki max. širine 5,0 m, razen stanovanjskih stavb v funkcionalnih enotah Fe S3/1, Fe S3/2, Fe S3/3 in Fe S3/4, ki se na obstoječe cestno omrežje priključujejo preko nove dostopne poti (FC I2).
(3) Predvidena je rekonstrukcija obstoječih cest v FC I3 in FC I4 tako, da se predvidi enostranski hodnik za pešce v širini 1,20 m, na nasprotni strani pa bankina 0,5 m ter rekonstrukcija obstoječe ceste FC I1 v širini 4,0 m z bankinama 2 × 0,5 m.
(4) Nova dostopna pot (FC I2) se izvede v širini 4,0 m z enostranskim pločnikom širine 1,20 m na južni strani in bankino 0,5 m na severni strani, z ustreznima priključkoma na obstoječe cestno omrežje. Med pločnikom in cesto se izvede nizek robnik, ki omogoča vožnjo kolesarjem tudi preko pločnika.
(5) Pri prometni infrastrukturi je potrebno upoštevati, da:
– se hišni priključki izvedejo pregledno in uredijo tako, da ne ovirajo prometa;
– se manipulacijske površine (dvorišča) posameznih stavb uredijo tako, da se prepreči vzvratno priključevanje na cesto;
– je širina priključka max. 5,0 m;
– je priključek ustrezno utrjen (asfaltiran ali tlakovan) v dolžini min. 5,0 m od vozišča ceste oziroma pločnika;
– se prometno omrežje izvede v asfaltni izvedbi;
– se zagotovi ustrezen prečni nagib vozišča, ki bo omogočal odvodnjavanje meteorne vode;
– ima prometno omrežje zakonsko predpisano vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo ter
– so površine ob prometnicah ustrezno zazelenjene.
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja in obrambno-zaščitne zahteve ter v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih gospodarskih infrastruktur.
(2) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter pogoje in smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem se dovoljujejo posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.
(3) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Pod asfaltiranimi površinami je treba vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Na severnem delu funkcionalnih enot (Fe S3/1,2,3,4) je potrebno zagotoviti 1,0 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico za obnovo objektov in omrežij komunalne in energetske infrastrukture.
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V naselju Zgornje Bitnje je kanalizacijsko omrežje zgrajeno v ločenem sistemu.
(2) Vse načrtovane stanovanjske hiše morajo biti priključene na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode. Načrtovane stanovanjske stavbe v funkcionalnih celotah FC S1 in FC S2 se lahko direktno priključujejo na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode, ki je izvedeno pod javno potjo 684 661 (FC I1). Za načrtovane stanovanjske stavbe v funkcionalni celoti FC S3 je potrebno izvesti sekundarno kanalizacijsko omrežje za odpadne vode s priključkom na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, ki se nahaja na jugu, izven območja v križišču ceste FC I3 in FC I4.
Kanal za odpadno vodo bo omogočal gravitacijski odvod iz pritličja vseh stavb.
(3) Padavinske vode s streh stavb in utrjenih površin zaradi nenavadne geologije ni mogoče ponikati, zato se padavinske vode vodijo v obstoječa meteorna kanala (M5 DN 400 in M5-P DN 200), ki sta sposobna prevzeti hidravlično obremenitev nove pozidave, pri čemer novo priklapljanje na kanal M5-P ni več možno. Pred izpustom padavinskih voda v meteorna kanala je potrebno te vode z zadrževalniki zadržati na funkcionalnih enotah (na mestu nastanka) in jih nato kontrolirano prazniti preko dušilk. Reducirane vode se nato preko obstoječih meteornih kanalov M5 DN 400 in M5-P DN 200 vodijo v glavni odvodnik Žabnico. Za zadrževanje meteorne vode je na vsaki funkcionalni enoti predviden lokalni zadrževalnik s kapaciteto 4 m3, razen na funkcionalnih enotah Fe S3/7 in Fe S3/8, kjer je predviden zadrževalnik s kapaciteto 5 m3. Voda iz zadrževalnika se lahko uporabi kot dodatni vir vode za namene pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti pitne vode (splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje ipd.).
(4) Prav tako je potrebno predhodno očiščene padavinske vode s ceste (FC I2) pred izpustom v meteorno kanalizacijo M5-P DN 200 zadržati v cevnem zadrževalniku (DN 800, dolžine 36 m) s kapaciteto 18,08 m3.
(5) Padavinske vode iz funkcionalnih enot ne smejo pritekati na javno pot.
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je zgrajeno obstoječe vodovodno omrežje, na katerega je potrebno priključiti načrtovane stanovanjske hiše.
(2) Severni del območja (FC S1 in FC S2) se bo oskrboval iz že obnovljenega omrežja vodovoda, ki poteka po poti parc. št. 272/3, k.o. Bitnje (FC I1).
(3) Oskrba s pitno vodo za južni del območja (FC S3) bo zagotovljena z izgradnjo nove krožne zanke sekundarnega vodovodnega omrežja, ki se priključuje na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka pod obstoječo potjo (FC I4).
(4) Ob izgradnji sekundarnega vodovodnega omrežja se izvedejo tudi odcepi hišnih priključkov za načrtovane stavbe, ki morajo biti uvlečeni v zaščitne cevi in locirani 1,0 m v funkcionalnih enotah ter na koncu blindirani. Posamezen objekt se mora priključiti na javno vodovodno omrežje s samostojnim priključkom vode. Priključek na vodovodno omrežje se izvede s tipskim vodomernim jaškom z vodomerom. Priključek mora biti obdelan v projektni dokumentaciji za vsako stavbo posebej.
(5) Na obstoječem vodovodnem omrežju je zgrajeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti lomljive izvedbe, ki zagotavljajo zadostno količino požarne vode.
(oskrba z električno energijo)
(1) Zgrajena elektroenergetska infrastruktura v sosednjih območjih ima zadostne proste kapacitete za napajanje novih stanovanjskih stavb. Za oskrbo z električno energijo bo potrebno nadgraditi obstoječe nizkonapetostno omrežje.
(2) Severni del območja (FC S1 in FC S2) se bo napajal iz obstoječe TP 1122 Zgornje Bitnje – Tiskarna preko obstoječe priključno merilno razdelilne omarice, ki je locirana na meji parcele št. 548/8, k.o. Bitnje iz katere se izvede NN kabelski odcep do posameznih stavb.
(3) Južni del območja (FC S3) se bo napajal iz obstoječe TP 1193 Zgornje Bitnje – Kabelska preko obstoječega NN kabla, ki poteka po zemljišču parc. št. 2725/1 k.o. Bitnje. V križišču cest s parc. št. 2725/1 in 2727/6 k.o. Bitnje se na rob cestišča postavi prostostoječa razdelilna omarica, v kateri se iz obstoječega NN kabla izvede NN kabelski odcep do posameznih stavb. Za izvedbo NN omrežja se uporabi obstoječa elektro-kabelska kanalizacija.
(4) Novo NN omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji, pod prometnimi površinami, do razdelilnih omaric ob posameznih funkcionalnih enotah. Priključno merilne omarice morajo biti locirane na stalno dostopnih mestih.
(5) Severni del obravnavanega območja je opremljeno z javno razsvetljavo.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Stavbe se lahko priključi na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
(2) Severni del območja se lahko direktno priključuje na zgrajeno telekomunikacijsko omrežje. Za južni del območja je potrebno zgraditi sekundarno omrežje, ki se na severovzhodnem delu priključi na obstoječe omrežje.
(3) Sekundarno omrežje se izvede s kabelsko kanalizacijo za TK omrežje, kjer se predvidi tudi kasnejša vgradnja optičnih kablov za izboljšanje TK omrežja.
(4) Priključne omarice za TK omrežje se izvede na stalno dostopnih mestih ob obstoječi notranji zbirni cesti.
(5) Pred pričetkom del je potrebno označiti in ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
(6) Za priključitev na TK omrežje je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(1) Na območju urejanja je zgrajen sistem daljinskega ogrevanja (plinovodno omrežje).
(2) Načrtovane stanovanjske stavbe je možno priključiti na obstoječe plinovodno omrežje 1,0 bar. Za priključitev objektov na sistem zemeljskega plina je potrebno pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
(3) Dovoljena je uporaba ogrevanja stanovanjskih stavb z obnovljivimi viri energije oziroma delna uporaba električne energije – IR paneli.
(4) Zasnova in izvedba stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo zagotovila čim manjše izgube toplotne energije.
Del območja, ki se ureja z OPPN, predstavlja grajeno javno dobro. V grajeno javno dobro bo vključena celotna prometna infrastruktura in gospodarska javna infrastruktura.
(roki za infrastrukturno opremljanje)
Investitorji so v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb dolžni, da zgradijo, prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
20. člen
(varovanje kulturne dediščine)
Na območju, ki ga obravnava OPPN, se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine, zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
21. člen
(varstvo tal, voda in zraka)
(1) Pri posegih v prostor je treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev.
(3) Zaradi preprečitve nevarnosti širjenja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst dovažanje zemljin od drugod ni zaželeno.
(4) Obravnavano območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju zajetij pitne vode in ni poplavno ogroženo.
(5) Geologija tal na obravnavanem območju ne omogoča ponikanja meteornih voda, zato se te vode odvaja v obstoječo meteorno kanalizacijo, ki ima izpust v vodotok Žabnica. Da se poplavne razmere dolvodno zaradi teh voda ne bodo poslabšale so predvideni omilitveni ukrepi, ki pri vsaki hiši določajo izvedbo zadrževalnika meteornih voda ter cevni zadrževalnik na območju priklopa na kanal M5-P.
(6) Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem.
(7) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod, zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavec. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotok.
(8) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(9) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno biotehnično, ekološko, krajinsko ustrezno urediti.
(10) Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnovesja na labilnih tleh in slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju ni dovoljeno.
(11) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.
Odlaganje viškov odkopane zemlje, gradbenih odpadkov in gradbenega materiala v gozdu ni dovoljeno.
(1) Območje OPPN bo po izgradnji stavb sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela naj potekajo v delovnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za odpadke (zabojnik za mešane odpadke, odpadno embalažo in biološke odpadke) na zbirnem mestu. Zbirno mesto je potrebno urediti na posamezni funkcionalni enoti v ali ob stanovanjski stavbi. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati številu zabojnikov za odpadke. Zbirno mesto mora biti utrjeno, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko tehničnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne sme ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. V času odvažanja odpadkov se zabojniki za odpadke postavijo na mesta, dostopna vozilom za odvoz.
(2) Posamezne stanovanjske hiše lahko organske odpadke zbirajo v kompostnikih za predelavo v kompost. V takšnih primerih zabojnika za biološke odpadke ni potrebno zagotavljati.
(3) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.
(4) Odvečni izkopani material, ki ga ni možno uporabiti za ureditev okolice, mora investitor deponirati na za to urejenem odlagališču, ki se ga določi v fazi priprave projektne dokumentacije.
(1) Na območju, ki ga obravnava OPPN, ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(2) Zaradi ohranjanja habitata zahodno od obravnavanega območja (gozdne površine Škofjeloškega hribovja) je potrebno na zahodnem robu območja urejanja ohranjati 20 m pas nepozidan.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
26. člen
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari in veljavnim standardom.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje urejanja se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(2) Za območje OPPN je bila izdelana strokovna podlaga Hidrološko hidravlični elaborat za OPPN BI 42 (H-1/2017, EHO PROJEKT d.o.o.), ki je pri določitvi poplavnih razmer izhajala iz Hidrološko hidravlične študije celotnega povodja Mestne občine Kranj (H-30/2012, EHO PROJEKT d.o.o.). Iz strokovne podlage izhaja, da območje urejanja ni poplavno nevarno in problematično, saj se nahaja izven dosega tako stoletnih kot petstoletnih voda pri obstoječem stanju kot pri predvidenem stanju ureditev. Predvidene ureditve po OPPN tudi ne posegajo v načrtovane celovite ukrepe, ki so predvideni s Hidrološko hidravlično študijo celotnega povodja Mestne občine Kranj.
(3) Območje urejanja se ne nahaja na območju erozije.
(4) Ob izkopih gradbenih jam za posamezne stavbe je obvezna prisotnost geologa ali geomehanika, ki mora določiti nosilnost tal.
(5) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja nevarnost za razlitje le-teh.
(6) Po podatkih Agencije RS za okolje je na območju OPPN vrednost projektnega pospeška tal 0,225 (g) (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s cono potresne ogroženosti.
(1) V območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali požarno ogroženost okolja.
(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč, sosednjih objektov in gozda preprečujejo možnost širjenja požara ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
(3) Objekti morajo biti projektirani in grajeni tako, da je, z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele, omejeno širjenje požara na sosednje objekte.
(4) Zadostne količine požarne vode so zagotovljene iz obstoječega hidrantnega omrežja.
(5) Za objekte, ki so določeni s predpisom o študiji požarne varnosti, je treba izdelati študijo požarne varnosti. Kadar izdelava študije požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz dokumenta »zasnova požarne varnosti«. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Pri načrtovanju razsvetljave je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo veljavni predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Ob obstoječi javni poti JP 684 671 (Stražišče–Bitnje–Žabnica) je v primeru gradnje javne razsvetljave potrebno svetilke postavljati in oblikovati tako, da ne osvetljujejo gozda v območju Natura 2000 (svetilke morajo usmerjati svetlobo navzdol z žarnicami, ki svetijo rumeno in oranžno barvo).
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
30. člen
(1) Območje se bo urejalo etapno, vsaka etapa mora biti načrtovana na način, da ne bo povzročala škodljivih vplivov na vodni režim in stanje voda.
(2) Gradnja stavb v severnem območju (FC S1 in FC S2) sodi v prvo etapo, glede nato, da je potrebna infrastruktura že zgrajena. Vsaka stavba se lahko gradi ločeno neodvisno od ostalih stavb, oziroma je faznost odvisna od izkazanega interesa lastnikov zemljišč. Vsaka stavba pa mora izvesti interno infrastrukturno omrežje ter ustrezno zunanjo ureditev.
(3) Južno območje (FC S3) se izvaja v dveh etapah. Prvo etapo predstavlja izgradnja prometne infrastrukture in izgradnja sekundarnega infrastrukturnega omrežja. V drugo etapo sodi gradnja stavb. Vsaka stavba se lahko gradi ločeno od ostalih stavb, oziroma je faznost odvisna od izkazanega interesa lastnikov zemljišč. Vsaka stavba pa mora izvesti interno infrastrukturno omrežje ter ustrezno zunanjo ureditev.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
31. člen
(1) Pri realizaciji komunalne infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanje ne sme biti v nasprotju z javnimi interesi.
(2) Dovoljena so odstopanja tlorisnih gabaritov prostostoječih stanovanjskih stavb do ±1,5 m tako, da se ohranja gradbena linija osnovnih stavb.
(3) Na funkcionalnih enotah Fe S3/2 in Fe S3/3 je dopustna tudi gradnja stanovanjskega dvojčka.
(4) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev glede manipulacijskih površin in umestitve pomožnih objektov.
(5) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih infrastrukturnih vodov na območju OPPN do ±5,0 m, za priključna omrežja izven OPPN do oskrbovanih sistemov pa do ±10,0 m.
(6) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se dovoljena odstopanja, ki jih dopušča ta odlok, prikaže.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
32. člen
(1) Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora.
(2) V območju je s prostorskimi izvedbenimi pogoji potrebno:
– upoštevati regulacijsko linijo za izgradnjo (rekonstrukcije) ceste Žabnica–Bitnje–Stražišče.
(3) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja pomožnih objektov v skladu z določili tega odloka.
33. člen
OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2015-24
Kranj, dne 22. junija 2017
Boris Vehovec l.r.
