Na podlagi prvega odstavka 230. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17; v nadaljnjem besedilu: zakon) je Svet za elektronske komunikacije na 14. redni seji dne 24. avgusta 2017 sprejel
Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
(1) S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) V tem poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
(1) Za pravilno uporabo in izvajanje določb tega poslovnika je odgovoren predsednik sveta.
(2) O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo sveta, se člani sveta sporazumejo na seji.
(1) Sedež sveta je v Ljubljani, Stegne 7.
(2) Svet ima svoj žig. Žig je velikosti 33 mm x 56 mm in je sestavljen iz slikovnega in besednega dela. Slikovni del je sestavljen iz elipse in podaljšanega pravokotnika. Elipsa je osnova za besedni del (za začetnico S), pravokotnik pa za nadaljevanje kratice EK in polno ime (zgoraj »Svet za elektronske komunikacije« in spodaj »Republike Slovenije«). Pod pravokotnikom je z imenom levo poravnan naslov sveta.
(1) Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
(2) Svet posluje v slovenskem jeziku.
(1) Delovanje sveta je javno.
(2) O svojem delu svet poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z rednimi letnimi poročili.
(3) Svet obvešča javnost o svojem delu s sporočili za javnost, predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, objavami mnenj, priporočil in predlogov, objavami letnih poročil ter s posebnimi publikacijami. Sporočila med drugim objavlja na svojih spletnih straneh in socialnih omrežjih.
(4) Gradiva in spletne strani sveta morajo biti dostopne slepim in slabovidnim.
(1) Svet na podlagi prvega odstavka 231. člena zakona daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju.
(2) Svet sme na podlagi drugega odstavka 231. člena zakona zahtevati informacije, razen osebnih podatkov, od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. Pri uporabi zaupnih informacij mora svet poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(3) Svet daje mnenja agenciji glede zadev s področja elektronskih komunikacij, za katera ta zaprosi svet.
(4) Svet spremlja stanje in razvoj trga ter izvajanje politike in regulacije na področju elektronskih komunikacij, vključno z varstvom potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami. O tem svet pripravlja mnenja ali priporočila.
(5) Svet v okviru javne obravnave ali javnega posvetovanja ali na podlagi zaprosila daje mnenja. Pristojnim organom lahko da tudi pobudo za sprejem ali spremembe predpisov na področju elektronskih komunikacij.
(6) Svet lahko obravnava druga vprašanja, povezana z delom sveta, in odloča o drugih zadevah, ki jih določa poslovnik.
III. SESTAVA IN ORGANIZACIJA SVETA
(1) Svet predstavlja predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo sveta,
– sklicuje in vodi seje sveta,
– predlaga dnevni red sej sveta,
– zastopa in predstavlja svet,
– obvešča javnost o delu sveta,
– izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na delovanje sveta,
– podpisuje sklepe in druge akte sveta,
– predlaga svetu v sprejem letno poročilo o delu sveta,
– sprejeto letno poročilo o delu sveta predloži državnemu zboru,
– opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom oziroma drugimi akti ali sklepi sveta.
(3) V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika sveta ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik.
(1) Strokovno-administrativne naloge za svet opravlja sekretar sveta.
(2) Sekretarja sveta se imenuje skladno z določbami 229. člena zakona.
(3) Naloge sekretarja sveta so:
– pomoč predsedniku sveta pri organiziranju dela sveta,
– pomoč predsedniku sveta pri pripravi in izvedbi seje,
– skrb za zbiranje in pripravo gradiva,
– vodenje zapisnika seje,
– skrb za uresničevanje sklepov in odločitev sveta,
– koordiniranje dela delovnih skupin,
– skrb za arhiviranje gradiva,
– urejanje spletnih strani sveta in
– druge strokovne in administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta.
(4) Sekretar sveta je upravičen do nagrade skladno z določbami 229. člena zakona.
(5) Za naloge iz tretjega odstavka tega člena je sekretar odgovoren predsedniku sveta.
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik dotedanjega sveta najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju vsaj dveh tretjin članov sveta in začetku veljavnosti mandata novega sveta.
(2) Do izvolitve predsednika sveta sejo vodi predsednik dotedanjega sveta.
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri mora biti prisotnih večina članov sveta.
(1) Svet veljavno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti, če je na seji navzoča večina članov sveta (vsaj šest članov).
(2) Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.
(1) Svet dela in odloča na sejah, ki so javne.
(2) Seje so redne in izredne, izjemoma tudi dopisne.
(3) Redne seje skliče predsednik sveta in se sklicujejo najmanj dvakrat letno.
(4) Izredno sejo lahko skliče predsednik sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj štirih članov sveta ali če to zahteva direktor agencije.
Seje sveta potekajo praviloma na sedežu sveta.
(1) Seji sveta lahko prisostvujeta direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
(2) Seje sveta se na podlagi predloga direktorja lahko udeležijo po potrebi tudi drugi zaposleni v agenciji.
(3) Predsednik sveta lahko na sejo ali k posamezni točki dnevnega reda povabi tudi zunanje strokovnjake ali predstavnike državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij.
(1) Svet lahko določi, da se določena točka dnevnega reda obravnava na zaprtem delu seje, na katerem so prisotni le člani sveta, direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije, ter posebej vabljeni k posamezni točki dnevnega reda.
(2) Zaprti del seje mora biti evidentiran v zapisniku o seji sveta, zapisnik o zaprtem delu seje pa se lahko po odločitvi sveta nahaja v posebnem dodatku, ki se pošlje samo članom sveta.
(1) V nujnih in izjemnih primerih, ko ni možno pravočasno sklicati seje sveta, lahko svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na dopisni seji.
(2) Dopisno sejo skliče predsednik sveta ter določi rok, v katerem naj člani glasujejo, ki ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanjem delovnega dne ali po njem, se ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne.
(3) Sekretar sveta ugotovi dosegljivost članov sveta in jim naznani dopisno sejo.
(4) Sekretar sveta po navodilih predsednika sveta objavi sklic dopisne seje ter gradivo za odločanje na dopisni seji skupaj z glasovnico pošlje vsem članom sveta po elektronski pošti ali na drug primeren način. Glasovnica mora vsebovati predlog sklepa in označbi ZA in PROTI.
(5) Predsednik sveta lahko zahteva, da so gradivo in odgovori po elektronski pošti digitalno podpisani.
(6) Na vrnjene glasovnice se zapiše datum in ura prispetja na svet, če nista razvidna že iz same glasovnice. Iz glasovnice mora biti nedvoumno jasna odločitev o glasovanju in kdo glasuje. Zadostuje tudi kratka nedvoumna potrditev po elektronski pošti brez priložene celotne glasovnice, vendar poslana iz evidentiranega elektronskega naslova člana sveta.
(7) Odločitev je na dopisni seji veljavno sprejeta, če do izteka roka glasuje večina vseh članov sveta in od teh večina glasuje za sprejem odločitve.
(8) Če odločitev na dopisni seji ni veljavno sprejeta, mora predsednik sveta zadevo uvrstiti na prvo naslednjo redno ali izredno sejo sveta.
(9) O dopisni seji se sestavi zapisnik, ki ga svet potrdi na naslednji redni ali izredni seji.
(1) Seje sveta sklicuje predsednik sveta skladno s 14. členom tega poslovnika.
(2) Člane sveta se vabi na sejo s pisnim vabilom. Vabila se pošljejo po navadni pošti. Vabila in gradiva se pošljejo po elektronski poti.
(3) Osebam, ki so vabljene le k posameznim točkam dnevnega reda, se skupaj z vabilom pošlje le gradivo, ki se nanaša na točke dnevnega reda, pri katerih oseba sodeluje oziroma na katere je vabljena.
(4) V primerih, ki jih predsednik sveta oceni kot nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedmih dni, tudi po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali na drug primeren način.
(5) Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.
(6) Vsa vhodna in izhodna pošta je posredovana vsem članom.
Predlagatelj sklica mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere je predlagal sklic seje. Če je gradivo, obravnavano na seji sveta, pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
(1) Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta.
(2) V primeru, da se član sveta iz objektivnih razlogov seje ne morejo udeležiti, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.
VIII. VODENJE IN POTEK SEJE SVETA
(1) Seje sveta vodi predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta najprej ugotovi udeležbo na seji oziroma sklepčnost. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta.
(3) Člani sveta in drugi prisotni na seji ne smejo med potekom seje uporabljati mobilnih telefonskih naprav oziroma drugih naprav z namenom snemanja.
(1) Ko predsednik sveta začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti oziroma kdo ni opravičil svoje odsotnosti.
(2) Na začetku seje lahko predsednik sveta daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
(1) Na začetku seje svet določi dnevni red.
(2) Vsak član sveta lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
(3) O vsaki predlagani spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda se odloča posebej.
(4) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi.
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanje nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu, ki ga lahko svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina na seji navzočih članov.
(2) Prva točka dnevnega reda seje je praviloma potrditev osnutka zapisnika prejšnje seje.
(3) Predsednik ali vsak član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. Osebi, ki je bila vabljena na sejo, sekretar sveta pošlje v pregled osnutek zapisnika, ki ga lahko vabljena oseba v roku 5 delovnih dni ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti pripomb k zapisniku odloči svet brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(4) Predsednik sveta tudi seznani člane sveta z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
(1) Seja se nadaljuje po posameznih točkah dnevnega reda.
(2) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
(3) K posamezni točki dnevnega reda poda poročevalec uvodno krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila, če je to potrebno.
(4) Ko poročevalec konča z obrazložitvijo, predsednik sveta odpre razpravo. Na posebna vprašanja članov sveta praviloma odgovarja poročevalec, vedno pa lahko odgovore oziroma dodatna pojasnila dajeta tudi direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
(1) Na seji lahko razpravlja le član, ki se je prijavil k razpravi.
(2) Člani sveta in drugi navzoči se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik sveta.
(3) V razpravi lahko sodelujejo tudi drugi prisotni na seji sveta, če jih predsednik sveta po predhodni prijavi pozove k besedi, razen praviloma poročevalec ali direktor oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije.
(4) Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav.
(5) Razprave na seji praviloma časovno niso omejene, če svet na seji ne sklene drugače.
(1) Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.
(2) Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda, ki se zabeleži v zapisniku seje.
(1) Član sveta oziroma drug razpravljavec sme govoriti le o vprašanjih, oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.
(2) Predsednik sveta skrbi, da razpravljavca nihče ne ovira pri govoru.
(3) Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki ga svet obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
(4) Če se razpravljavec na opozorilo ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
(1) Predsednik sveta lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če presodi, da je za odločanje o stvari treba dobiti nove podatke ali dopolniti obstoječe gradivo.
(2) Predsednik sveta sklene razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih članov.
(3) Predsednik sveta lahko časovno omeji razpravljanje na seji, če so imeli vsi člani sveta možnost o vprašanju razpravljati in če je vprašanje dovolj razčiščeno, da lahko svet o njem odloča.
(1) Svet lahko sklene, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane.
(2) Glasovanje o vsaki točki je ločeno.
Tudi med tekom razprave lahko svet odloči, da se umakne posamezna točka z dnevnega reda. V tem primeru svet preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda.
(1) Po končani razpravi da predsednik sveta predlog odločitve na glasovanje. Preden se začne glasovanje, predsednik ali po njegovem navodilu sekretar sveta glasno prebere besedilo predloga sklepa, o katerem se odloča.
(2) Če je o posameznem vprašanju podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.
Razprava o posamezni točki dnevnega reda oziroma o zadevi se na seji sveta vodi oziroma konča tako, da svet:
– sprejme predlog v predloženi obliki ali
– sprejme predlog z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi, ali
– zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja ali
– sprejme sklep, da se odločitev odloži do ene izmed naslednjih sej sveta.
(1) Glasovanje na seji sveta je praviloma javno.
(2) Javno glasujejo člani sveta tako, da jih predsednik sveta pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu.
(3) Člani sveta glasujejo hkrati z dvigom rok.
(4) V zapisnik se napiše, koliko članov sveta je glasovalo »ZA« in koliko »PROTI« predlogu ter koliko se jih je vzdržalo.
(5) Vsak član lahko svoj glas obrazloži. Obrazložitev glasu je del zapisnika.
Po končanem glasovanju predsednik sveta ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen.
(1) Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.
(2) V primeru, da predsednik sveta med sejo ugotovi, da ni več navzoča večina članov, sejo zaključi ali prekine z dogovorom navzočih članov sveta o datumu in uri sklica nadaljevanja seje sveta.
IX. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV SVETA
(1) Član sveta ima pravico predlagati svetu, da zahteva od agencije, ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije, drugih državnih organov ali drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. Prav tako lahko agenciji poda pobude za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njene pristojnosti.
(2) Odgovore agencije ter organov in akterjev na zastavljena vprašanja iz prejšnjega odstavka svet pričakuje v pisni obliki. Pisni odgovor mora biti kot sejno gradivo dostopen vsem članom sveta.
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(5) Vse pobude in vprašanja so vključena v zapisnik seje, odgovori pa kot priloga k zapisniku.
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora predsednik uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
(1) O seji sveta se vodi zapisnik.
(2) Zapisnik obsega navedbo številke seje in vrste seje, kraja, datuma in ure začetka ter zaključka seje, imena navzočih in odsotnih članov sveta, imena drugih navzočih na seji, pri čemer se vselej navede, pri katerih točkah dnevnega reda so bili navzoči, če se niso udeležili celotnega poteka seje, navedbo osebe, ki vodi sejo, oziroma posamezne točke dnevnega reda, opis gradiva seje, sprejet dnevni red, navedbo o potrditvi zapisnika prejšnje seje ali sej, v kolikor je bila izvedena tudi dopisna seja ali seje, formulacije sklepov, odločitev, mnenj, priporočil, predlogov in drugih aktov, sprejetih na seji, ter izid glasovanja o posameznih zadevah ter povzetke izjav v primeru obrazložitev glasu članov.
(3) Pri odloženih točkah se navede, na čigav predlog je bila točka odložena.
(4) Člane sveta in druge udeležence razprave se v zapisniku navaja le z imenom in priimkom, brez strokovnih ali znanstvenih naslovov ali drugih nazivov.
Za pripravo zapisnika dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena. Zapisnik dopisne seje se pripravi po dopisni seji in se potrjuje na naslednji redni seji.
(1) Za pripravo osnutka zapisnika je zadolžen sekretar sveta, ki lahko pripravi še osnutek zapisnika v skrajšani obliki zaradi informiranja javnosti.
(2) Zapisniki redne, izredne ali dopisne seje sveta se praviloma potrjujejo na naslednji redni ali izredni seji.
(3) Zapisnik seje sveta je potrjen, če je za potrditev zapisnika glasovala večina navzočih članov sveta.
(4) Sprejeti zapisnik podpiše predsednik sveta.
Če ni drugače določeno, se volitve izvajajo po pravilih, ki veljajo za sprejemanje drugih sklepov.
(1) Predsednika in namestnika predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed sebe.
(2) Kandidata za predsednika in namestnika predsednika ima pravico predlagati vsak član sveta.
(3) Kandidat o sebi ne glasuje.
XII. MNENJE, PRIPOROČILO ALI PREDLOG SVETA
(1) Mnenje, priporočilo ali predlog sveta iz prvega odstavka 6. člena mora vsebovati:
– osnovne podatke o seji sveta, na kateri je bilo mnenje, priporočilo ali predlog sveta sprejet (datum in kraj seje),
– osnovne podatke o zadevi, ki je predmet mnenja, priporočila ali predloga sveta,
– izrek mnenja, priporočila ali predloga,
– obrazložitev razlogov za odločitev in
– ločeno mnenje, če to zahtevajo posamezni člani.
(2) Svet mora pri objavi mnenja, priporočila ali predloga primerno upoštevati prepoved razkritja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
Končno besedilo mnenja, priporočila ali predloga podpiše predsednik sveta, za njegovo pravočasno posredovanje naslovniku ali objavo skladno s tretjim odstavkom 5. člena pa poskrbi sekretar sveta.
XIII. LETNO POROČILO O DELU SVETA
(1) Svet pripravi in sprejme letno poročilo o delu sveta v prvem trimesečju tekočega leta.
(2) Letno poročilo je zbirno poročilo o delu sveta v preteklem koledarskem letu, ki vsebuje zlasti podatke o:
– članih sveta,
– številu sej sveta in udeležbi na sejah,
– javnosti delovanja sveta,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi poročil agencije,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi zaprosila agencije za mnenje s področja delovanja sveta,
– mnenjih, priporočilih in predlogih sveta s področja njegovega delovanja,
– sodelovanju sveta pri pripravi predpisov,
– sodelovanju z drugimi institucijami doma in v tujini ter
– drugih aktivnostih sveta.
(3) Letno poročilo se izdela v obliki, ki je primerna za objavo za javnost.
(1) Predlog letnega poročila pripravi predsednik sveta v sodelovanju s sekretarjem sveta in ga predloži svetu v sprejem. Svet lahko za sodelovanje pri pripravi letnega poročila imenuje tudi druge člane sveta.
(2) Predlog letnega poročila se sprejme na seji sveta, vključno s predlogi za njegovo spremembo ali dopolnitev.
(1) Končno besedilo letnega poročila pripravi sekretar sveta, podpiše pa predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta predloži sprejeto letno poročilo državnemu zboru.
(3) Sekretar po nalogu predsednika sveta letno poročilo pošlje v državni zbor in poskrbi za njegovo objavo na spletnih straneh sveta.
XIV. IZOGIBANJE NASPROTJU INTERESOV
(1) Člani sveta so se pri opravljanju funkcije člana sveta ter pri obravnavanju in ali odločanju o zadevah s področja delovanja sveta dolžni izogibati nasprotju interesov, to je okoliščinam, v katerih zasebni interes člana vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana sveta. Zasebni interes člana sveta pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanj, za njegove družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imel član sveta osebne, poslovne ali politične stike.
(2) Član sveta, ki se znajde v nasprotju interesov, se mora takoj izločiti iz obravnave in odločanja v konkretni zadevi.
(1) Če član sveta ugotovi, da bo svet obravnaval in ali odločal o zadevi, za katero oceni, da bi njegovo sodelovanje v očeh zunanjega opazovalca predstavljalo (pa čeprav po njegovem mnenju neutemeljen) videz nasprotja interesov in obremenilo postopek ali odločitev z etičnimi vprašanji, mora o tem čim prej obvestiti predsednika sveta, vendar najpozneje do začetka seje sveta.
(2) Izločitev člana sveta zaradi nasprotja interesov v konkretni zadevi lahko predlagajo tudi drugi člani sveta najpozneje do začetka seje sveta, na kateri se zadeva obravnava. Predlog za izločitev mora biti pisno obrazložen.
(1) O izločitvi člana sveta odloči svet na začetku seje, na kateri se razpravlja in odloča v zvezi z zadevo, ki je predmet izločitve.
(2) O izločitvi odloči svet z glasovanjem. Član sveta, o katerega izločitvi se odloča, nima pravice glasovanja.
(3) Sklep o izločitvi se vnese v zapisnik seje sveta.
(4) Član sveta, za katerega je svet sprejel sklep o izločitvi, se izloči iz obravnave in glasovanja o konkretni zadevi ter se mu onemogoči, da bi kakorkoli drugače vplival na obravnavo te zadeve.
Svet lahko za pripravo strokovnih podlag za odločanje ustanovi stalna ali začasna delovna telesa.
(1) Delovna telesa se ustanovijo za določen ali nedoločen čas, za določene naloge ali za določeno področje.
(2) V sklepu sveta o ustanovitvi delovnega telesa se opredeli vrsta in način dela delovnega telesa, njegovo delovno področje in sestava, mandat ter morebitni drugi pogoji za delo delovnega telesa.
(1) Člane delovnih teles imenuje svet izmed članov sveta, izmed zaposlenih v agenciji, ki jih predlaga direktor, uslužbencev ministrstva, ki jih predlaga minister, pristojen za elektronske komunikacije, ali zunanjih strokovnjakov.
(2) Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik sveta.
XVI. POVRAČILA STROŠKOV IN NAGRADE
(1) Za svoje delo imajo člani sveta pravico do povračila stroškov in nagrade, v skladu z odlokom o ustanovitvi sveta.
(2) Predsedniku in članom sveta pripada nagrada:
– za udeležbo na redni seji,
– za udeležbo na izredni seji,
– za sodelovanje v delovni skupini,
– za pripravo gradiva za seje,
– za pripravo gradiva v okviru delovnih skupin,
– za sklic in vodenje seje.
(3) Najvišjo višino mesečne nagrade, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, določi državni zbor v odloku o ustanovitvi sveta.
(4) Konkretno višino nagrad za posamezne člane s sklepom določi predsednik sveta, praviloma za preteklo sejo, in odgovarja za to, da je višina plačila določena v skladu s tem poslovnikom in odlokom o ustanovitvi sveta.
(5) Pri obračunu za povračilo stroškov se uporabljajo predpisi v zvezi s povračili stroškov iz delovnega razmerja, ki veljajo za javne uslužbence.
(6) Sredstva za povračilo stroškov in nagrade za člane sveta zagotavlja agencija.
(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik sveta za elektronske komunikacije, Uradni list RS, št. 58/13.
(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 24. avgusta 2017
Sveta za elektronske komunikacije
dr. Slavko Žitnik l.r.
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.