Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 14. redni seji dne 5. 9. 2017 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul
(predmet sprememb in dopolnitev)
(1) V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul (Uradni list RS, št. 106/13, 46/15) (v nadaljevanju: OPN Horjul) se v celoti spremeni besedilo strateškega in izvedbenega dela in besedilo Priloge 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora, ki je sestavni del OPN Horjul.
(2) S tem odlokom se spremenijo naslednje karte strateškega dela OPN Horjul:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine;
3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve.
(3) S tem odlokom se v celoti spremeni grafični del izvedbenega dela OPN Horjul.
Obveze priloge so:
– Izvleček iz hierarhično višjega akta;
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage;
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Povzetek za javnost.
V OPN Horjul se spremenijo členi od 1. do 125. člena tako, da se na novo glasijo:
(vsebina in sestavine odloka)
(1) Občinski prostorski načrt Občine Horjul (v nadaljevanju: OPN) je sestavljen iz besedila in grafičnega dela, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(2) Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe,
II. Strateški del,
III. Izvedbeni del,
IV. Strokovne podlage,
V. Prehodne in končne določbe.
Priloga 1 – Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora (dostopna na spletni strani Občine Horjul: www.horjul.si).
(3) Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Zasnova prostorskega razvoja občine | 1:30.000 |
2. | Zasnova gospodarske javne infrastrukture | 1:30.000 |
3. | Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve | 1:30.000 |
4.1 | Usmeritve za razvoj v krajini | 1:30.000 |
4.2 | Zasnova varstva pred nesrečami | 1:30.000 |
5. | Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč | 1:30.000 |
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
Številka | Karta | Merilo |
1. | Pregledna karta občine | 1:50.000 |
2. | Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe prostora in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture | 1:50.000 |
3. | Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev | 1:5.000 |
4. | Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture | 1:5.000 |
5. | Prikaz območij enot urejanja prostora in občinskih podrobnih prostorskih načrtov | 1:5.000 |
(5) Vsi varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih področnih predpisov, ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in kulturne dediščine in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
(1) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, oziroma kot jih opredeljuje Urbanistični terminološki slovar (ZRC SAZU, 2015).
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
II. 1 Splošne določbe
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
4. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve
5. Usmeritve za razvoj v krajini
6. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč.
II. 2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II. 2. 1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
– Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
– Program razvoja podeželja 2007–2013 za Republiko Slovenijo;
– Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
– Drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)
(1) Občina ima ugodno lego blizu glavnega mesta.
(2) Občina ima en gravitacijski pol in sicer občinsko središče Horjul.
(3) Rast števila prebivalstva, ki je posledica pozitivnega naravnega in selitvenega prirastka.
(4) Velik delež ohranjenega gozda in interes po izkoriščanju lesne mase.
(5) Avtohtoni vzorec poselitve gričevnatih območij z značilno razpršeno poselitvijo.
(6) Neizkoriščeni turistični potenciali, kjer prednosti predstavljajo velika naravna ohranjenost, krajina s pestrimi krajinskimi vzorci ter naravne in kulturne danosti.
(razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije)
(1) Razvojne potrebe občine po novih stavbnih zemljiščih namenjenih stanovanjski gradnji.
(2) Učinkovitejše načrtovanje prometne in komunalne infrastrukture v občini.
(3) Uvajanje sistemskega pristopa pri načrtovanju, pripravi in prenovi gospodarskih con.
(4) Rešitev vprašanja deponiranja odpadkov.
(5) Izboljšanje opremljenosti lokalnih središč z družbenimi dejavnostmi in zdravniško oskrbo ter zagotavljanje prostorskih pogojev za uresničevanje javnega interesa na področju kulture.
(6) Koriščenje potenciala občine za razvoj turizma.
(7) Zmanjšanje izgub pitne vode v vodovodnih sistemih.
(8) Sanacija degradiranih območij.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Medobčinsko sodelovanje poteka z Občino Vrhnika. Tudi proti Občini Dobrova - Polhov Gradec in Občini Ljubljana je gravitacija močna, zlasti z vidika delovnih migracij.
(2) Na področjih, kot so razvoj urbanega regionalnega sistema, razvoj delovnih mest oziroma poslovnih in proizvodnih con, komunalne infrastrukture, vzpostavitev regionalnih povezav okoljskih dejavnosti, turizma ipd., bo potrebno sodelovanje okrepiti v vseh smereh.
II. 2. 2 Cilji
(cilji prostorskega razvoja)
(1) Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselij je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen ali če gre za zaokroževanje naselja. Novo poselitev se usmerja le na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij. Zlivanje naselij se preprečuje z zelenimi cezurami in se tako ohranja njihovo prostorsko identiteto. Občina želi za nadaljnji prostorski razvoj opredeliti širitev obstoječih poselitvenih območij s smiselno zaokrožitvijo naselij Horjul, Ljubgojna, Vrzdenec, Žažar, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo. Hkrati pa se bo ohranjala tudi avtohtona razpršena poselitev gričevnatih območij.
(2) Na območjih razpršene poselitve, kot so podeželska naselja, vasi, zaselki in samotne kmetije je zaradi izboljšanja pogojev bivanja in opravljanja kmetijskih ter drugih dopolnilnih dejavnosti gradnja možna znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih stavbnih zemljišč. Prednost imata prenova in sanacija, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnosti.
(3) Obnoviti in zagotoviti je treba ustrezno prometno infrastrukturo, z zagotavljanjem hitrega in varnega dostopa do delovnih mest ter upravnih in ostalih dejavnosti.
(4) Občina bo skrbela za uravnotežen in z gospodarsko javno infrastrukturo podprt koncept razvoja že obstoječega poslovno proizvodnega območja v Horjulu.
(5) Krepila se bo opremljenost z družbeno infrastrukturo na nivoju vzgoje in izobraževanja.
(6) Za potrebe razvoja rekreacije in turizma se bo izkoriščalo potenciale naravne in kulturne krajine (gozd, travniki, razgiban relief, obvodni prostor in kmetijska zemljišča) ter kulturne dediščine (cerkev SV. Marjete, cerkev SV. Urha, cerkev sv. Kancijana, arheološko najdišče Tabor, rojstna hiša Cankarjeve matere idr.). Osrednja vloga središča za šport in rekreacijo bo še naprej ostala na južnem delu Horjula, kjer se nahajata smučišče in športni park.
(7) Znotraj poselitvenih območij se bo dogradilo manjkajočo komunalno infrastrukturo. Prioriteta na tem področju so kanalizacijski vodi, čistilne naprave in prenova ter dograditev vodovodnega omrežja ter obnova in izgradnja občinskih cest.
(8) Občina bo zagotavljala varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine, ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(9) Degradirane in ekstenzivno izrabljene površine se bo saniralo.
(10) Razpršeno gradnjo se bo skušalo sanirati, kjer je to mogoče.
II. 3 Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Prednostno se bo razvijalo gravitacijsko naselje Horjul, v katerega se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti.
(2) Naselje Horjul ima kot urbano občinsko središče poleg bivalnega in upravnega središča občine tudi vlogo poslovnega središča.
(3) Razvoj poselitve in dejavnosti v ostalih naseljih bo zmeren.
(4) Ostala območja razpršene poselitve v občini se ohranjajo in razvijajo v povezavi z različnimi spremljevalnimi dejavnostmi v odprtem prostoru.
(5) Osrednji del občine se ohranja neposeljen, saj območje predstavlja poplavno ravnico Horjulščice.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1) Naselje Horjul ima v občini vlogo lokalnega središča in hkrati občinskega središča. Ta vloga se bo v prihodnosti ohranjala in krepila.
(2) Funkcijo ostalih naselij v občini imajo naselja Zaklanec, Podolnica, Vrzdenec, Lesno Brdo, Žažar, Ljubgojna, Ulaka in Graben.
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
Občina ima glede na državno prometno omrežje razmeroma ugodno lego. Najvažnejši sta povezavi z Vrhniko, po regionalni cesti in z Ljubljano po lokalni cesti.
(druga, za občino pomembna območja)
(1) V občini so prepoznana tri pomembnejša območja naravnih kvalitet prostora, in sicer: območje severno in zahodno od naselja Vrzdenec, ki predstavlja ekološko pomembno območje. Drugo pomembno območje predstavlja kulturna krajina med naseljema Zaklanec in Horjul, tretje območje pa se nahaja na Korenu nad Horjulom, kjer se varuje kulturna krajina. Kot pomemba območja v občini so prepoznani tudi posamezni naravni vodotoki.
(2) Ustvarjene kvalitete prostora predstavlja naselbinska dediščina naselij Horjul in Zaklanec, ter posamezni objekti stavbne dediščine v ostalih naseljih oziroma območjih razpršene poselitve.
(3) V občini se nahajata dva pridobivalna prostora za izkoriščanje mineralnih surovin, kamnolom naravnega kamna – apnenca Lesno Brdo in kamnolom tehničnega kamna – dolomita Grdadolnik.
II. 4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
(1) Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(2) Občina Horjul ima sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v Občini Horjul. S programom je opredeljen način izgradnje kanalizacijskega sistema na območju občine s prostorsko in časovno opredelitvijo. Za vsa naselja, za katera je sprejet operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda in za vsa območja širitev bo potrebno izdelati programe opremljanja za komunalno infrastrukturo.
(prometna infrastruktura in trajnostna mobilnost)
(1) Omrežje državnih cest v občini je primerno razvejano, njihovo stanje pa je dobro.
(2) Občinske lokalne ceste in javne poti so primerno razvejane. Na območju občine je večino cest asfaltiranih le nekatere javne poti so izvedene v makadamu.
(3) Občina ima vzpostavljeno razvejano mrežo hodnikov za pešce v naselju Horjul, v Vrzdencu, Podolnici, Zaklancu in Ljubgojni se hodniki za pešce nahajajo ob glavnih cestah. Naselji Žažar in Lesno Brdo trenutno te mreže nimata vzpostavljene. Z nadaljnjim razvojem poselitve, se bo po potrebi, s primerno infrastrukturo, v vseh naseljih razvijalo in spodbujalo tudi pešačenje. Pešačenje se bo v prihodnosti spodbujalo tudi z vzpostavitvijo hodnika za pešce med naselji Horjul, Zaklanec, Podolnica in Lesno Brdo. Naselji Ljubgojna in Horjul imata peš povezavo že vzpostavljeno.
(4) Javni potniški promet se vrši v smeri Ljubljana–Šentjošt, med Horjulom in Vrhniko pa se vrši medkrajevni avtobusni potniški prevoz. Avtobusna postajališča se nahajajo v naseljih Vrzdenec, Ljubgojna, Horjul, Zaklanec in Podolnica. V prihodnosti se bo glede na potrebe prebivalcev v mrežo javnega potniškega prometa vključilo tudi naselji Lesno Brdo in Žažar.
(5) Površin za mirujoči promet v naselju Horjul je dovolj.
(6) V kolesarsko omrežje so vključene regionalne ceste in druge občinske ceste. V prihodnosti se bo težilo k izboljšanju kolesarskega omrežja v skladu s potrebami prebivalcev in zmožnostmi občine.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije d. d. svojo dejavnost na območju Občine Horjul pokriva iz obstoječe telefonske centrale LC Horjul. Možnost priključka na stacionarno telefonsko omrežje je omogočena na celotnem področju občine.
(2) Signal mobilnih operaterjev je primeren, razen v nekaterih odročnih območjih. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja mobilnega omrežja in uporabo novih tehnologij mobilne telekomunikacije v prihodnosti se predvidijo ustrezni prostorsko izvedbeni pogoji.
(3) Upravljavec kabelsko komunikacijskega sistema pokriva s kabelskim omrežjem samo nižinski del občine.
(4) Skladno s priporočilom Zakona o elektronskih komunikacijah se pospešuje telekomunikacijsko opremljenost Občine Horjul. Občina se bo potegovala za sredstva iz javnih skladov za gradnjo širokopasovnega omrežja v javno zasebnem partnerstvu na območjih, kjer ni komercialnega interesa.
(energetska infrastruktura)
(1) Električno energijo zagotavlja lokalni distributer, ki ima omrežje primerno razvejano. Električni vodi potekajo pretežno po zraku.
(2) V občini se nahaja 21 razdelilnih/transformatorskih postaj, kjer so postavljeni prešibki transformatorji je treba zagotoviti ustrezno zmogljivost le-teh.
(3) Upravljavec električnega omrežja in distributer električne energije je Elektro Ljubljana, d. d.
(4) Preko območja občine poteka prenosni visokonapetostni daljnovod: DV 220 kV Kleče–Divača s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV), ki je v upravljanju ELES-a. Predvidena je rekonstrukcija daljnovoda DV 220 kV Kleče–Divača na napetostni nivo 2 x 400 kV s širino elektroenergetskega koridorja 80 m (40 m levo in 40 m desno od osi DV) za katerega se izdeluje državni prostorski načrt. Preko območja potekata tudi distribucijska daljnovoda DV 110 kV Kleče–Logatec 1 in DV 110 kV Kleče–Logatec 2, ki sta v lasti in upravljanju podjetja Elektro Ljubljana d.d. Širina energetskega koridorja znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi DV).
(5) Za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječega in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja ter pridobiti pisno soglasje upravljavca.
(6) Preostali razvoj distribucijskega omrežja za električno energijo na območju Občine Horjul bo poleg predvidenih sprememb v večji meri potekal v odvisnosti od nadaljnjega razvoja občine.
(7) Prenosno plinovodno omrežje (prenosni plinovod M3) na območju občine poteka iz smeri Kleče (Podutik), skozi Lesno Brdo v smeri Vrhnike. Sprejet je državni prostorski načrt za novo os prenosnega plinovoda M3/1 odsek Vodice–Kalce. Distribucijskega plinovodnega omrežja v občini ni.
(8) Občina Horjul je naklonjena trajnostni energetski politiki, predvsem izkoriščanju obnovljivih virov energije, kot je geotermalna energija, za potrebe na področjih turizma, kmetijstva, gospodarstva, individualne poraba in drugo. Za pridobivanje sredstev za izvedbo projekta na področju izkoriščanja geotermalne energije se favorizira javne sklade in možna nadomestila za degradacijo Horjulske doline zaradi tranzita energetskih vodov – plinovodov in električnih daljnovodov.
(9) Občina Horjul ima izdelan lokalni energetski koncept, katerega ugotovitve je potrebno upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja občine.
(lokalni energetski koncept)
(1) Na osnovi Lokalnega energetskega koncepta Občine Horjul se ocenjuje, da so na območju občine potenciali za izkoriščanje sončne energije, pri čemer so primerni tako sistemi za pridobivanje električne energije, kot za ogrevanje sanitarne vode. Možne so namestitve toplotnih črpalk za ogrevanje in/ali pripravo tople sanitarne vode v različnih izvedbah. Potencial je v namestitvah ogrevalnih naprav, kot so kotel ali mikro soproizvodna naprava na lesno biomaso.
(2) V Občini Horjul se načrtuje v okviru zasebne investicije izgradnja DOLB sistema (daljinsko ogrevanje na lesno biomaso), v sklopu katerega bi občina priključila tudi javne objekte.
(3) Potencial izrabe geotermalne energije bi bilo potrebno še dodatno proučiti, prav tako ugotovitev potenciala Horjulščice (oziroma Horjulke) kot obnovljivega vira energije.
(4) Ocenjuje se, da v občini ni potenciala za izkoriščanje vetrne energije, pridobivanja energije iz gnojevke ali biomase, kot ostanka poljščin ter ni potenciala za izrabo odpadkov.
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1) Čiščenje in odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, v Občini Horjul izvaja javno podjetje VODOVOD-KANALIZACIJA d. o. o., oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja.
(2) Kanalizacijsko omrežje je zgrajeno v naseljih Horjul, Vrzdenec, Podolnica in Ljubgojna. Izgradnja kanalizacijskega omrežja je predvidena še v naseljih Žažar, Zaklanec in Lesno Brdo. V naselju Horjul pa je predvidena dograditev dela kanalizacijskega omrežja.
(3) Treba je posodobiti stanje na področju čiščenja odpadnih voda. V občini je trenutno v uporabi čistilna naprava v Vrzdencu s priključno močjo 500 PE, v Podolnici s priključno močjo 400 PE in v Horjulu s priključno močjo 400 PE, ki je preobremenjena. Zato se bo rekonstruirala in prestavila na drugo lokacijo.
(4) Vodovodi v Občini Horjul so javni in za njih skrbi občina.
(5) Občina Horjul predvidi sanacijo zapečatene vrtine v Podolnici in prouči možnost uporabe v gospodarske namene ali namene obrambe in zaščite.
(6) Za odvoz odpadkov v občini skrbi javno podjetje Snaga, oziroma podjetje izbrano skladno z odlokom s tega področja, ki odpadke odvaža na deponijo v Ljubljano.
(1) V Občini Horjul je šest območij pokopališč. Locirana so v Vrzdencu, Horjulu, na sv. Urhu, Samotorici, Koreni nad Horjulom in Žažarju. Skladno s pričakovano rastjo prebivalstva, predvsem pa z večanjem indeksa staranja po naravni rasti, je nujna zagotovitev zadostnih prostorskih kapacitet, zato se bo širilo pokopališče v Horjulu, ostala pa se ohranja v obstoječem obsegu. Na Vrzdencu in v Žažarju se predvidi gradnja mrliških vežic.
(2) V primerih kjer Občina Horjul ni lastnik zemljišč na lokacijah pokopališč, se zagotovi ustrezna trajna pravna podlaga za neodplačno uporabo in upravljanje teh zemljišč.
Javna razsvetljava je vzpostavljena v vseh večjih naseljih (razen posameznih ulic). Trenutno stanje je primerno, vendar se bo opremljanje območij v prihodnosti vseeno nadaljevalo. Lastnik javne razsvetljave je Občina Horjul, ki ima namen opremiti vsa območja, kjer se bo pokazala potreba po javni razsvetljavi in uvesti enoten standard okolju prijaznih svetil.
II. 5 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve
II. 5. 1 Okvirna območja naselij
(določitev območij naselij)
Območja naselij so: Horjul, Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec, Ljubgojna, Lesno Brdo, Žažar, Ulaka in Graben. Okvirna območja naselij so prikazana na karti 3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve.
(določitev območij razpršene gradnje)
(1) V Občini Horjul so bila prepoznana posamezna območja razpršene gradnje, ki predstavljajo legalno zgrajene objekte brez pripadajočega stavbnega zemljišča. Tem objektom je omogočen obstoj v prostoru, ne pa tudi nadaljnji prostorski razvoj.
(2) V Občini Horjul se bo težilo k sanaciji razpršene gradnje kjer je to mogoče. Na ta način bo zagotovljena njihova prenova ter priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo. Sanacija razpršene gradnje se predvideva predvsem s priključevanjem objektov k obstoječi pozidavi, kjer je to mogoče. V kolikor se objekte razpršene gradnje uspešno sanira, se jim s tem omogoči tudi nadaljnji razvoj.
(3) V Občini Horjul, so bili prepoznani tudi posamezni objekti razpršene gradnje, ki se jih bo z nadaljnjim prostorskim razvojem določenih naselij sčasoma lahko vključilo v območje naselja. Takšni objekti se nahajajo v bližini naselja Vrzdenec.
(določitev območij razpršene poselitve)
(1) V celotni občini, še posebej pa v gričevnatem delu, se pojavljajo območja razpršene poselitve. Zanje je značilna poselitev nizke gostote kot avtohtonega poselitvenega vzorca v krajini, pojav samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, ki jih tvorijo gruče objektov, zgrajenih pred letom 1967.
(2) Okvirna območja razpršene poselitve so zaselki Samotorica, Koreno nad Horjulom, Zagorica, Rožman in Gošavje. Poleg naštetih večjih območij razpršene poselitve, se po celotni občini nahajajo tudi samotne kmetije in posamezne gruče objektov, ki prav tako predstavljajo območja razpršene poselitve.
II. 5. 2 Usmeritve za razvoj poselitve
(1) Širitev poselitve in dejavnosti je predvidena v naselju Horjul, saj trenutno v naselju ni večjih notranjih rezerv, ki jih predstavljajo nezazidana stavbna zemljišča.
(2) Z notranjim razvojem naselij se zagotavlja boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih Horjul, Vrzdenec, Žažar, Podolnica in Lesno Brdo. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(3) V vseh naseljih v občini so predvidene funkcionalne zaokrožitve in/ali zapolnitve naselja, ki ne predstavljajo več kot 20 % obstoječih stavbnih zemljišč v posameznem naselju.
(4) Delna prenova varovanih objektov in območij kulturne dediščine je predvidena v naselju Horjul.
(usmeritve za prenovo poselitvenih območij)
(1) Prenova posameznih območij naselja Horjul je usmerjena zlasti v odpravo strukturnih in infrastrukturnih pomanjkljivosti obstoječega stanovanjskega sklada. Gre za fizično prenovo objektov (fasad), programske dopolnitve ter urejanje odprtih površin. Prenova lahko predstavlja tudi selitev posameznih kmetijskih dejavnosti izven naselbinskega jedra na nove lokacije.
(2) Za staro jedro naselja Horjul je predvidena revitalizacija, ki obsega funkcijsko in oblikovno prenovo. Cilj revitalizacije je tudi izboljšanje demografske strukture in stavbnega tkiva znotraj grajenih površin.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Pri razporejanju dejavnosti v prostoru se izhaja iz do sedaj veljavne planske razporeditve dejavnosti in izoblikovanih ciljev prostorskega razvoja. V naseljih prevladuje stanovanjska dejavnost pred drugimi dejavnostmi.
(2) Stanovanjsko dejavnost bomo razvijali v strnjenih naseljih Horjul in Vrzdenec, v ostalih naseljih pa jo bomo ohranjali in zmerno razvijali.
(3) Preplet stanovanjske dejavnosti z družbenimi, oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi, vzgojno izobraževalnimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se določa v naselju Horjul v ostalih naseljih pa se določa prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(4) Površine športno-rekreacijskih dejavnosti so dobro razvite predvsem v naselju Horjul, manjše športno rekreacijske površine se nahajajo tudi v Vrzdencu in Žažarju. V prihodnosti se bo šport in rekreacijo še naprej prednostno razvijalo v Horjulu, v ostalih naseljih pa v manjšem obsegu v skladu s potrebami prebivalcev.
(5) Dejavnosti turizma se omogoča in spodbuja v vseh naseljih, hkrati se teži k povezovanju celotne turistične ponudbe kraja in občine.
(6) Poslovno proizvodne dejavnosti se ohranjajo in razvijajo v naselju Horjul.
(7) Za območja oskrbe in storitev, družbenih dejavnosti, vzgojno izobraževalnih dejavnostmi, športa in rekreacije ter poslovnih dejavnosti se v naselju Horjul zagotavljala prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj. V naselju Vrzdenec se bo z nadaljnjim prostorskim razvojem omogočilo primerne površine za umeščanje zlasti oskrbno storitvenih in družbenih dejavnosti. V naselju Žažar se zagotovijo primerne površine za razvoj družbenih dejavnosti. V ostalih naseljih večji razvoj dejavnosti ni predviden.
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1) Urbanistični načrt je potrebno izdelati za naselje Horjul.
(2) Urbanistični načrt Horjul obsega naselje Horjul, vključno z gospodarsko cono in športno-rekreacijskim območjem. Pri izdelavi urbanističnega načrta je poudarek na umeščanju dodatnih družbenih dejavnosti, zagotavljanju dodatnih parkirnih površin, predvsem pa celostnem urejanju naselja z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja.
(3) V sklopu prenove, se zagotavlja revitalizacija naselbinske dediščine starega jedra Horjula s prenovo stavbnega fonda in z umestitvijo ustreznih dejavnosti.
(4) Za notranji razvoj se nameni površine, ki v naselju nimajo definirane funkcije in nimajo kvalitet ter potenciala za vključevanje v sistem zelenih površin. Na območjih notranjega razvoja se predvideva zgoščevanje pozidave znotraj obstoječih stavbnih zemljišč in sicer tako, da se dopolni obstoječa struktura.
(1) Na območjih razpršene poselitve, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo.
(2) Območja razpršene poselitve, ki kot avtohtoni poselitveni vzorec prispeva k prepoznavnosti ali ohranjenosti kulturne krajine, se ohranjajo in varujejo z obnovo, prenovo oziroma spremenjeno rabo obstoječih, zakonito zgrajenih objektov; z nadomestno gradnjo zakonito zgrajenih objektov ter z novogradnjami, če gre za funkcionalno zaokrožitev komunalno opremljenih zemljišč.
(3) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
(6) Širitve območji razpršene poselitve so možne v povezavi s spremljevalnimi dejavnostmi vezanimi na odprti prostor (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in podobno).
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Pri razvoju poselitve se v naselju Horjul teži k večji urbanizaciji in k zmerni urbanizaciji naselja Vrzdenec. V ostalih naseljih se bo ohranjalo ruralen tip poselitve.
(2) V naselju Podolnica se širitev poselitve predvidi le na prehodu iz ravninskega v gričevnat svet, s čimer se ohranijo kmetijska zemljišča v osrčju vasi in naraven, gospodaren razvoj naselja.
(3) Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju naselja Horjul je potrebno zagotoviti varovanje značilnih vedut in historičnega tkiva ter kvalitetnih grajenih in naravnih ambientov. Z novo zazidavo je potrebno jasno izoblikovati rob mesta z ustvarjanjem naravnih in grajenih robov, zaslonov, predvsem ob vpadnicah. Varovati je potrebno umirjeni višinski gabarit, s posameznimi že obstoječimi vidnimi poudarki. Umirjen gabarit naselja se predvideva predvsem za območje širitve proizvodnih dejavnosti, z namenom ohranjanja skladnih višinskih gabaritov z že obstoječimi industrijskimi objekti in športnim parkom. Nove ureditve na oblikovno pomembnih območjih naselja ali v njihovi neposredni bližini morajo dosledno upoštevati oblikovne in morfološke značilnosti območja. Dominante (naravne – hrib s cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata na severu in grajene – cerkev Sv. Marjete) je potrebno varovati pri opredelitvi gabaritov in usmerjenih pogledov nanje.
II. 6 Usmeritve za razvoj v krajini
II. 6. 1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire
(1) V Občini Horjul kmetijska zemljišča zavzemajo 37 % vseh površin. Lažje dostopna so kmetijska zemljišča ravninskega dela v dolini Horjulščice (oziroma Horjulke) in Šujice, za ostala kmetijska zemljišča v hribovitih predelih občine pa je značilna težja dostopnost in posledično težja obdelava.
(2) Intenzivno kmetijstvo v občini nima razvojnih perspektiv, prevladujejo predvsem pol kmetije. Zaradi slabih naravnih pogojev med kmetijskimi površinami močno prevladujejo travniki.
(3) Kmetijstvo se ohranja kot ekstenzivna panoga. Na hribovitih območjih se kmetijska zemljišča ohranjajo kot kvalitetna krajina in v obsegu kmetijskih gospodarstev.
(1) Gozdovi zavzemajo 59 % vseh površin v Občini Horjul in so za občino tudi gospodarsko zelo pomembni. Gospodarjenje z gozdovi je ob zagotavljanju ekoloških in socialnih funkcij gozdov usmerjeno v pridelavo kakovostnega lesa, ki je pomembna podlaga za razvoj lesne industrije, prav tako pa je dohodek od lesa pomemben za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.
(2) V občini je interes po izkoriščanju lesne mase, zato bo treba urediti mesta za deponiranje lesa.
(3) Gozdove ob robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se bo ohranjalo in vključilo v zelene sisteme naselja s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(1) Izrazitejši vodotoki v Občini Horjul so Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica, Mala voda ter Prosca.
(2) Kvaliteto vode se bo izboljšalo s celostno ureditvijo odvajanja komunalnih vod.
(3) Občina ima zadostne zaloge pitne vode.
(4) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje.
(6) Osrednji nižinski del Občine Horjul je poplavno ogrožen. Razredi poplavne nevarnosti so prikazani v Prikazu stanja.
(1) V Občini Horjul se nahaja severni del kamnoloma Lesno Brdo, drugi večji del kamnoloma spada v Občino Vrhnika. Gre za kamnolom naravnega kamna – apnenca, za katerega ni predvidena širitev, ampak le sanacija. Kamnolom Lesno Brdo je bil leta 1991 zaradi zanimivih fosilov in same zgradbe razglašen za naravni spomenik.
(2) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina te lokacije pretehtala in do njih zavzela stališče. Če se izkaže, da je nova lokacija smotrna se predlaga sprememba osnovne namenske rabe prostora v območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati OPPN.
(prepoznavne kvalitete prostora)
(1) Travniški habitat pri Vrzdencu se nahaja zahodno od naselja Vrzdenec in predstavlja ekološko pomembno območje biotske raznovrstnosti. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.
(2) Travniški habitat, ki se nahaja zahodno od naselja Zaklanec, sodi zaradi zanimivega reliefa med vizualno privlačno krajino. Prepoznavnost prostora se ohranja s preprečevanjem zaraščanja travnikov in ohranjanjem naravnih kvalitet območja.
(3) Koreno nad Horjulom z značilno kulturno krajino, ki to naselje obdaja, predstavlja vizualno kvaliteto v prostoru in pomembno kulturno dediščino, katero se ohranja. Na tem območju se ohranja ekstenzivno kmetijstvo in preprečuje zaraščanje kmetijskih površin.
II. 6. 2 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
(1) Območje Občine Horjul je po seizmični karti Slovenije, uvrščeno v 7. stopnjo MCS lestvice, potresna ogroženost pa je ocenjena na projektni pospešek 0,225 g, kar sodi med višje vrednosti, vendar se večji problemi v primeru potresa ne pričakujejo, ker na območju občine ni visokih objektov (če so, so protipotresno varni) oziroma objektov na katerih bi lahko prišlo do sekundarne katastrofe v primeru potresa. Vsi objekti zgrajeni po letu 1960, so zgrajeni v skladu s predpisi o izgradnji objektov na potresnih območjih. V primeru potresa z večjo močjo, lahko pride do porušitev posameznih objektov. Večje število poškodovanih ter veliko materialno škodo lahko pričakujemo predvsem v naselju Horjul.
(2) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob potresu.
(3) Za vse reke in potoke v hribovju (Mala voda, Prosca idr.) je značilen hudourniški značaj, zato se vsakih nekaj deset let pojavljajo hude poplave. Ravninski del občine po katerem teče reka Horjulščica (ali Horjulka) in Šujica pa je vse od Vrzdenca pa do Brezja (Občina Dobrova - Polhov Gradec) ogrožen zaradi nižinskih poplav. Te so najpogostejše v jesenskih in spomladanskih mesecih. Celotna dolina Horjulščice (ali Horjulke) in Šujice ima funkcijo naravnega zadrževalnika visokih voda in se kot taka ohranja, zato posegi v prostor na tem območju niso dovoljeni.
(4) Za reševanje poplavne ogroženosti naselji Ljubgojna in Horjul, se izvede celovite ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. V ta namen je bil izdelan Hidrološko hidravlični elaborat: Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ligojščici in Stojanšku v Občini Horjul, št. proj.: H-36/15, EHO projekt d.o.o., julij 2017. Ukrepe, ki izhajajo iz omenjenega elaborata je potrebno upoštevati in izvesti pred morebitnimi posegi na poplavno ogrožena območja. Ukrepi se lahko izvajajo fazno, kot je predlagano v elaboratu.
(5) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob poplavah.
(6) Na plazovitih območjih je za vse posege v prostor potrebno izdelati geološko poročilo. Plaz nad cesto Koreno–Samotorica, severno od naselja Vrzdenec, je bil v preteklosti že saniran vendar še vedno obstaja možnost plazenja.
(7) Občina bo izdelala načrt za primer zemeljskih plazov, ki bo usklajen s stanjem v naravi.
(8) Požari v naravnem okolju so v Občini Horjul najpogosteje pojavljajo v spomladanskem času ob čiščenju travnatih površin in po daljšem sušnem obdobju. Stopnja ogroženosti je v tem času največja. V okviru Gasilske zveze Horjul deluje 5 prostovoljnih gasilskih društev. Za tehnično reševanje in reševanje pri prometnih nesrečah je prisotna gasilska brigada iz Ljubljane. Potencialno nevaren objekt, v primeru požara, na območju občine je zgolj bencinska črpalka v naselju Horjul.
(9) Hidrantno omrežje v celotni občini je ustrezno in zagotavlja zadostne količine požarne vode, saj imajo tudi vsa strnjena višje ležeča naselja hidrante, priključene na javni vodovod.
(10) Občina ima izdelan Načrt zaščite in reševanja ob požaru ter Načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju.
(1) Prva medicinska pomoč se nudi prednostno preko lokalnih zdravstvenih ambulant v Horjulu in sekundarno, ob večjih intervencijah, preko Zdravstvenega doma Ljubljana - Vič in Vrhnika.
(2) V primeru potresa bo občina urejala začasno nastanitev in oskrbo prizadetih prebivalcev.
(3) Občina bi uredila sprejemališča za evakuirane, začasna bivališča, nastanitev prebivalstva, oskrbo z najnujnejšimi življenjskimi potrebščinami ter zbiranje in razdeljevanje humanitarne pomoči. Oskrba ogroženih prebivalcev zajema sprejem, nastanitev in oskrbo s hrano, pitno vodo, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Začasna nastanitev ogroženih prebivalcev se lahko izvede v Prosvetnem domu (Horjul), v OŠ Horjul in v gasilskih domovih v občini. Če se zaradi posledic nesreče prebivalci dalj časa ne morejo vrniti na svoje domove, se jih premesti v evakuacijske sprejemne centre oziroma poišče možnost za trajno nastanitev.
(4) V občini bi se za odlaganje ruševin in drugega materiala usposobila deponija na Lipalci in Goščavju, kjer sta prav tako predvideni lokaciji za pokop živali. Za mrtve ljudi bi se odprli dodatni grobovi v okviru lokalnih pokopališč.
(5) Kot začasno odlagališče nevarnih odpadkov je opredeljeno območje na skrajnem južnem delu občine.
(6) Na območju občine je le eno javno zaklonišče v naselju Horjul, in sicer v okviru osnovne šole Horjul.
(7) Sile in sredstva za zaščito in reševanje zadostujejo za reševanje ob manjših nesrečah, ob večjih nesrečah se za pomoč zaprosi sosednje občine in Štab za CZ ljubljanske regije.
(8) V kolikor bi bilo ob suši potrebno dovažati vodo, bi jo dovažali s cisternami gasilskih društev ali cisterno pristojnega komunalnega podjetja.
(območja za potrebe obrambe)
V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Koreno nad Horjulom (parcela štev. 1346 k. o. Horjul). Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, a se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje.
II. 7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Širitve in zmanjševanja so zasnovana tako, da omogočajo doseganje ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini
(2) Na račun širitve stavbnih zemljišč se zmanjšujejo kmetijska zemljišča in delno tudi gozd v bližini omenjenih naselij. Širitve predstavljajo zaokrožitve stavbnih zemljišč na račun slabših kmetijskih zemljišč.
(3) Vodna zemljišča ostajajo v enakem obsegu.
(4) Del obstoječih stavbnih zemljišč na območju Horjula, Podolnice, Vrzdenca, Lesnega Brda Zaklanca in Korena nad Horjulom, se zaradi neustreznih pogojev za gradnjo po namenski rabi zemljišč vrne v kmetijska ali gozdna zemljišča. V kmetijska ali gozdna zemljišča se vrne tudi nekatera manjša območja stavbnih zemljišč na katerih ne stoji objekt in se ne držijo zaokroženih območij stavbnih zemljišč.
(5) Kot območja drugih zemljišč se opredeli območja mineralnih surovin. Ta območja ostajajo v enakem obsegu in se postopno sanirajo.
(6) Kmetijska zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter drugih obstoječih dejavnosti.
(7) Spreminjanje kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne infrastrukture ter turizma in rekreacije, kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov.
(8) Znotraj sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča za potrebe poselitve niso mogoče.
II. 7. 1 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev prostorsko izvedbenih pogojev)
(1) V poselitvenih območjih hribovitega dela in osrednjega ravninskega dela občine prevladuje stanovanjska in kmetijska dejavnost.
(2) Poselitvena območja pretežno urbaniziranega naselja Horjul in zmerno urbaniziranega območja (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) so namenjena prepletu centralnih in stanovanjskih dejavnosti z ločenim območjem za gospodarske dejavnosti na jugo vzhodnem delu naselja Horjul.
(3) V poselitvenem območju pretežno urbaniziranega naselja Horjul se dovoljuje poselitev večje gostote. V zmerno urbaniziranih območjih (Vrzdenec, Podolnica, Zaklanec) se dovoljuje poselitev zmerne gostote, v poselitvenih območjih ostalih območij pa poselitev manjše gostote.
(4) V naseljih hribovitega in osrednjega ravninskega dela občine so ponekod še razpoznavni tradicionalni vzorci pozidave, kar je potrebno ohranjati tudi v prihodnje.
(5) Kjer je mogoče se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo rešuje v skupnem sistemu, za več naselij skupaj. Posamezni komunalni vodi se dograjujejo. V ostalih delih se opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo (vodovod, odvajanje odpadnih voda) rešuje v okviru posameznih naselij.
(6) V hribovitih delih, kjer obstaja nevarnost plazenja je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred ogroženostjo.
III. 1 Splošne določbe
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del po posameznih enotah urejanja prostora določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: podrobnejši načrt).
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov in stavb, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih ter nezahtevnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem prostorskem načrtu.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: enota urejanja) so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, če meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Če meje enote urejanja ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz 1. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu do uporabljenih topografskih podatkov. Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja.
(enote urejanja prostora)
(1) Območje prostorskega načrta se deli na enote urejanja.
(2) Enota urejanja se označi z enolično oznako, ki vsebuje oznako funkcionalne enote in zaporedno številko znotraj funkcionalne enote. Namenska raba nosi oznako podrobnejše namenske rabe prostora. Kadar se enota urejanja ureja s podrobnim načrtom, je to navedeno pod oznako enote urejanja.
(3) Primer zapisa oznake enote urejanja:
Ho_1 | Ho – oznaka funkcionalne enote, |
| 1 – zaporedna številka enote znotraj funkcionalne enote, |
SSs | SSs – oznaka namenske rabe prostora, |
OPPN | oznaka načina urejanja; glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja |
Enote urejanja se za potrebe označevanja združujejo v funkcionalne enote.
Preglednica 1: Funkcionalne enote
OZNAKA FUNKCIONALNE ENOTE | IME FUNKCIONALNE ENOTE | NASELJA |
Ho | Horjul | Horjul, Ljubgojna, Koreno nad Horjulom |
Vr | Vrzdenec | Vrzdenec, Samotorica |
Ža | Žažar | Zaklanec, Podolnica, Lesno Brdo |
Zk | Zaklanec | Žažar |
OH | / | Državne ceste, lokalne ceste in vodotoki |
Imena funkcionalnih enot, razen enote OH – Državne ceste, lokalne ceste in pomembnejši vodotoki so identična z imeni katastrskih občin.
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora)
(1) Za vsako enoto urejanja ta prostorski načrt določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 3 poglavju,
– posebne prostorske izvedbene pogoje, določene v III. 4 poglavju in
– podrobne prostorske izvedbene pogoje za posamezno enoto urejanja, določene v Prilogi 1.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo posebni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma posebne prostorske izvedbene pogoje. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali posebnih, veljajo podrobni pogoji.
(5) Za enote urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo usmeritve za izdelavo teh načrtov, ki so določene v III. 6. poglavju.
III. 2 Namenska raba prostora
(splošna določila o namenski rabi prostora)
(1) Vsaka enota urejanja prostora ima s tem odlokom predpisano eno ali več vrst namenske rabe.
(2) V posameznih območjih podrobne namenske rabe morajo površine, namenjene osnovni dejavnosti, obsegati pretežni del (več kot 60 %) vseh površin. Dopolnilne dejavnosti so možne ob upoštevanju te omejitve.
(3) Namenska raba prostora je prikazana na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«
(4) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč, kamor uvrščamo območja mineralnih surovin in območja zunaj naselij za potrebe obrambe.
(5) Vsa območja osnovne namenske rabe se delijo na območja podrobnejše namenske rabe. Za območja stanovanj in centralnih dejavnosti je še podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje.
(6) Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje prostora v vseh opredeljenih kategorijah namenske rabe, ki so predstavljene v Preglednici 2, so podrobno opredeljeni v preglednicah v poglavju III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji.
Preglednica 2: Prikaz kategorij namenske rabe prostora
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ |
| SS – stanovanjske površine | SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
| SB – stanovanjske površine za posebne namene | SBv – urbana večstanovanjska pozidava za posebne namene |
| SK – površine podeželskega naselja | SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše |
| SKg – gospodarski objekti (kozolci, čebelnjaki in podobno) |
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
| CDk – kulturna dejavnost |
| CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami |
| CDo – trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| | IG – gospodarske cone |
| B – POSEBNA OBMOČJA |
| | BC – športni centri |
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| | ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
| ZD – druge urejene zelene površine |
| ZK – pokopališča |
| P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| | PC – površine cest |
| PO – ostale prometne površine |
| E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| | E – območja energetske infrastrukture |
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| | O – območja okoljske infrastrukture |
| A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| | A – površine razpršene poselitve |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| | K1 – najboljša kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| | G – gozdna zemljišča |
OBMOČJA VODA | V – OBMOČJA VODA |
| | VC – celinske vode |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
| | LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
III. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III. 3.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju Občine Horjul v zvezi z dopustnimi objekti in ureditvami dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– dozidava ali nadzidava k obstoječemu objektu,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Gradnje novih stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije objektov so dovoljene le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, opredeljeno v drugem odstavku 60. člena tega odloka. Rekonstrukcija objekta, dozidava, nadzidava in vzdrževanje objekta so dopustni samo za zakonito zgrajene objekte. Na zakonito zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja, so dopustna vzdrževalna dela, odstranitev objektov in sprememba namembnosti, ki mora biti skladna z namensko rabo enote urejanja prostora. V primeru, da se posega na enoto registrirane kulturne dediščine, je za poseg potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(3) Dozidave in nadzidave se dovolijo v bruto tlorisni velikosti do 50 % osnovnega objekta.
(4) Gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture je dovoljena v vseh območjih namenske rabe prostora.
(5) Dotrajani objekti, še zlasti objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa oziroma varnosti ljudi in imetja, se lahko odstranijo na podlagi pridobljenega ustreznega dovoljenja.
(6) Gradbeni odpadki se odvažajo na deponijo, urejeno za tovrstne odpadke, oziroma se ustrezno predelajo. V projektni dokumentaciji za predvideno gradnjo ali za poseg v prostor je treba opredeliti maksimalen obseg materiala, način odvoza in deponiranja ter ukrepe varovanja okolja in način sanacije deponiranega materiala.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen in možnosti spremembe namembnosti objektov)
Spremembe namembnosti obstoječih objektov so dovoljene takrat, ko je nova namembnost skladna s pretežno namembnostjo območja urejanja oziroma skladna z dodatno dovoljeno namembnostjo ob pogoju, da nova namembnost ne poslabšuje pogojev bivanja sosednjih objektov in ne spreminja namembnosti celotnega območja.
III. 3. 2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Gradnja novih zahtevnih in manj zahtevnih stavb, nad terenom in pod njim, mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 4 m. Manjši odmiki stavb so dovoljeni le v soglasju z lastniki sosednjih zemljišč.
(2) Gradnja novih gradbeno inženirskih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 0,5 m, ob soglasju mejaša pa izjemoma tudi manj.
(3) Če so odmiki stavb manjši od zgoraj določenih, je treba v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov ter predložiti pisno soglasje lastnikov sosednjih parcel.
(4) V primeru odstranitve obstoječega zakonito zgrajenega objekta in gradnjo novega objekta na istem mestu, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu, določila prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo.
(5) Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje od cestišča 2 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.
(6) Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje.
(7) Gradnja stavbe ob meji zemljišča parcele je izjemoma dopustna, če:
– je način gradnje ob meji zemljišča parcele značilen za naselje,
– je taka gradnja določena z regulacijskimi linijami, ali če
– gre za koncept tradicionalne tlorisne zasnove, načrtovana novogradnja pa ne poslabšuje bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici,
– je tako določeno v podrobnejšem načrtu.
(8) Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih (oznaka podrobne namenske rabe IG) morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 3 m, če je zagotovljena najmanj 5,0 m široka skupna požarna pot med dvema sosednjima parcelama, sicer je odmik od sosednje parcele 5 m.
(9) Gradnja objektov na stavbnih zemljiščih ob gozdnih površinah je dopustna v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je lahko odmik manjši, če so izvedeni vsi požarno-varstveni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe.
III. 3. 3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov opredeljujejo:
FZ – Faktor zazidanosti zemljišča namenjenega za gradnjo
FI – Faktor izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo
DBP – Delež odprtih bivalnih površin na zemljišču namenjenem za gradnjo
V – pomeni določitev višine stavb.
(2) V skladu z okvirnimi urbanističnimi kriteriji glede dovoljenih gostot pozidave naj se glede zazidanosti upoštevajo normativi in standardi za posamezno dejavnost.
(3) Kadar za gradnjo višina objektov s tem odlokom ni natančno določena, je dopustna višina novega objekta toliko, kolikor je višina slemena najvišjega objekta na območju, merjeno od nivoja terena do slemena, v oddaljenosti do 50 m od zemljišča namenjenega za gradnjo novogradnje.
(4) Velikost rekonstruiranega objekta in drugi pogoji gradnje se določijo na podlagi meril in prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za novogradnje.
(5) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba zemljišča namenjenega za gradnjo (FI) večja od zazidanosti ali izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo, določene s tem prostorskim načrtom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
(6) Kadar je s tem odlokom določena obvezna višina objektov, se poleg določb o obvezni višini objektov uporabljajo še določbe o FZ in DBP. Kadar pa s tem odlokom višina objektov ni določena oziroma je določena kot dopustna višina, se FI, FZ, DBP in FP uporabljajo v skladu s podrobnimi določbami tega odloka za enoto urejanja.
(dopustna izraba prostora)
(1) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja enote urejanja prostora in zagotavljajo kvaliteto bivanja, mora zavzemati minimalno 10 % bruto celotne površine enote urejanja prostora.
Preglednica 3: Faktor izrabe, faktor zazidanosti in delež odprtih bivalnih površin
Podrobnejša namenska raba | FI (faktor izrabe) (največ) | FZ (faktor zazidanosti) (največ) | DBP (faktor odprtih bivalnih površin - %) (najmanj) |
SSs – prostostoječa stanovanjska pozidava | / | 0,4 | 20 % |
SKs – površine podeželskega naselja | / | 0,4 | 20 % |
SKg – kmetijsko -gospodarski objekti dislocirani od naselij | / | 0,5 | 15 % |
SBv – stanovanjske površine za posebne namene | 1,2 | / | 30 % |
A – površine razpršene poselitve | / | 0,4 | 20 % |
IG – gospodarske cone | / | 0,65 | 10 % |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | 1,6 | / | 10 % |
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami | / | 1 | 10 % |
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa | 1,6 | / | 25 % |
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom | 1,6 | / | 25 % |
CDo – trgovske, oskrbne, poslovno – storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt | 1,6 | / | 20 % |
BC – športni centri | 1,6 | / | 25 % |
ZK – pokopališča | / | 0,2 | 20 % |
E – območja energetske infrastrukture | / | / | / |
O – območja okoljske infrastrukture | / | / | / |
PO – ostale prometne površine | / | / | / |
(2) V primeru odstranitve obstoječe stavbe in gradnje nove stavbe na mestu prej odstranjene stavbe, ki je po velikosti in namembnosti enaka odstranjeni stavbi, določila tega člena ne veljajo.
III. 3. 4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo)
(1) Velikost zemljišča namenjenega za gradnjo mora biti prilagojena namembnosti in velikosti objekta. V enoti urejanja mora biti usklajena z lego sosednjih objektov in s konfiguracijo terena ter mora upoštevati posestno mejo.
(2) Velikost in oblika zemljišča namenjenega za gradnjo se določi z načrtom parcel v postopkih pridobivanja dovoljenj za posege v prostor ali drugih upravnih postopkih (predpis o vzpostavitvi etažne lastnine …).
(3) Do vsake parcele stanovanjskega objekta mora biti zagotovljen dostop z javne ceste neposredno ali čez sosednja zemljišča. Možnost uporabe dostopa čez sosednja zemljišča investitor dokaže z vpisom služnostne pravice.
(4) Za druge objekte se velikost zemljišča namenjenega za gradnjo določi ob upoštevanju zahtev, ki jih zahteva funkcija objekta.
(5) Pri določanju zemljišča namenjenega za gradnjo kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(6) Pred začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25 %, je potrebno predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal za nekoherentna tla.
(7) Parcelacija zaradi gradnje GJI je dovoljena le v sklopu izvedbe programa opremljanja stavbnih zemljišč. Pri parcelaciji in gradnji je treba upoštevati obstoječe in predlagane poteke primarne in sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne koridorje.
(8) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
III. 3. 5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Pri rekonstrukciji, dozidavi in nadzidavi obstoječih stavb je treba zagotoviti, da je poseg usklajen s stavbo, h kateri se izvaja. Usklajenost rekonstruiranega, dozidanega ali nadzidanega dela z osnovnim objektom se lahko izvede četudi osnovni objekt odstopa od oblikovnih določil tega odloka.
(2) Pri vzdrževalnih delih na obstoječih objektih tipa BV in G je potrebno upoštevati naslednja pravila:
– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;
– na fasadi objekta niso dopustne nove odprtine (okna ali vrata);
– na podlagi enotnega projekta za celotno stavbo so dopustne tudi zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klimatskih naprav.
(3) Cerkve, kapelice, znamenja, graščine in kvalitetnejši objekti značilne kmečke arhitekture ohranijo kvalitete lokalnega tradicionalnega oblikovanja.
(4) Postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev na kulturnih spomenikih ni dopustno, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo.
(5) Gradnja kleti pri stavbah in gradbeno inženirskih objektih je dovoljena na celotnem območju Občine Horjul, v kolikor to dopuščajo varstveni režimi.
Preglednica 4: Objekti glede na tip zazidave
Oznaka tipa objekta | AE |
Tip objekta oziroma zazidave | Nizki prostostoječi objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prostostoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4m ne stika s sosednjimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M), z minimalnim razmerjem stranic 1:1,4; – Prosto stoječa stavba, ki se z nobeno stranico v medsebojnem razmaku vsaj 4 m ne stika s sosednjimi stanovanjskimi stavbami, višinski gabarit do 3 etaže (P+1+M). |
Oblikovanje fasade | – Elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; – Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad; – Fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; – Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi niso dovoljene; – Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do največ 10 % fasadne površine. |
Oblikovanje strehe | – Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° stopinj. V območjih kulturne dediščine je dovoljen naklon 38° do 45°; – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – Na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov, strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve mansarde; – Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo segati nad slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe. Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo; – Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| |
Oznaka tipa objekta | D |
Tip objekta oziroma zazidave | Nizki podolgovati objekti z dvokapno streho |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Eno- oziroma dvostanovanjska stavba (prosto stoječa stavba podolgovatega tlorisa, z minimalnim razmerjem stranic 1:1,7); – Višinski gabarit do 2 etaži (P+M). |
Oblikovanje fasade | – Elementi na fasadah so osno simetrično razporejeni; oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad; S prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta; – Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; – Barva fasade je lahko v belih, zemeljskih ali pastelnih tonih. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad; – Fasade so lahko tudi lesene in obložene s kamnom; pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les; – Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali opeke iz umetnih snovi niso dovoljene; – Zasteklitve s steklenimi opekami so možne do največ 10 % fasadne površine. |
Oblikovanje strehe | Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° stopinj. V območjih kulturne dediščine je dovoljen naklon 38° do 45°; – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – Na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov, strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve mansarde; – Sončnih elektrarn in kolektorjev na strehah objektov ni dovoljeno postavljati tako, da segajo nad slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe; – Dovoljeni so čopi; – Strehe morajo biti krite s kritino opečnih barv poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
Oznaka tipa objekta | C |
Tip objekta oziroma zazidave | Kmetijsko-gospodarski objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Objekti za shranjevanje kmetijske mehanizacije in kmetijskih pridelkov ter objekti za rejo živali (hlevi, svinjaki, seniki, skednji, kozolci, kašče, hrami in drugi podobni objekti); – Višinski gabarit: do 2 etaži (P+1). |
Oblikovanje fasade | – Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; – Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; – Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je uporaba svetlih barv v spektru sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad. |
Oblikovanje strehe | – Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° stopinj. V območjih kulturne dediščine je dovoljen naklon 38° do 45°; – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| |
Oznaka tipa objekta | BV |
Tip objekta oziroma zazidave | Visoki podolgovati objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Podolgovati objekt, višinski gabarit P+2+M (bloki, poslovne palače). |
Oblikovanje fasade | – Fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike; – Dovoli in spodbuja se uvajanje sodobnih oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa-uporabi se rezan les, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov); – Detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih tradicionalnih objektov tradicionalni; – Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je uporaba svetlih barv v spektru sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad. |
Oblikovanje strehe | – Simetrične dvokapnice z naklonom 30° do 45° stopinj; – Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – Na strehah je dovoljena uporaba frčad, čopov, strešnih oken in zatrepov za potrebe osvetlitve mansarde; – Na strešinah je dovoljena postavitev sončnih elektrarn in kolektorjev, vendar te ne smejo segati nad slemena streh. Postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe. Posamezne objekte je potrebno reševati celovito in ne po delih; Fotovoltaične celice na kulturnih spomenikih niso dopustne, na enotah kulturne dediščine pa izjemoma, če se na podlagi predhodne strokovne presoje izkaže, da bi bilo to sprejemljivo; – Dovoljena je strešna kritina v sivi, temno sivi, temno rjavi barvi ali opečnih barv poljubne obdelave. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| |
Oznaka tipa objekta | E |
Tip objekta oziroma zazidave | Objekti velikega merila |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Pritlični ali nadstropni objekti velikih razponov, namenjene proizvodnim dejavnostim, športu in posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščni parki. |
Oblikovanje fasade | – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma območju; – Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); – Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; – Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. |
Oblikovanje strehe | – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh; – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona (do 17°); – Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic; postavitev mora biti usklajena z naklonom strehe, lahko pa so tudi sestavni del strehe; – Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. |
Oznaka tipa objekta | F |
Tip objekta oziroma zazidave | Tehnološki objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Proizvodni objekti, silosi, cisterne, infrastrukturni objekti s svojstvenim oblikovanjem: elektrarna, bioplinarna, čistilna naprava, transformatorska postaja, vodna črpalka, separacija, betonarna in drugi podobni objekti. |
Oblikovanje fasade | – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma območju; – Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); – Fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambienti; – Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. |
Oblikovanje strehe | – Za objekte, ki mejijo na mestni javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem mestnem prostoru; – Za objekte znotraj industrijskega kompleksa se dovolijo vse vrste streh; dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost; – Za objekte večjih dimenzij se priporočajo ravne lahko pa tudi enokapne strehe majhnega naklona (do 17°); – Dovoljena je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic; – Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. |
| |
Oznaka tipa objekta | G |
Tip objekta oziroma zazidave | Svojstveni objekti |
Opis tipa objekta oziroma zazidave | – Posamezni objekt ali skupina objektov s svojevrstno oblikovno in zazidalno zasnovo (cerkve, šole, vrtci, poslovni objekti in objekti, ki jih ne moremo umestiti med druge objekte iz tega člena). |
Oblikovanje fasade | – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu oziroma območju; – Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov); – Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijoličasta, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva. Dopustna je uporaba svetlih barv v spektru sivih ter različnih zemeljskih barv v pastelnih tonih. Fasadni barvni poudarki v močnejših barvnih tonih so dopustni do največ 25 % fasadne površine. Poslikave fasad niso dopustne razen v primerih umetniških poslikav slepih fasad ter sakralnih objektov, gasilskih domov in objektov za kulturne dejavnosti in drugih objektov s posebnim simbolnim pomenom. |
Oblikovanje strehe | – Dovoljena je kritina v sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. |
(1) Javne površine so zemljišča in objekti, ki so po določbah tega odloka dostopni vsem pod enakimi pogoji.
(2) Javne površine so predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, parki, zelenice, površine za pešce in gozdovi s posebnim namenom.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin)
(1) Območja zelenih površin so nepozidana območja. Namenjena so ohranjanju zelenih površin, naravnih vrednot in oblikam rekreacije v negrajenem okolju. Zelene površine so območja naravnih vrednot, zelene ločnice v prostoru in oblikovane parkovne površine. V območjih zelenih površin so dovoljeni minimalni posegi za urejanje dostopov, poti, odvodnjavanje in za postavitev parkovne opreme, spominskih in informativnih obeležij.
(2) Faktor odprtih zelenih površin vključuje najmanj 50 % zelenih površin na raščenem terenu in največ 50 % tlakovanih površin (npr. trg, ploščad, igrišče). Izjemoma je lahko tlakovanih površin tudi več in sicer v primeru ureditve trga in večnamenske ploščadi, vendar ne več kot 80 %.
(3) Ob stanovanjskih objektih za posebne namene (SB) je treba zagotoviti na vsako posteljo najmanj 8 m² zelenih površin.
(4) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 200 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m. Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, vendar ne manj kot 50 m2. Najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov je 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti umaknjena od prometnic.
(5) Zasaditev površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(6) Če zaradi dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem odlokom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi pristojna občinska služba.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je treba odstranjena drevesa nadomestiti praviloma na območju zemljišča namenjenega gradnji novega objekta, oziroma v skladu z določbo prejšnjega odstavka tega člena, v času gradnje.
(8) Ob izvajanju gradbenih del v vplivnem območju dreves (to je območje, ki ga pokriva krošnja drevesa), ki se na zemljišču namenjenem gradnji ohranjajo, je treba izdelati načrt zavarovanja obstoječih dreves. Pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječih in načrtovanih in ostale vegetacije dreves:
– v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna odprtina za prehajanje zraka in vode je ø 2,0 m,
– odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je praviloma 2,0 m.
(9) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve zemljišča namenjenega gradnji.
(10) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati.
(11) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,2 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,2 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Oporni zid mora biti intenzivno ozelenjen in delno grajen iz kamna.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo, dimenzioniranje in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Na vseh zemljiščih namenjenih gradnji je potrebno poleg števila parkirnih mest, določenih po normativih v Preglednici 5, za objekte oziroma dejavnosti zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila, vendar ne manj kot 2 parkirni mesti, ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov, kot so gostilne, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, kvartarne dejavnosti, je treba zagotoviti parkirne prostore na funkcionalnem zemljišču pri objektu, drugače pa s soglasje Občine Horjul tudi drugje.
(3) Parkirišča pri objektih iz prejšnjega odstavka so lahko locirana ob objektu. V primeru drugačne lokacije parkirišč je potrebno pridobiti soglasje Občine Horjul.
(4) V enotah urejanja, v katerih prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi, se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva.
(5) Parkirna mesta in garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso dopustna.
Preglednica 5: Parkirni normativi
DEJAVNOST oziroma NAMENSKA RABA | ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
Stanovanja in bivanje |
Enostanovanjske stavbe in dvostanovanjske stavbe (AE, D) | 3 parkirna mesta na stavbo |
Stanovanjske stavbe za posebne namene (domovi za ostarele, vzgojni zavodi) | 1 parkirno mesto na 3 postelje |
Poslovno trgovske dejavnosti |
Stavbe javne uprave | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine |
Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Trgovske stavbe (trgovina lokalna pod 500 m2) | 1 parkirno mesto na 30 m2, uporabne površine, vendar ne manj kot 5 parkirnih mest |
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) |
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) |
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne …) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine, vendar ne manj kot 3 parkirna mesta |
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine |
Bencinski servisi | 1 parkirno mesto na 30 m2 prodajnih površin, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) | 1 parkirno mesto na 5 sedežev |
Muzeji in knjižnice | 1 parkirno mesto na 80 m2 uporabne površine |
Stavbe za opravljanje verskih obredov | 2 parkirni mesti na 30 m2 uporabne površine |
Športne dejavnosti |
Športna igrišča (stadion in pd.) | 1 parkirno mesto na 100 m2 površine igrišč, poleg tega 20 % parkirnih mest za avtobuse, a ne manj kot 2 parkirni mesti za avtobuse |
Športne dvorane s prostori za gledalce | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine |
Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes in pd.) | 1 parkirno mesto na 15 m2 uporabne površine |
Športna igrišča (javna kopališča) | 1 parkirno mesto na 150 m2 uporabne površine |
Posebne dejavnosti |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 parkirno mesto na 1 sobo |
Gostilne, restavracije, točilnice, bari | 1 parkirno mesto na 6 sedežev in 1 parkirno mesto na tekoči meter točilnega pulta, a ne manj kot 4 parkirna mesta |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 parkirno mesto na 10 postelj |
Družbene dejavnosti |
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 parkirno mesto na 30 m2 uporabne površine, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta |
Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali) | 1 parkirno mesto na 150 m2 uporabne površine, vendar ne manj kot 4 parkirna mesta |
Stavbe za izobraževanje (osnovne šole) | 2,5 parkirnih mest na učilnico |
Stavbe za izobraževanje (vrtci) | 2,5 parkirnih mest na oddelek, od tega 20 % za kratkotrajno parkiranje |
Proizvodne dejavnosti |
Obrt in servisi | 1 parkirno mesto na 20 m2 neto površine |
Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 parkirno mesto na 100 m2 uporabne površine, a ne manj kot 2 parkirni mesti |
Industrijske stavbe (nad 200 m2) | 1 parkirno mesto na 150 m2 uporabne površine |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) | 1 parkirno mesto na 150 m2 uporabne površine |
Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 parkirna mesta |
Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) | 1 parkirno mesto na 100 m2 uporabne površine |
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 parkirnih mest |
Drugo |
Pokopališča | 1 parkirno mesto na 600 m2 uporabne površine |
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 parkirno mesto na 600 m2 uporabne površine |
Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilcev) | 1 parkirno mesto na 50 m2 uporabne površine |
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe) | 1 parkirno mesto na 50 m2* uporabne površine *število parkirnih mest upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(6) Parkirne površine in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in počitka v okoliških objektih in okolici.
(7) Kadar podzemne garaže niso zgrajene pod stavbami, morajo imeti dovolj debelo plast tal, ki omogoča zatravitev in zasaditev drevnine. Streho garaže je dopustno urediti tudi kot javno površino; odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.
(8) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 parkirnih mest je treba ozeleniti. Drevesna gostota je eno drevo na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču čim bolj enakomerno razporejena.
(9) Parkirne površine in garažne stavbe morajo zadostiti pogojem s področja požarne varnosti. Goriva in maziva, ki lahko odtekajo, je treba zadržati in odstraniti na okolju neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti zagotovljeno možnost prezračevanja.
(10) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je treba v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(11) Parkirne površine in garažne stavbe ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisi, ki urejajo vrsto objektov glede na zahtevnost in biti skladni z namensko rabo in dopustno dejavnostjo območja.
Oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov:
– strehe nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvedejo kot ravne strehe ali v naklonu osnovnega objekta h kateremu se gradijo,
– pomožni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo kateri pripadajo,
– nad vhodi v lokale in pri izložbenih oknih objektov tipa BV in G morajo biti markize pri posameznem objektu medsebojno usklajene po velikosti, obliki, barvi in materialu,
– urbana oprema na območju prostorskega načrta mora biti oblikovana enotno.
(2) Drvarnice, ute in enoetažne pritlične lope morajo biti izdelane iz lesa. Ograje morajo biti žičnate, lesene ali kamnite in nižje od 2,2 m. Protihrupne ograje ob cestah so lahko tudi iz drugih materialov. Oporni zidovi do višine 1,2 m so dovoljeni le izjemoma, če ni možno drugače preprečiti polzenja terena.
(3) Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih in enostavnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih glede na namensko rabo in tip objekta.
(4) Gradnja kioskov za prodajo časopisov, do 20 m2, je dopustna na javnih površinah za pešce in na drugih zelenih površinah z oznako ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin, če se s tem ne ovira poteka prometa pešcev. Druge prodajne kioske je dopustno postaviti le za čas trajanja prireditev. Kioske za prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah, če se s tem ne ovira poteka prometa in pešcev.
(5) Začasne objekte sezonskega turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna. Ti objekti ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Pogoji za postavitev začasnega objekta so analogni pogojem kot za trajne posege v prostor. Če se postavi začasni objekt na javnem ali skupnem prostoru, mora upravljavec (lastnik) zemljišča pri soglasju za postavitev začasnega objekta definirati, kdaj je treba objekt odstraniti, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem času.
(6) Lokacija za postavitev spominskih in sakralnih objektov ter obeležij naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje, ki jo izdela pooblaščeni projektant, tako da se s postavitvijo dopolnjuje prostor in ne ovira prometa. Spominski in sakralni objekti, obeležja in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne poslabšujejo bivalnih pogojev in varnosti objekta in preglednosti prometa.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov. Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(8) Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov.
(9) Zunanji rezervoar za utekočinjen naftni plin oziroma kurilno olje in nafto za lastne potrebe objekta mora biti tipski in atestiran. Postavitev mora izvesti za takšna dela pooblaščeni izvajalec. Rezervoar za utekočinjen naftni plin mora biti odmaknjen od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov v skladu s predpisi o utekočinjenem naftnem plinu, vendar ne manj kot 1,5 m. Za manjši odmik, ki je skladen s prej omenjenim predpisom, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.
(10) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati praviloma na javnih površinah, izjemoma pa kjer to ni izvedljivo, na zasebnih površinah, v soglasju z lastnikom.
(11) Gostinske vrtove na javnih površinah je dopustno postaviti na podlagi soglasja organa Občine Horjul, pristojnega za urejanje javnih površin. Gostinski vrtovi na javnih površinah, ki niso povezani z obstoječim gostinskim obratom, morajo biti urejeni kot funkcionalna celota s točilno mizo in priključeni na potrebne komunalne vode.
(12) Gostinske vrtove na zasebnih površinah je dopustno postaviti na podlagi dovoljenja za osnovno dejavnost in pod pogojem, da so zagotovljena parkirna mesta za osnovno dejavnost in za kapacitete gostinskega vrta v skladu z določbami tega odloka.
(13) Vsi elementi opreme gostinskega vrta morajo biti premakljivi, da se ob morebitni intervenciji lahko odstranijo.
(14) Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki in markize. Dopustni so tudi nadstreški, izvedeni v rahlem naklonu, do 10 stopinj. Pri posameznem objektu morajo biti oblikovno usklajeni z ostalimi dodatki, npr. markizami. Iz nadstreškov mora biti urejen odtok padavinske vode.
(15) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni v skladu s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Kriteriji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov so opredeljeni v poglavju »III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji«.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (oznake K1, G),
– v območju površinskih voda (oznaka VC),
– v območjih površin razpršene poselitve (oznaka A) ter
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(2) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (oznake SSs, SK, SB),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (oznaka CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (oznake CDi, CDo, CDk, CDv),
– v območju prometnih površin (oznake PC, PO),
– v območjih zelenih površin (oznake ZD, ZK),
– v posebnih območjih (oznaka BC),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(3) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena je dopustno postavljati na javnih površinah.
(4) Objekti za oglaševanje so dopustni takrat, kadar se začasno namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(5) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na stavbah v vseh enotah urejanja in na parcelah stavb, v katerih se opravlja dejavnost. Na teh objektih in površinah je dopustno oglaševati z:
– napisom firme,
– znakom firme,
– nalepkami,
– zastavami in
– simboli firme, izdelka, storitve in podobno.
(6) Na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je treba za oglaševanje za lastne potrebe pridobiti soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(7) Objekte za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z določbami tega prostorskega načrta, je treba odstraniti v roku enega leta po njegovi uveljavitvi oziroma v skladu z rokom veljavnosti pogodbe, sklenjene z Občino Horjul.
III. 3. 6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Stavbno zemljišče v posamezni enoti urejanja se šteje za opremljeno:
– če je v tej enoti urejanja zgrajena in predana v upravljanje komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture, ki so določeni v prostorskem aktu občine, ali
– če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto.
(2) Gradnja stavb je dovoljena le na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je gradnja stavb dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo stavb zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka zgrajene stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.
(5) Opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na podlagi programa opremljanja. S programom opremljanja se za območja, na katerih se s prostorskim aktom predvideva gradnja nove komunalne opreme ali objektov in omrežij druge gospodarske javne infrastrukture, podrobneje določi komunalna oprema, ki jo je treba zgraditi, roke za gradnjo po posameznih enotah urejanja ter določijo podlage za odmero komunalnega prispevka.
(predpisana obvezna gospodarska javna infrastruktura)
(1) Obvezna gospodarska javna infrastruktura so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
(2) Stavbna zemljišča za gradnjo stavb so komunalno opremljena, ko je komunalna infrastruktura, ki zagotavlja najmanj oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, zgrajena in predana v upravljanje izvajalcu javne službe pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za osnovno stavbo.
(obveznost priključevanja na komunalno opremo)
(1) V posameznih enotah urejanja je obveznost priključevanja že zgrajenih objektov na komunalno opremo sledeča:
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je kanalizacijsko omrežje že zgrajeno,
– obvezna priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena,
– obvezna priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode (male čistilne naprave), kjer kanalizacijskega omrežja ne bo potrebno zgraditi, glede na merila in določila nacionalnega Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Pri priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila sprejetega občinskega operativnega programa, iz 125. člena tega odloka.
(priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje)
(1) Priključevanje objektov na kanalizacijsko omrežje se izvede skladno s pogoji in soglasjem upravljavca.
(2) Če upravljavec ne predvideva priključitve na javno kanalizacijsko omrežje je dopustna izgradnja male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(priključevanje objektov na vodovodno omrežje)
(1) Priključevanje objektov na vodovodno omrežje se izvede skladno s pogoji in soglasjem upravljavca.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev pooblaščene organizacije Občine Horjul, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan, pod pogojem, da je vse v skladu s predpisi s področja oskrbe s pitno vodo.
(priključevanje objektov na javne ceste)
Priključevanje objektov na javne ceste se izvede skladno s pogoji upravljavca.
III. 3. 7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji v varovalnih koridorjih in varovalnih pasovih gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(2) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ni dopustna gradnja objektov, v katerih je vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(3) Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih predpisih, večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.
(4) Širina varovalnih pasov posameznih infrastrukturnih omrežij merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 6: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod | 3 m |
Kanalizacija | 3 m |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom | 3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe | 3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
| 400 kV in 220 kV – nadzemni potek | 40 m |
| 400 kV – podzemni potek | 10 m |
| 110 kV in 35 kV – nadzemni potek | 15 m |
| 110 kV in 35 kV – podzemni potek | 3 m |
| 10 do vključno 20 kV – nadzemni potek | 10 m |
| 10 do vključno 20 kV – podzemni potek | 1 m |
| do vključno 1 kV – nadzemni potek | 1,5 m |
| do vključno 1 kV – podzemni potek | 1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti: |
| 400 kV in 220 kV | 40 m |
| 0,4 kV | 2 m |
Plinovod z obratovalnim tlakom: |
| Prenosni plinovodi | 65 m |
(5) V varovalnem pasu plinovoda je potrebno upoštevati predpise, določene s podzakonskimi akti, ki urejajo področje energetske infrastrukture.
(6) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer:
– bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
– stanovanjskih objektov,
– objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
– objektov, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti,
– otroških igrišč in javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje večjega števila ljudi.
(7) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope).
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav v skladu z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem odloku, se upošteva določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa, mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
Preglednica 7: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Glavna cesta | 25 m |
Regionalna cesta | 15 m |
Lokalna cesta | 6 m |
Javna pot | 4 m |
(4) Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev oziroma lokalne skupnosti. Upravljavec glavne ceste ni dolžan zagotavljati dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Upravljavec tudi ni dolžan zagotavljati zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja prometnic, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu njihove izgradnje.
(varovalni koridorji objektov gospodarske javne infrastrukture)
(1) V varovalnih koridorjih vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je dopustna gradnja objektov skladno s pogoji in soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca tega omrežja v skladu s predpisi.
(2) Širina varovalnih koridorjev posameznih infrastrukturnih omrežij oziroma objektov merjeno levo in desno od osi posameznega voda mora biti takšna, kot je navedeno v Preglednici 8: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja.
Preglednica 8: Varovalni koridorji infrastrukturnega omrežja
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA KORIDORJA |
Vodovodno omrežje dimenzije 700 mm in več | 5 m |
III. 3. 8 Gradnja objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja daljinskih objektov, omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvede skladno s pogoji in soglasjem upravljavca.
(2) Na celotnem območju Občine Horjul je dovoljena gradnja daljinskih omrežij komunalne in gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi objekti in priključki nanje (kot so cevovodi, elektrovodi, plinovodi, ceste, posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ipd.).
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cest)
(1) Pri rekonstrukcijah in preplastitvah je potrebno nivo cestišča in pločnikov za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne poslabša.
(2) Zagotoviti je potrebno služnostne poti na kmetijska in gozdna zemljišča za poti in vlake, ki bodo izgubljene ob zazidavi. Obstoječe prostore, ki so namenjeni začasnemu skladiščenju lesa in morebitna obračališča je potrebno ohraniti ali jih nadomestiti z novimi. Ceste, na katere se priključujejo transportne poti, ki zagotavljajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov in drugih primarnih surovin, morajo biti utrjene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
(3) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste.
(4) Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti omogočeni neposredno s ceste ali posredno čez skupne dovoze ali sosednja dvorišča.
(5) Na koncu ulic, v kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
(6) V primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti.
(7) Za glavne prometnice v naselju in predvidene nove prometnice v območju urejanja je širina cestišča 5 m.
(8) Pločniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam, kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega značaja. Pri izgradnji javnih prometnic za pešce je potrebno zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
(9) Kolesarske steze se v primerni širini urejajo ob glavnih prometnih ulicah, kjer prosti koridor poleg izvedbe vsaj enostranskega pločnika omogoča izvedbo le-teh.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Vodovodno omrežje mora poleg oskrbe s pitno vodo zagotavljati tudi požarno varnost objektov s sistemom podzemnih in nadzemnih hidrantov. Hidranti morajo biti praviloma nadtalni lomni, če to iz utemeljenih razlogov ni mogoče pa se vgradijo podzemni. Hidrante je treba praviloma umeščati na ustreznih medsebojnih razdaljah in zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(2) Vodohran mora imeti dostopno pot. Priporočljivo je, da so vodohrani zaradi manjše vizualne izpostavljenosti vsaj delno vkopani.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja porabljene vode.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja v skladu s predpisi in pogoji ter soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema.
(2) Projektiranje in izvedba čistilnih naprav se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) V območju vodovarstvenih pasov mora biti kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za padavinsko odpadno vodo zgrajeno v skladu s predpisom o vodovarstvenem območju.
(4) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Možnost ponikanja padavinskih voda na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno izkazati z hidrogeološkim poročilom. Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev in soglasja pristojnega organa oziroma upravljavca kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah zemljišča namenjenega za gradnjo stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). V primeru, da se izkaže, da ponikanje padavinskih voda ni možno in da ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinskih odpadnih voda ter, da ni možno zagotoviti odvoda meteornih voda na drug ustrezen tehnični način, gradnja objekta do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje padavinskih odpadnih voda ni dovoljena.
(5) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na javne površine niti v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Lokalni energetski koncept ne predvideva gradnje distribucijskega plinovodnega omrežja ali postavitve rezervoarjev za utekočinjen naftni plin. Do izgradnje le-teh je dopustna le raba obnovljivih virov energije ali pridobivanje toplote iz kogeneracije z visokim izkoristkom.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Na območju Občine Horjul je treba upoštevati objekte elektroenergetske infrastrukture za razdeljevanje in prenos električne energije ter distribucijsko omrežje.
(2) Obstoječe transformatorske postaje ter 20 kV in 0,4 kV vode, ki bi jih bilo potrebno odstraniti, se pred tem nadomesti z objektom ustrezne zmogljivosti.
(3) Lokacije transformatorskih postaj in priključnih omaric morajo biti vedno dostopne.
(4) Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji bo potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture.
(5) Izven urbanih naselij se 20 kV in 0,4 kV omrežja gradi predvsem v nadzemni izvedbi ter kablovodi, ki so prosto položeni v zemlji ali po potrebi v ceveh. V urbanih naseljih se 20 kV in 0.4 kV omrežja gradi praviloma v kabelski izvedbi, kjer je potrebno v obbetonirani kabelski kanalizaciji.
(6) Transformatorske postaje 21/0,42 kV se gradijo v kabelski izvedbi, izjemoma izven urbanih naselij, kjer so potrebne manjše moči, na betonskem ali lesenem drogu. Nove transformatorske postaje je dovoljeno locirati znotraj ureditvenega območja naselja na parcelah, za katere je pridobljeno soglasje lastnika in tistega, čigar interes je prizadet.
(7) Dopustna je rekonstrukcija vseh elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 35 kV in več, pri čemer je dopustno rekonstruirati 35 kV daljnovode v napetostni nivo 110 kV ter 220 kV daljnovode v napetostni nivo 400 kV, če so upoštevani tehnični predpisi o elektromagnetnem sevanju.
(8) Za vsako graditev objekta v varovalnih pasovih obstoječih prenosnih daljnovodov in koridorjih predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca omrežja.
(9) Prostozračni elektrovodi ne smejo potekati v smeri varovanih pogledov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen brezžičnih sistemov, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije mora investitor upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja.
(3) Na vseh območjih namenske rabe prostora in na območjih kjer je predvidena izdelava OPPN, je dopustno graditi objekte in naprave mobilnih komunikacij, pri čemer stavbe ne smejo presegati neto tlorisne površine 30 m2 oziroma višine 4 m, gradbeno inženirski objekti pa ne smejo biti višji od 10 m oziroma z antenskimi nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine obstoječega objekta za več kot za 10 m.
(4) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter na otroška igrišča.
(5) Baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi ni dopustno umeščati na območja stanovanj in na območja zelenih površin, na območja namenjenih vzgoji, varstvu, zdravstvu in izobraževanju.
(6) Objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Objekte in naprave mobilne telefonije različnih operaterjev se mora združevati na istih objektih, če je to tehnično izvedljivo.
(7) V enotah urejanja prostora, kjer s tem predpisom gradnja baznih postaj ni dovoljena, je obstoječ objekt mobilne telefonije dopustno nadomestiti z drugim na istem mestu, če je zgrajen na podlagi ustreznih dovoljenj.
(8) Objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
(9) Oblikovanju objektov mobilne telefonije (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora.
(10) Na varstvenih območjih, kjer se varuje posebna vrednota in na območjih v varovalnem pasu infrastrukture je bazno postajo dopustno postaviti le ob predhodni pridobitvi soglasja pristojnega organa.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati v namenskih posodah in jih ustrezno ločevati. Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti pri individualnih novogradnjah praviloma v objektu ali na zemljišču, namenjenemu za gradnjo, h kateremu pripada. Pri kolektivnih objektih mora biti odjemno mesto praviloma ob javni kategorizirani cesti.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti urejeno v skladu s predpisi in praviloma zaščiteno z nadstrešnico, na utrjeni površini, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.
(3) Zbiralnice odpadkov so praviloma nadzemne in umeščene na utrjene javne površine.
(4) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko zgrajenih skladiščih.
(5) Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena v sklopu pokopališča, tako, da so za okolje čim bolj nevpadljiva. Zagotovljen mora biti reden in enoten način odvoza odpadkov.
III. 3. 9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
III. 3. 9. 1 Ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravno ali kulturno dediščino, niso dovoljeni.
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij in potencialnih posebnih varstvenih območij so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Pri načrtovanju gradenj in ureditev se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, posebnih varstvenih območij, potencialnih posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij, ki izhajajo iz naravovarstvenih pogojev in soglasja pristojnega zavoda.
(3) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem prostorskim načrtom, in je gradnja predvidena na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je potrebno pred začetkom izdelave projekta pridobiti naravovarstvene pogoje ter k projektnim rešitvam naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja, ki so navedena in prikazana v Prikazu stanja prostora.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine.
(2) Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih območij dediščine).
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem členu.
Za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano naselbinsko dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano kulturno krajino in zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma naseljem,
– avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano vrtnoarhitekturno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
– grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi),
– naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos kulturne dediščine z okolico (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin, in
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst.
Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje urejuje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
Za drugo registrirano dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(12) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje urejanja. Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom. Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanja ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(13) Za poseg v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka OPN ali drugih predpisov.
(14) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(15) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(16) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(17) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
III. 3. 9. 2 Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Vire onesnaževanja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
(2) Na celotnem območju Občine Horjul so dopustne le tiste dejavnosti, ki skladno z veljavnimi predpisi ne povzročajo večjih obremenitev okolja in ne presegajo dovoljene ravni hrupa za posamezno območje.
(3) Gradnja objektov, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dopustne, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(4) Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba v skladu z predpisom o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
(5) Za vsako proizvodno dejavnost mora poseben del projekta za gradbeno dovoljenje vsebovati presojo vplivov na okolje. V območjih za proizvodnjo (oznaka I) je treba upoštevati dovoljene ravni hrupa za proizvodna območja.
(6) V proizvodnih objektih in obrtnih delavnicah so dovoljeni le takšni tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka, površinskih voda in podtalnice ter ne vplivajo na stanovanjska območja s prekomernim hrupom.
(7) Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu (obrtne delavnice) uporabljajo nevarne snovi oziroma imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno analizirati odpadne vode, ki jih spuščajo v naravni recipient.
(8) Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču opravljajo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi, goriva, olja, kemikalije, lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju nevarne snovi lahko v celoti prestrežejo.
(9) Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme.
(10) Pri vseh novih gradnjah objektov morajo biti zagotovljeni elementi naravne osvetlitve bivalnih in delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za varstvo zraka pred onesnaževanjem je potrebno za objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij v zrak ter pripraviti program sanacije. Pri gradnji novih objektov in naprav je potrebno zagotoviti, da ne bodo prekoračene s predpisi dopustne emisije.
(3) Pri posameznih obstoječih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti pristojni organ Občine Horjul.
(1) Posegi na vodna in priobalna zemljišča so dovoljeni za posege, ki so opredeljeni v 37. členu Zakona o vodah.
(2) Vsi vodotoki in stoječe vode imajo 5-metrski pas priobalnega zemljišča. V območju priobalnega zemljišča je prepovedano graditi kakršnekoli objekte, ograje, naprave, ki bi preprečevali dostop do vode. Prav tako so prepovedani posegi, ki bi spreminjali obstoječi vodni režim (zajezitve, brvi s podporo v strugi, zoževanje pretoka ipd.). Prepovedano je odstranjevanje obvodne vegetacije.
(3) Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi za potoke in vodne jarke, ki niso vrisani v kopije katastra, ter za vodotoke, ki potekajo v zaprtem pretočnem profilu (ceveh, škatlasti armirano betonski profil).
(4) Kadar vodotok ni vrisan na karti katastra oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo v skladu s predpisi o vodah ali Zakonom o vodah in njihovimi Podzakonskimi akti.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, ki jih določa zakon, ki ureja vode. Lastnik ali drugi posestnik vodnega, priobalnega zemljišča mora, skladno z Zakonom o vodah, dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega dobra ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra, razen če je na vodnem, priobalnem ali drugem zemljišču zgrajen objekt, namenjen za:
– rabo voda;
– zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– varstvo voda pred onesnaženjem;
– obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno), je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
(6) Vsaka gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima, ki lahko nastane s posegom:
– na vodnem ali priobalnem zemljišču;
– ki je potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu;
– ki je potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode);
– na varstvenih in ogroženih območjih;
– zaradi odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik;
– hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) Na priobalnem zemljišču je prepovedano gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin.
(8) V površinskih vodah ter na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano pranje vseh vozil in drugih strojev ali naprav.
(9) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano: izlivati, odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki ter odlagati ali pretovarjati odkopan ali odpadni material.
(10) Pri načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
(11) Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(12) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(13) Pri načrtovanju aktivnosti – posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, ki jih določa Zakon o vodah.
(14) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogočajo prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(1) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(2) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati predpis o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
(3) Za posege na vodovarstvenih območjih, ki so določena s predpisom, je treba v primeru neskladja tega prostorskega načrta s pogoji ministrstva, pristojnega za vode, upoštevati pogoje slednjega.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa, pristojnega za vode.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise s področja varstva tal. V največji možni meri je potrebno ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) Pri gradnji objektov je potrebno zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Posegi v gozd oziroma gozdni prostor so dopustni pod pogojem, da so usklajeni z namembnostjo prostora in niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi zaradi izvedenih del ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Potrebno je zagotoviti, da se obstoječe dostope in manipulacijske površine ohrani ali primerno nadomesti.
(3) V večjih sklenjenih gozdnih kompleksih posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Posege v gozd in gozdni prostor se usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih površin.
(4) Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor (25 m vplivni pas od gozdnega roba) je treba pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Mnenje javne gozdarske službe se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
III. 3. 9. 3 Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Posegi na območju možne izključne rabe za potrebe obrambe ne smejo onemogočati uporabe območja za obrambne potrebe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize ter za usposabljanje, oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče rabo za obrambne potrebe v navedenih primerih takoj vzpostaviti. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.
(2) Za vsako novogradnjo in nadzidavo višine nad 18 m v ožjem območju omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi drogovi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za ožje območje šteje oddaljenost 1 km od navedenih območij.
(3) Za vsako novogradnjo ali nadzidavo višine nad 25 m v širšem območju omejene in zavarovane rabe za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali antenskimi stolpi je potrebno pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za obrambo. Za širše območje šteje oddaljenost 2 km od navedenih območij.
(4) Določba prejšnjega odstavka ne velja v širšem okolišu območij za potrebe obrambe z antenskimi stolpi in antenskimi drogovi, ki se nahajajo izven naselij na vzpetinah.
(erozijska in plazljiva območja)
(1) Na plazljivem območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Umeščanje posegov (gradnja in poseganje v prostor) na erozijsko ogrožena območja je mogoče samo na osnovi pozitivnega geomehanskega mnenja.
(2) Prepovedano je:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– vsi posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(3) Za vse posege na plazljivih območjih je potrebno pridobiti mnenje pristojne organizacije s področja geomehanike.
(4) Pri urejanju kmetijskih zemljišč in z gradnjo kmetijskih ter gozdnih prometnic se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, ne smejo se porušiti razmerja na labilnih tleh in se tudi ne sme preprečiti odtok visokih voda in hudournikov.
(območja potresne ogroženosti)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono potresne ogroženosti.
(1) Območja poplavne nevarnosti so prikazana v Prikazu stanja.
(2) Vse ureditve za zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom.
(3) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.
(4) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.
(5) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.
(7) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(8) Ne glede na določbe četrtega in sedmega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(9) Omilitveni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti na podlagi Hidrološko hidravličnega elaborata, št.: H – 36A/15: Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ligojščici in Stojanšku v Občini Horjul, Eho projekt d.o.o., Ljubljana, junij 2017, so naslednji:
Glede na obstoječo poplavno nevarnost ob Stojanšku, ko se del vode pri Q100, zaradi dveh premajhnih prepustov (premera 100 cm) ob Stari cesti, razlije izven struge in nekontrolirano steka po naselju vse do tovarne Metrel, kjer se vode stečejo v strugo Horjulščice, se predvidi naslednje ukrepe:
– U_1 Razcevitev vodotoka ob parceli 303/3, k.o. Horjul, kjer je bila izvedena zacevitev s cevmi premera 100 cm, in ureditev struge potoka z obojestranskim obrežnim zidom. Prav tako se uredi struga z izdelavo brežine z opornim zidom na mestu, kjer je zdaj rampa za dovoz traktorjev v potok.
– U_2 Zamenjava obstoječega cevnega prepusta premera 100 cm s škatlastim prepustom v enakih dimenzijah, kot je pretočni profil v vodotoku pred in za prepustom.
Na Ligojščici v Ljubgojni se v skladu z elaboratom podimenzionirane prepuste pod dovozi in cesto zamenja z večjimi, ki bodo zadosti velike, da prevajajo stoletne vode, ki imajo skozi naselje pretok 3,8 m3/s. Prepuste pod cesto se lahko izvede tudi z prefabriciranimi elementi 100x120 cm. Zacevitve pod dovozi se lahko v zgornjem delu naselja, kjer je padec zelo velik, izvede s cevmi premera 100 cm, v spodnjem delu, ko se padec potoka zmanjša, pa s cevmi premera 120 cm. Kjer zacevitve niso potrebne zaradi premostitve, naj se potok razcevi. Zaradi prodonosnosti je potrebno pred naseljem izgraditi prodno jamo, katero bo potrebno redno čistiti. Predvideni so naslednji ukrepi:
– U_3 Izgradnja prodne jame zaradi prodonosnosti vodotoka Ligojščica. S tem se zmanjšala možnost odlaganja plavin ter posledično zmanjševanje pretočne sposobnosti struge in prepustov. Potrebno bo redno pregledovanje in čiščenje plavin po intenzivnejših padavinskih dogodkih. Strugo vodotoka gorvodno in dolvodno od novega objekta se smiselno prilagodi in uredi.
– U_4 Zamenjava obstoječih prepustov s cevmi premera 100 cm, ki prevajajo Q100 (upoštevano je 25 % rezervne višine cevi), pod obstoječo cesto in dovozom blizu stanovanjske hiše z naslovom Ljubgojna 13A.
– U_5 Odprtje in ureditev zacevljene struge na ali ob parceli 1744/7, 1596/4 in 1741/4, vse k.o. Horjul (razen pod zgoraj omenjenim dovozom: U_4).
– U_6 Zamenjava obstoječih prepustov pod dvoriščem in dovozom do gospodarskega poslopja pri hiši z naslovom Ljubgojna 26 s cevmi premera 120 cm (upoštevano je 25 % rezervne višine cevi).
– U_7 Zamenjava prepusta pod lokalno cesto pri hiši z naslovom Ljubgojna 26 s škatlastim prepustom širine 120 in višine 100 cm (upoštevano je 0,5 m varnostnega nadvišanja nad koto Q100).
– U_8 Razcevitev obstoječe zacevitve pri hišah z naslovom Ljubgojna 4, Ljubgojna 27 in Ljubgojna 15 in vzpostavitev odprte urejene struge.
– U_9 Zamenjava prepusta pod glavno cesto s škatlastim prepustom širine 120 in višine 100 cm (upoštevano je 0,5 m varnostnega nadvišanja nad koto Q100).
– U_10 Povečanje sposobnosti odvajanja padavinskih vod iz območja pri hiši z naslovom Ljubgojna 24. Obstoječa meteorna kanalizacija premera 40 cm naj se nadomesti z odprtim jarkom ob cesti, pod cesto pa naj imajo cevi premer 60 cm. Odvod vode se spelje v bližnji jarek na drugi strani glavne ceste.
Ligojščica v Horjulu: Največji vpliv na poplavno ogroženost na tem območju ima zadnji dvocevni prepust pri nekdanjem podjetju Argo, ki pozroča zajezbo in dvig visokih voda gorvodno od prepusta. Struga ima na tem območju zelo majhen padec, zato se vpliv zajezitve pozna na večjem območju. Elaborat na tem območju predvideva ohranitev nekaterih retencijskih površin za razlivanje visokih voda: pod vrtcem in vzdolž Ligojščice na desnem bregu med cestama Na grič in Na Staje. Za zmanjšanje poplavne nevarnosti v primeru nastopa Q100 se izvede naslednje omilitvene ukrepe:
– U_11 Razcevitev obstoječih zacevitev ob parceli št. 581/1, k.o. Horjul in vzpostavitev urejenega odprtega kanala dimenzij: širina v dnu 1,5 m, naklon brežin 1:1,5 in višine cca 1,3 m.
– U_12 Obstoječi škatlast prepust širine 1,8 m in višine 1,0 m prevaja Q100 pod tlakom. Ob ureditvi tega odseka struge (odprtje zacevljenih delov struge), predlagamo da se prepust poglobi za 0,3 m in po potrebi podbetonira. Nove predvidene dimenzije prepusta: širina 1,8 m in višina 1,3 m (pri Q100 bi ostalo 0,2 m varnostnega nadvišanja).
– U_13 Na cesti Na Vovčne se zamenja prepust. Nov predviden škatlast prepust naj bo dimenzij: širine 2,5 m in višine 1,8 m (upoštevano je 0,5 m varnostnega nadvišanja nad koto Q100).
– U_14 Razcevitev obstoječe zacevitve čez parcelo št. 700/14 in 693/3, k.o. Horjul in vzpostavitev urejenega odprtega kanala dimenzij: širina v dnu 1,5 m, naklon brežin 1:1,5 do višine obstoječega terena (1,8–2,0 m).
– U_15 Na Vrhniški cesti se zamenja prepust. Nov predviden škatlast prepust naj bo dimenzij: širine 4 m in višine 1,8 m (upoštevano je 0,5 m varnostnega nadvišanja nad koto Q100).
– U_16 Nadvišanje dela parcele 584/2 k.o. Horjul na minimalno koto 338,5 m n.v. V 5 m pasu ob vodotoku nadvišanje ni dovoljeno.
Faznost izvedbe omilitvenih ukrepov naj bo sledeča:
– ukrepa U_1 in U_2 naj se izvede sočasno, ali U_2 pred U_1;
– v Ljubgojni se najprej izvede prodno pregrado nato pa se začne izvajati ukrepe od spodaj navzgor, torej od U_9 do U_4;
– Ob Ligojščici v Horjulu naj se z vodnogospodarskimi deli začne (od spodaj navzgor) od ukrepa U_15 do U_11. Razcevitev pri kmetiji Bitenc se lahko izvede že med izvedbo ukrepov U_13 in U_12.
(10) Vsakdo, ki živi na območjih, izpostavljenih nevarnostim poplav, mora tudi sam poskrbeti za preventivne ukrepe na podlagi informacij o ogroženosti. Ti prebivalci naj samoiniciativno ali na alarmni znak za nevarnost poplav pričnejo z izvajanjem osnovnih zaščitnih ukrepov za zaščito premičnega premoženja, kamor sodijo: evakuacija materialnih dobrin iz kletnih etaž, umik vozil ter večjega vrednejšega premičnega premoženja s poplavnega območja, obveščanje občinskega štaba civilne zaščite o situaciji in problematiki v njihovem bivalnem okolju, pomoč bližnjim sosedom, ki so pomoči potrebni, umik ljudi (otrok, bolnih in starejših) na varno, spremljanje razvoja nesreče (osebno in preko medijev) in priprava na poplave (napotki občanom, kako ravnati pred poplavo, med njo in po njej).
(1) Za varstvo pred požarom je potrebno upoštevati požarnovarnostne predpise, zlasti pa je potrebno:
– zagotoviti potrebne odmike med objekti oziroma izvesti ustrezno požarno ločitev objektov, pri čemer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru,
– opredeliti površine za neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila (za določene objekte je treba opredeliti tudi postavitvene površine za intervencijska vozila),
– zagotoviti zadostne količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja,
– zagotoviti ob objektih in napravah zadosten zunanji prostor, ki omogoča morebitno evakuacijo ljudi in dobrin iz objektov,
– upoštevati razdalje, čas in oddaljenost najbližje gasilske enote.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je potrebno zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo požarno varnost.
III. 3. 10 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Pri izvajanju gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst objektov v javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah.
(1) Ta prostorski načrt, glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na območju stanovanjskih površin za posebne namene (SB);
III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SSs),
– na območju stanovanjskih površin: površine podeželskega naselja (SK),
– na območju površin razpršene poselitve (A),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.
(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) V II. stopnji varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m na vsako stran od roba ceste.
(4) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba gradnje objektov načrtovati z aktivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(6) Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke, na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.
(7) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(8) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in s tem prostorskim načrtom. Pri stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba zagotoviti minimalno zahtevano osončenje z direktno sončno svetlobo, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja učinkovite rabe energije v stavbah.
(učinkovita raba energije)
(1) Občina Horjul mora pri načrtovanju bodoče energetske oskrbe upoštevati predvsem:
– zagotovitev učinkovite rabe energije (zamenjava zastarelih kotlov, sanacija stavbnega pohištva, zagotovitev ustrezne izolacije stavb itd.) in pospešenega prehoda iz rabe nefosilnih goriv na obnovljive vire energije,
– zagotoviti na območjih strnjene poselitve uvedbo skupnih sistemov oskrbe z energijo in hladom,
– spodbujanje soproizvodnje in trigeneracije,
– v največji možni meri izkoristiti potencial obnovljivih virov energije in s tem zmanjšati energetsko odvisnost,
– predvidene novogradnje je potrebno načrtovati glede na lokacijo, velikost in tipe porabnikov, vse v sladu z določili PURES (Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah).
(2) Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote je, ob upoštevanju podnebnih razmer in zagotavljanju ustreznega toplotnega ugodja za bivanje in delo ljudi v stavbah, treba zagotoviti tudi z učinkovito rabo energije. Z izbiro toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah, je treba zagotoviti, da stavba ne preseže dovoljene letne dovedene energije za svoje delovanje.
(3) Povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah je mogoče doseči z:
– zagotavljanjem dobrega tesnjenja oken oziroma njihova zamenjava,
– ustrezno toplotno izolacijo podstrešij,
– redni pregledi instalacij za potrebe ogrevanja objektov,
– s hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema in vgradnjo termostatskih ventilov,
– zamenjavo oziroma posodobitvijo kurilnih naprav,
– zagotovitev ustrezne toplotne izolacije stavb,
– zmanjšanje porabe električne energije z racionalno rabo energije in uporabo varčnih naprav.
III. 3. 11 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(stavbišča objektov razpršene gradnje na nestavbnih zemljiščih)
(1) Objekti razpršene gradnje so legalno zgrajeni objekti, na zemljiščih, ki v prostorskem aktu niso opredeljena kot stavbna zemljišča. Prikazani so v katastru stavb na karti namenske rabe prostora, legalnost pa se izkazuje z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem.
(2) Na objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so dopustni:
– rekonstrukcija in novogradnja objektov,
– dozidave in nadzidave do 50 % BTP osnovnega objekta v okviru oblikovne in komunalne sanacije,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov,
– komunalna in oblikovna sanacija objektov.
(3) Za objekte razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za objekte v namenski rabi SSs.
(4) Na parceli objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za podrobno namensko rabo SSs, oddaljeni največ 10 m od skrajne točke osnovnega objekta.
(5) Na nezakonito zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena je dopustna le odstranitev objektov.
III. 4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
(1) V tem poglavju so za posamezne vrste območij podrobnejše namenske rabe iz 46. člena tega odloka, določeni:
– prevladujoča namembnost oziroma dejavnost, ki ji je namenjeno območje podrobnejše namenske rabe,
– dopustni objekti ter objekti ali dejavnosti, ki so dopustni ob izpolnjevanju predpisanih pogojev (pogojno dopustni objekti in dejavnosti),
– dopustne gradnje in druga dela,
– dopustni nezahtevni in enostavni objekti,
– prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti ter drugi prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za gradnjo objektov in rabo prostora na posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
(2) Dopustni in pogojno dopustni objekti so določeni glede na njihov namen oziroma njihovo prevladujočo rabo.
(terminologija in hierarhična struktura posebnih prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi dopustnih objektov in dejavnosti za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja.
(2) Višina objekta je višina vidnega dela stavbe, ki se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje ležeče točke objekta.
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa enostanovanjska pozidava« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Namenjena so bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo) |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12420 Garažne stavbe, – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | – Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | tip AE, D – Če so v območju dvostanovanjske in večstanovanjske stavbe tipa BV, ali drugi nestanovanjski objekti, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
2.2 Višina objektov | – Tip AE: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm, kota slemena je do 11,5 m. – Tip D: do P+1, kota slemena je do 8,50 m. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Zasaditev dreves: – na zemljišču namenjenemu za gradnjo stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi vsaj 2 drevesi. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih površinah za posebne namene)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – večstanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Namenjena so bivanju za posebne namene, in sicer za bivanje v domu starostnikov, oskrbovanih stanovanjih. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, poslovno-storitvene dejavnosti, šolstvo, zdravstvo, znanost, šport, kultura, uprava, sodstvo). |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, razen 11302 domovi za odvajanje od odvisnosti in begunski centri, – 24110 Športna igrišča: igrišča za športe na prostem – večnamenska igrišča v normativno predpisani velikosti za določeno igro z žogo, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: otroška in druga javna igrišča, – 12420 Garažne stavbe. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | a) Druge dopustne gradnje in posegi: – preureditev podstrešij v stanovanja za posebne namene. b) Gradbeni posegi določeni v točki a) so dopustni, če intenzivnost izrabe zemljišča namenjenega za gradnjo ne presega vrednosti iz 51. člena, če so zagotovljena dodatna parkirna mesta in zelene površine v skladu z določbami tega prostorskega načrta. Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti je v objektih za posebne namene je najmanj 70 % za stanovanja za posebne namene in največ 30 % za ostale dejavnosti. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | – Tip BV, G Če se v območju tipa SB, nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti tipa AE in D, ali drugi stanovanjski in nestanovanjski objekti, ki niso skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije (brez povečanja bruto tlorisne površine objekta), vzdrževalna dela in odstranitev objektov; pri stanovanjskih objektih je dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določbami za SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava. |
2.2 Višina objektov | Kota slemena do 16 m. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | a) Zasaditev dreves: – na zemljišču namenjenem za gradnjo stanovanjske stavbe za posebne namene je potrebno zasaditi vsaj 5 dreves/ha, – na zemljišču namenjenemu za gradnjo nestanovanjskih objektov je potrebno zasaditi vsaj 5 dreves/ha. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah podeželskega naselja)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem, trgovske dejavnosti na drobno, kmetijstvo in gozdarstvo ter do 200 m2 bruto tlorisne površine za poslovno oziroma obrtno dejavnosti, ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12740 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe: – gasilski domovi, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12510 Industrijske stavbe (obrtne delavnice – do 280 m2 bruto tlorisne površine), – 12301 Trgovske stavbe, do 200 m2 bruto tlorisne površine, – 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti do 200 m2 bruto tlorisne površine, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 12420 Garažne stavbe. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip AE, D, C – Če so v območju dvostanovanjske in večstanovanjske stavbe tipa BV, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
2.2 Višina objektov | Višina stanovanjskih objektov: – tip AE: do P+1+M, kota slemena do 10,00 m. Za nestanovanjske stavbe višina znaša 13,00 m. Če je objekt na strmem terenu je klet lahko do treh strani vkopano v zemljo. – tip D: P, kota slemena do 8,50 m. – tip C: ostali objekti – višina P+1, kota slemena do 13,00 m. Tloris manj zahtevnih gospodarskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic minimalno 1:1,5 oziroma naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v enoti urejanja prostora. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Zasaditev dreves: – na zemljišču namenjenem za gradnjo stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi vsaj 2 drevesi. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – gospodarski objekti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | / |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo ter bivanje. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12740 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: C |
2.2 Višina objektov | Višina nestanovanjskih objektov: – tip C ostali objekti – višina do P+1, kota slemena do 13,00 m. Tloris manj zahtevnih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic minimalno 1:1,5 oziroma naj sledi tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v enoti urejanja prostora. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na osrednjih območjih centralnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »CU – osrednja območja centralnih dejavnosti« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | So namenjena različni dejavnosti in sicer trgovski, oskrbni, storitveni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojni izobraževalni, kulturni, verski in podobnim ter bivanju. |
1.2 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.3 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe, – 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene, – 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, – 12640 Stavbe za zdravstvo, – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), – 12740 Druge nestanovanjske stavbe ki niso uvrščene drugje (stavbe za nastanitev policistov, gasilcev), – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 24110 Športna igrišča, garderobe, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12420 Garažne stavbe. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Druge dopustne gradnje in posegi: – preureditev podstrešij v stanovanja. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: G, BV, AE |
2.2 Višina objektov | – tip AE: do P+1+M, kota slemena do 10,00 m. – tip G, BV: do P+2+M, kota slemena do 16 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | – Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalno vpetost v širše zaledje. – Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
1.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Zasaditev dreves: – na zemljišču namenjenem za gradnjo stanovanjske stavbe je potrebno zasaditi vsaj 5 dreves na hektar, – na zemljišču namenjenemu za gradnjo nestanovanjskih objektov je potrebno zasaditi vsaj 5 dreves/ha. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na drugih območjih centralnih dejavnosti)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt. |
1.2 Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, – 12201 Stavbe javne uprave, – 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe, – 12303 Bencinski servisi, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, – 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe, – 12111 Hotelske in podobne gostinske stavbe, – 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev, – 12302 Sejemske dvorane, razstavišča, – 12420 Garažne stavbe, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (stavbe za nastanitev policistov, gasilcev), – 21311 Letališke steze in ploščadi: heliport na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Na obstoječih eno- in dvostanovanjskih objektih tipa AE in D in na večstanovanjskih objektih tipa BV, G so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela ter odstranitev objektov. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: E, G, BV |
2.2 Višina objektov | Višina objektov: – Višina stavbe max. 16 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | – Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalno vpetost v širše zaledje. – Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju dejavnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine | |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 15 dreves na hektar. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi – območja centralnih dejavnosti za izobraževanje« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa. |
1.2 Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: le stavbe za predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko izobraževanje, jasli, vrtci, osnovne šole, – 12650 Športne dvorane (kot sestavni del vzgojno izobraževalnih dejavnosti), – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inž. objekti za šport, rekreacijo in prosti čas. Dopustne dejavnosti: – oddelek 85 Izobraževanje, – oddelek 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: G |
2.2 Višina objektov | – Višina stavbe max. 16 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | – Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalno vpetost v širše zaledje. – Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju dejavnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine | |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 10 dreves na hektar. |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – območja centralnih dejavnosti za kulturo« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
Osnovna dejavnost | Kulturna dejavnost. |
1.2 Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo, – 12620 Muzeji in knjižnice, – 12420 Gasilski domovi. |
1.5 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Če služijo dejavnostim iz točke 1.1. tega člena, so dopustne tudi: – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (ki so sestavni del dejavnosti v območju), – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v območju). – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v območju). Pogojno dopustne dejavnosti: – oddelek 73 Oglaševanje in raziskovanje trga. |
1.6 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: G |
2.2 Višina objektov | – Višina stavbe max. 16 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | – Pri javnih in poslovnih objektih lociranje objekta sledi geometriji širšega prostora ob upoštevanju zahtevane tehnologije dejavnosti in funkcionalno vpetost v širše zaledje. – Pri spreminjanju obstoječih objektov v javno-poslovne objekte je treba prilagoditi celotno vizualno podobo objekta, urediti normalne javne dostope ter zagotoviti ustrezno velike površine za mirujoči promet. Pri spreminjanju dejavnosti v delu obstoječega objekta je treba vizualno podobo objekta oblikovati v skladno arhitektonsko celoto. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar. |
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Verska dejavnost. |
1.2 Spremljajoča dejavnost | Ostale centralne dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12610 Stavbe za kulturo: dvorane za prireditve, – 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo. |
1.5 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Za potrebe dejavnosti iz prve alineje točke 1.1. tega člena so na območju dopustna tudi največ tri stanovanja. Pogojne dejavnosti: – V oddelku 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas – le razred 93.12, – 94 Dejavnost članskih organizacij, – 99 Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles. |
1.6 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: G |
2.2 Višina objektov | / |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »IG – gospodarske cone« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Trgovske in storitvene, poslovne, obrtne, proizvodne, promet in skladiščenje. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Bivanje, proizvodne dejavnosti izhajajoče iz kmetijstva in gozdarstva. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12510 Industrijske stavbe (stavbe za proizvodno obrt in servise), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča, – 12303 Bencinski servisi, – 22232 Čistilne naprave, – 23020 Energetski objekti (energetski objekti s pripadajočo opremo in instalacijami, sežigalnice odpadkov), – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, |
| – 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe, – 12301 Trgovske stavbe (do 2000 m2), – 12112 Gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju), – 12420 Garažne stavbe, – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil, – 22130 Prenosna komunikacijska omrežja. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: E, F Če se v območju IG nahajajo stanovanjski objekti tipa AE, D ali drugi objekti, ki niso navedeni v točki 1.1. tega člena, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
2.2 Višina objektov | – Tip E in F: Največja dovoljena višina objekta je 12 m; tehnološka oprema lahko sega do višine 18 m. – Višina novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora, če tehnološki proces ne zahteva drugače, – Novogradnje ne smejo biti vidno izpostavljene in ne smejo tvoriti novih višinskih dominant v prostoru. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 10 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »BC – športni centri« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Športne površine in objekti, namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Centralne dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem ali druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 24110 Športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali konjske dirke, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, – 12112 Gostilne (do 250 m2 bruto tlorisne površine); bifeji, točilnice, bari (do 50 m2 bruto tlorisne površine). |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest ter parkirnih mest za obiskovalce parka. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: E Če se v območju BC nahajajo stanovanjski objekti tipa AE, D ali drugi objekti, ki niso navedeni v točki 1.1. tega člena, so na teh objektih dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
2.2 Višina objektov | – Tip E: Največja dovoljena višina objekta je 13 m; – Oblikovanje samega objekta sledi tehnološkim zahtevam ob poudarjeni prilagoditvi okoliškim objektom oziroma krajini širšega območja. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 30 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za rekreacijo in šport« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Rekreacija, šport na prostem, oddih. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Kulturne, razvedrilne dejavnosti, gostinstvo in turizem, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Bivanje, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 24110 Športna igrišča, – 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: le sanitarni prostori, slačilnice, garderobe, – Energetski objekti. Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest ter parkirnih mest za obiskovalce javnih površin. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | |
2.2 Višina objektov | Višina objektov: največ P do 6 m. Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest ter parkirnih mest za obiskovalce parka. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 30 dreves na hektar. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZD – druge urejene zelene površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustne gradnje in druga dela | V primeru vojne ali naravne ogroženosti je dopustno graditi objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah. |
(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZK – pokopališča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Verska dejavnost. |
1.2 Spremljajoča dejavnost | / |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo ter bivanje. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov. |
1.5 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 24204 Pokopališča, – 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, – 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti, – 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v območju pokopališča). |
1.6 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. Dopustna je gradnja javnih parkirnih mest ter parkirnih mest za obiskovalce parka. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: G |
2.2 Višina objektov | / |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PC – površine cest« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Gostinstvo, trgovina, skladiščenje, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem. |
1.3 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: a) Državne ceste – 21110 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste. b) Občinske ceste – 21120 Lokalne ceste in javne poti. c) Drugi prometni infrastrukturni objekti – 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike na postajališčih, – 21410 Mostovi, viadukti in brvi, – 21420 Predori in podhodi, – 12303 Bencinski servisi, – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Velikost in zmogljivost objektov | G2 – glavna cesta 2. reda |
vozišče | 2 x 3,50 m |
bankina | 2 x 1,50 m |
kolesarska steza | 2 x 2,00 m |
hodnik za pešce | 2 x 1,50 m |
R2 – regionalna cesta 2. reda |
vozišče | 2 x 3,25 m |
bankina | 2 x 1,25 m |
kolesarska steza | 2 x 2,00 m |
hodnik za pešce | 2 x 1,50 m |
R3 – regionalna cesta 3. reda |
vozišče | 2 x 3,00 m |
bankina | 2 x 1,00 m |
LC – lokalna cesta med naselji |
vozišče | 2 x 2,75 m |
bankina | 2 x 1,00 m |
LZ – lokalna zbirna cesta |
vozišče | 2 x 2,75 m |
bankina | 2 x 0,75 m |
stranska zelenica | 2 x 3,00 m |
hodnik za pešce | 2 x 1,50 m |
LK – lokalna krajevna cesta |
vozišče | 2 x 2,50 m |
bankina | 2 x 0,75 m |
JP – javna pot |
vozišče | 2 x 2,50 m |
bankina | 2 x 0,75 m |
2.2 Oblikovanje | – Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril in pogojev za posamezne tipe cest, ki so določeni v drugi točki tega člena, so pri gradnji novih ter rekonstrukciji obstoječih cest dopustni v primeru prostorskih omejitev (ko v racionalnem časovnem in finančnem okviru ni mogoče porušiti objektov in pridobiti zemljišč, potrebnih za izvedbo polnega profila ceste). Odstope mora potrditi pristojna občinska služba za promet. Odstopi od funkcionalnih in oblikovnih meril morajo upoštevati predpise s področja prometne varnosti, elementi prečnega profila ne smejo biti manjši kot: vozišče 2,75 m; kolesarska steza 1,50 m; hodnik za pešce 1,60 m. |
| – Pri rekonstrukcijah in preplastitvah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. – Površine za pešce je treba praviloma urejati kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe, površine tlakov naj bodo izvedene z materiali oziroma površinsko obdelane proti drsenju. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. – Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, je dopustna izvedba minimalne širine pločnika za pešce (najmanj 80 cm) vsaj na eni strani vozišča. – Na stavbah v območjih »PC – površine cest« so v soglasju z upravljavcem ceste dovoljena vzdrževalna dela. Če se s projektom za izvedbo ceste ugotovi, da obstoječa stavba ni več v površini ceste, se taka stavba priključi območju namenske rabe, ki meji na cesto. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »PO – ostale prometne površine« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. |
1.2 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 12420 Garažne stavbe, – Odprta parkirišča, – Parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil (na območju lokacij P+R). |
1.3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Dopustne dejavnosti: – oddelek 49 Kopenski promet: le podrazred 49.410 Cestni tovorni promet; cevovodni transport. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. – Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: F |
2.2 Višina objektov | Višina objektov: P do 6 m. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Parkirišča, ki so večje od 20 PM, je treba ozeleni, in sicer morajo biti zasajena z avtohtonim visokodebelnim drevjem. Pri parkiriščih nad podzemnimi garažami je drevesna gostota 1 drevo na 6 parkirnih mest. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
1.2 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 22110 Naftovodi in prenosni plinovodi, – 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, – 22210 Distribucijski plinovodi, – 22240 Distribucijski elektroenergetski vodi, – 23020 Energetski objekti. |
1.3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Na območjih energetske infrastrukture je dopustna tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje, nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, pod pogojem, da so potrebni za osnovno dejavnost. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: F |
2.2 Višina objektov | Višina objektov: P do 6 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | Objekti morajo biti oblikovani nevpadljivo in ne locirani na vizualno izpostavljenih legah. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
1.4 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture. |
1.2 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 22121 Prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, – 22221 Distribucijski cevovodi za pitno in tehnološko vodo, – 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, – 22231 Cevovodi za odpadno vodo, – 22232 Čistilne naprave, – 12510 Industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki), – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z odpadki), – 23020 Energetski objekti (za potrebe ravnanja z odpadki). |
1.3 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Na območjih okoljske infrastrukture je dopustna tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki so potrebni za osnovno dejavnost. |
1.4 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: F |
2.2 Višina objektov | Višina objektov: P do 6 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | Objekti morajo biti oblikovani nevpadljivo in ne locirani na vizualno izpostavljenih legah. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Na zemljišču namenjenem za gradnjo je potrebno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene poselitve)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »A – površine razpršene poselitve« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. |
1.2 Spremljajoče dejavnosti | Kmetijske dejavnosti, drobna obrt in nekatere poslovno storitvene dejavnosti. |
1.3 Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo. |
1.4 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti – 11100 Enostanovanjske stavbe, – 11210 Dvostanovanjske stavbe, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 12740 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, – 12713 Stavbe za spravilo pridelka, – 12712 Stavbe za rejo živali, – 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe. |
1.5 Dopustne gradnje in druga dela | Dopustne so novogradnje, spremembe namembnosti, odstranitev objekta, rekonstrukcija, dozidave in nadzidave obstoječih objektov. Dovoljena je tudi gradnja gospodarske javne infrastrukture. |
2 Oblika, velikost in zmogljivost objektov |
2.1 Tip zazidave | Tip: AE, D, C |
2.2 Višina objektov | Višina stanovanjskih objektov: – Tip AE: največ P+1+M ali v celoti vkopana klet (K+P+1+M), kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 30 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 150 cm, kota slemena je do 11,5 m. Če je objekt na strmem terenu je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. – tip D: do P+M. Kota slemena je do 8,50 m. – tip C: kmetijsko – gospodarski objekti – višina P+1, do 13,00 m. |
2.3 Oblikovanje objektov | Tloris manj zahtevnih gospodarskih objektov mora biti podolgovat z razmerjem stranic minimalno 1:1,5. |
3 Nezahtevni in enostavni objekti |
3.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | – Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. – Začasni objekti se postavijo za čas trajanja prireditve, po tem jih je potrebno odstraniti. Odprt sezonski gostinski vrt je lahko postavljen za največ 6 mesecev. |
4 Zelene površine |
4.1 Velikost in urejanje zelenih površin | Zasaditev dreves: – na zemljišču namenjenem za gradnjo stavbe tipa AE, D je potrebno zasaditi vsaj 2 drevesi. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »K1 – najboljša kmetijska zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Osnovna dejavnost | Območja so namenjena kmetijski dejavnosti. |
1.2 Dopustni objekti in posegi na kmetijska zemljišča | – 211 Ceste, le: – dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: |
| | – ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, – ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali – ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve, |
| – rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nad krita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste, – 221 Daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje, – 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti, le mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35. |
2 Nezahtevni in enostavni objekti |
2.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti, pomožna oprema, začasni objekti in drugi posegi | Nezahtevni in enostavni objekti: – Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, razen kleti in vinske kleti, – čebelnjak, kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2, – staja, kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2, – pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. Pomožna oprema: – pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža); – opazovalnica, kot netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica). Začasni objekti: za čas dogodka oziroma v času sezone: – oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, – cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni, – začasna tribuna za gledalce na prostem, – premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik). |
| Drugi posegi: – agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, – začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, – raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira. |
3 Druga merila in pogoji |
| Nezahtevne in enostavne objekte iz točke 2.1 te tabele, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih gozdnih zemljišč)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »G – gozdna zemljišča« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | a) Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. b) Dopustne so tudi: – gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih, – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic, brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja in nadaljnje širitve na območja, ki so namenjena gozdnim zemljiščem, – gradnja objektov in naprav mobilne telefonije na podlagi soglasja pristojne javno gozdarske službe za gozdove in pristojne službe za varovanje narave, – vzdrževanje objektov, – odstranitev objektov. c) Za vse posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojnega organa oziroma javno gozdarske službe in službe s področja varovanja narave. |
2 Nezahtevni in enostavni objekti |
2.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | I.NEZAHTEVNI: 1. ograje, nižje od 2,2 m, razen ograj za pašo živine, nižjih od 1,5 m. Dopustna je le postavitev ograj za zaščito mladovja ali varstva gozdov pred divjadjo ter za zaščito vodnih zajetij, varstva naravnih vrednot in območij, zavarovanih na podlagi predpisov o ohranjanju narave, kulturnih spomenikov ali znanstveno raziskovalnih preučevanj. Za postavitev ograje je potrebno pridobiti dovoljenje javne gozdarske službe. Postavitev zidanih ograj ni dovoljena. 2. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: le – poljska pot – gozdna cesta – grajena gozdna vlaka 3. spominska obeležja. II. ENOSTAVNI OBJEKTI: |
a) pomožni infrastrukturni objekti: |
| 1. pomožni cestni objekti 2. telekomunikacijske antene in oddajniki 3. pomožni objekti za spremljanje stanja okolja |
b) pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: |
| – čebelnjak (gradnja dovoljena pod pogojem, da je pridobljena registrska številka stojišča čebelnjaka) – gozdna učna pot – grajena gozdna vlaka – krmišče – ograje za pašo živine nižje od 1,5 m (postavitev dovoljena le v primeru, da je paša opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu) – gozdna cesta |
c) vadbeni objekti: le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov d) spominska obeležja e) urbana oprema: le nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih voda)
Na območjih podrobnejše namenske rabe »VC – celinske vode« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | – Gradnja objektov, potrebnih za rabo voda in zagotovitev varstva pred utopitvami, – Gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, – Gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – Gradnja brvi in mostov, – Ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, – Ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, – Vstopno izstopna mesta, dostopi do vode in pristani. |
1.2 Dopustne gradnje in druga dela | – Gradnja podzemnih garaž ni dopustna. – Objekte za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. – Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču mora biti načrtovana tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim. – Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče vodotokov je treba pridobiti pogoje pristojnega organa oziroma službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave. – Na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja prostora so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
1.3 Druga določila | a) V območju enot urejanja VC, ZP in ZD, ki mejijo nanje, veljajo naslednja določila: – za izvedbo brvi in mostov je treba pridobiti najmanj tri tehnično in oblikovno ustrezne variantne rešitve, – dostopi do vode se lahko urejajo le z javnih površin, – dopustna je postavitev začasne urbane opreme (skulpture), urejanje brežin, varovalnih ograj, postavitev klopi, ureditve, ki omogočajo dostop in zadrževanje večjega števila ljudi v bližini vodne gladine, – spreminjanje širine struge (zamuljenje, zasipavanje bregov) ni dopustno, – neutrjene brežine se ohranja tako, da so vzpostavljeni pogoji za obstoj avtohtonih vrst favne in flore. b) Za posege v območje enot urejanja VC, ZP in ZD, ki mejijo nanje, je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za urejanje voda in za varstvo naravne in kulturne dediščine. |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih mineralnih surovin)
(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji:
1 Vrste posegov v prostor in njihova namembnost |
1.1 Dopustni objekti in dejavnosti | Dopustni objekti: – 23010 Rudarski objekti, za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin: odprti kop rudarski objekti in inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno. Dopustne dejavnosti: – oddelek 05 Pridobivanje premoga, – oddelek 06 Pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, – oddelek 07 Pridobivanje rud, – oddelek 08 Pridobivanje rudnin in kamnin, – oddelek 09 Storitve za rudarstvo. |
1.2 Pogojno dopustni objekti in dejavnosti | Pogojno dopustne dejavnosti: – 35 Oskrba z električno energijo, plinom in paro, – 39 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki. |
1.3 Dopustne gradnje in druga dela | – Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo območja mineralnih surovin so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. – Podzemne garaže niso dopustne. |
2 Nezahtevni in enostavni objekti |
2.1 Dopustni nezahtevni in enostavni objekti | Vsi nezahtevni in enostavni objekti glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, če so skladni s predpisano dopustno dejavnostjo območja. |
(dopustno odstopanje pri oblikovanju objektov)
(1) Oblikovanje stavbne mase stanovanjskih in nestanovanjskih objektov lahko odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov, če je to povezano z gradnjo energetsko učinkovitih objektov, vendar ti ne smejo bistveno odstopati od okolice, kar je potrebno v projektu posebej utemeljiti in dokazati. Na to arhitekturno rešitev je potrebno pridobiti pozitivno mnenje občinske službe pristojne za prostor.
(2) Za gradnjo – legalizacijo stavb, ki so bile zgrajene pred 1. 1. 2014 so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini, oblikovanju, naklonu in smeri slemena strehe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikosti gradbene enote. Odstopanje je dopustno, če projektant v postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo, posebej utemelji in dokaže, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v prostoru, v kolikor to ni mogoče mora projektant predvideti ustrezne sanacijske ukrepe. Na to projektno rešitev je potrebno pridobiti pozitivno mnenje občinske službe pristojne za prostor.
(3) Določila tega člena ne vplivajo na zahteve glede odmikov objektov od sosednjih zemljišč in objektov.
(4) Dozidave in rekonstrukcije obstoječega legalno zgrajenega objekta se oblikovno lahko skladajo z osnovnim objektom, četudi ta odstopa od prostorsko izvedbenih pogojev o oblikovanju objektov.
(5) Odstopanja od faktorjev FI in FZ so dopustna, če gre za rekonstrukcijo legalno zgrajenega objekta.
III. 5 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
(enote urejanja prostora s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi podrobni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.
III. 6 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih podrobnejših načrtov
(območja, za katere je predvidena izdelava podrobnih načrtov)
(1) Podrobnejši načrti se izdelajo za območja enot urejanja, ko gre za:
– celovito oziroma delno prenovo naselja,
– pomembnejšo gospodarsko javno infrastrukturo,
– prostorske ureditve lokalnega pomena zaradi sanacije posledic naravnih in drugih nesreč,
– izkoriščanje mineralnih surovin in sanacijo,
– območja, kjer se zaradi obsega ali vplivov predvidenih ureditev na okolje zahteva celovit pristop, kakor tudi na večjih območjih v naselju, ki so namenjena novim gradnjam in zgoščanju pozidave.
(2) Meja podrobnejšega načrta, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
(prostorski izvedbeni pogoji do sprejema podrobnejšega načrta)
(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnejšega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– vzdrževanje objektov,
– gradnja pomožnih (nezahtevnih in enostavnih) objektov za lastne potrebe in postavitev ograj na zemljiščih namenjenih za gradnjo, s tem, da je dovoljena postavitev le enega istovrstnega pomožnega objekta, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo vrste nezahtevnih in enostavnih objektov.
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture.
(2) Če gre za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(3) Dovoljena je novogradnja, vzdrževanje, prizidave in nadzidave obstoječih objektov, ter gradnja nadomestnih objektov, kolikor ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja posegov v prostor. V primeru, da gre za objekte varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je za kakršnekoli posege potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.
(prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejših načrtov)
(1) Za enoto urejanja, za katero je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, veljajo naslednji prostorski izvedbeni pogoji:
– splošni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 3 tega prostorskega načrta,
– posebni prostorski izvedbeni pogoji, določeni v poglavju III. 4 tega prostorskega načrta,
– skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov iz tega poglavja,
– morebitne dodatne podrobne usmeritve za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
(2) Splošni in posebni prostorski izvedbeni pogoji ter skupne usmeritve za izdelavo podrobnejših načrtov se uporabljajo v vseh enotah urejanja, za katere je predvidena izdelava podrobnejšega načrta, če ni s podrobnimi usmeritvami določeno drugače.
(3) Če podrobnejši načrt vključuje več enot urejanja, je treba izdelati strokovne podlage in rešitve prostorskih ureditev za celotno območje podrobnejšega načrta.
(4) Če se izdela podrobnejši načrt samo za del predvidenega območja, je potrebno pripraviti strokovne podlage za celotno območje podrobnejšega načrta, določiti in rezervirati površine za javne programe kot so šola, vrtec, dom za ostarele ipd., in skupne zelene površine, omrežje dostopnih cest in osnovne komunalne infrastrukture ter etapnost izvajanja podrobnejšega načrta.
(5) Faktor izrabe zemljišča, faktor zazidanosti zemljišča, faktor gradbene prostornine in faktor odprtih zelenih površin se v podrobnejšem načrtu računajo na območja posameznih enot urejanj, glede na namensko rabo. V izračunu se ne upoštevajo obodne ceste, ki mejijo na enoto urejanja in ceste, ki so določene z regulacijskimi linijami.
(6) V postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje, ki se nahaja v območju kulturne dediščine pristojna služba pripravi smernice in mnenja s področja varstva kulturne dediščine.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo z izdelavo več variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. O izboru variantne rešitve, ki je podlaga za pripravo prostorskega akta, odloči pristojni organ Občine Horjul.
(2) Strokovne rešitve prostorske ureditve za podrobnejši načrt se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahteva za izvedbo variantnih rešitev oziroma javnega natečaja je določena v podrobnih usmeritvah za izdelavo posameznih podrobnejših načrtov.
(posebni pogoji za območja stanovanj, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
(1) Za območja novih stanovanj oziroma stanovanjske soseske je treba zagotoviti normativno določene kapacitete za vrtce, osnovne šole, domove za starejše občane, osnovno zdravstvo in osnovno oskrbo prebivalcev.
(2) V strokovnih podlagah za podrobnejši načrt se izdela preveritev razpoložljivih kapacitet obstoječih vrtcev, šol in osnovnega zdravstva znotraj pripadajočih okolišev. Če organ Občine Horjul, pristojen za primarno izobraževanje ali zdravstvo ugotovi, da so obstoječe kapacitete vrtcev, šol in osnovnega zdravstva, na katere gravitira nova stanovanjska gradnja, neustrezne, je treba na območju podrobnejšega načrta sočasno z gradnjo stanovanj zgraditi nove ali dodatne tovrstne objekte oziroma kapacitete.
(3) V novem stanovanjskem naselju s kapaciteto več kot 300 stanovanj je potrebno zagotoviti površine za dejavnosti osnovne oskrbe prebivalcev v obsegu 3 % bruto etažnih površin novogradnje, v primeru, da v oddaljenosti več kot 500 m ni tovrstnih dejavnosti.
(4) V območju namenske rabe SSs je delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin in bruto tlorisnih površin ostalih dejavnosti najmanj 60 % za stanovanja in največ 40 % za ostale dejavnosti.
(posebni pogoji za območja centralnih dejavnosti, ki se načrtujejo s podrobnejšimi načrti)
Delež stanovanjskih bruto tlorisnih površin v območjih »CU – območja centralnih dejavnosti lahko znaša do 40 % vseh bruto tlorisnih površin v območju.
(prekoračitve FZ, DZP in FI)
(1) V podrobnejših načrtih se vrednosti faktorja izrabe zemljišča, faktorja zazidanosti zemljišča in faktorja gradbene prostornine izjemoma lahko prekoračijo za največ 10 % navedenih vrednosti, če prekoračitev pomeni izboljšanje kakovosti prostora. Faktor odprtih zelenih površin se lahko zmanjša za največ 5 %. Prekoračitev je potrebno v podrobnejšem načrtu utemeljiti in dokazati, da so zagotovljene zelene in parkirne površine v skladu z določili tega prostorskega načrta.
(2) V podrobnejšem načrtu ni dopustno spreminjati namenske rabe, ki je določena s tem prostorskim načrtom.
(izdelane strokovne podlage)
(1) Za pripravo tega prostorskega načrta so bile uporabljene naslednje izdelane strokovne podlage za območje Občine Horjul, ki služijo tudi kot obrazložitev odloka:
– Analiza stanja in teženj v prostoru kot podlaga za izdelavo strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda občine Horjul (prostorski plan občine) (Urbania d.o.o., april 2007);
– Analiza poselitve v Občini Horjul (Urbania d.o.o., maj 2007);
– Urbanistični načrt naselja Horjul (Urbania d.o.o., december 2010);
– Urbanistični načrti ostalih pomembnejših naselij v Občini Horjul kot podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta Občine Horjul (Urbania d.o.o., oktober 2009);
– Seznam razvojnih potreb – osnutek (Urbania d.o.o., januar 2009);
– Analiza poselitve (Urbania d.o.o., maj 2007);
– Demografska analiza Občine Horjul (Lučka, okoljske in prostorske študije, Vanja Šendlinger, s.p., maj 2010)
– Analiza nezazidanih stavbnih zemljišč v Občini Horjul (Urbania d.o.o., maj 2010);
– Obrazložitev in utemeljitev razvojnih pobud na območju Občine Horjul (Urbania d.o.o., december 2010);
– Elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča izven območij naselja (Urbania d.o.o., april 2010);
– Operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Horjul – novelacija (JP Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., november 2012);
– Poplavna študija, izdelana v okviru DPN-ja za poplavno varnost JZ dela Ljubljane in sicer: Gradaščica od Bokalc do Polhovega Gradca, Mala voda, Božna, Horjulka izlivni odsek in Horjulka gorvodno od Dobrove, Šujica, Vrzdenec, Ligojščica, potok Horjul, Stojanšek; ki jo je izdelal Inženiring za vode d.o.o., št. proj. A71-FR/09, marec 2011;
– Hidrološko hidravlični elaborat: Omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti na Ligojščici in Stojanšku v Občini Horjul, št. proj.: H-36A/15, EHO projekt d.o.o., julij 2017;
– Prikaz stanja prostora (Urbania d.o.o., november 2015).
(2) Uporabljeni so bili tudi drugi sektorski dokumenti kot so gozdnogospodarski načrt, strategija prostorskega razvoja Slovenije, nacionalni program za kulturo, smernice nosilcev urejanja prostora ipd.«
II. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(veljavnost prostorskih izvedbenih načrtov in prostorskih ureditvenih pogojev)
(1) V enotah urejanja za katere ta odlok podaljšuje veljavnost prostorskih izvedbenih aktov, so dopustne gradnje in posegi, ki jih določa veljavni prostorski izvedbeni akt, v skladu z določili tega prostorskega načrta pa še vzdrževanje objektov ter gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z vrsto objekta.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul (Uradni list RS, št. 46/15).
(3) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Horjul za območja enot urejanja prostora Vr_1, Ve_5, Zk_8, Zk_23, Ho_1 in Zk_27 (Uradni list RS, št. 77/15).
(prostorski izvedbeni akti v izdelavi)
Postopki za sprejem občinskih izvedbenih načrtov, začeti pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah tega prostorskega načrta kot občinski podrobni prostorski načrt.
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja na upravni enoti začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih odlokov.
(2) Postopki izdaje smernic in projektnih pogojev nosilcev urejanj prostora in soglasodajalcev začeti pred uveljavitvijo tega odloka se nadaljujejo in končajo po določbah tega odloka.
(dostopnost prostorskega akta)
(1) Ta odlok je na vpogled javnosti na sedežu Občine Horjul in na Upravni enoti Ljubljana.
(2) Ta odlok je dostopen tudi na spletnih straneh Občine Horjul.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vršijo pristojne inšpekcijske službe.
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 0392-0003/2017-1
Horjul, dne 6. septembra 2017
Janko Prebil l.r.
