Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) in petega odstavka 8. člena Sklepa o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja (Uradni list RS, št. 72/17) izdaja guverner Banke Slovenije
za izvajanje Sklepa o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja
(1) To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti in razmerja med krediti in vlogami nebančnega sektorja na podlagi Sklepa o makrobonitetnem spremljanju področja likvidnosti in strukture financiranja (Uradni list RS, št. 72/17, v nadaljevanju: sklep).
(2) Banka, hranilnica, podružnica banke države članice in podružnica banke tretje države (v nadaljevanju: banka) poročilo iz II. točke tega navodila predloži na obrazcu KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke, ki je sestavni del sklepa.
II. NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE POROČILA O KOLIČNIKIH LIKVIDNOSTI BANKE NA OBRAZCU KL-1
(3) Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sredstev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost v tri razrede in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni in od 181 dni ali več.
(4) Pomembnejše spremembe naložb oziroma obveznosti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vključi v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico L070 – Ostale pasivne postavke.
(5) V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obveznost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posameznega dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom zapadlosti posameznega dela. Pri obveznostih na odpoklic in naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpoklicnemu roku.
(6) Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena sklepa se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov.
(7) Naložbe, zastavljene v skladu finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema pri Banki Slovenije (v nadaljevanju sklad), so vključene v ustrezne kategorije naložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za naložbe, zastavljene v skladu (npr. v vrstico A070 Vrednostni papirji RS se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le informativno prikaže, in sicer v vrstici A110. Vrednost sklada v vrstici A110 se prikaže na naslednji način:
– prvi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 30 dni,
– drugi razred vključuje vrednost sklada, zmanjšanega za del sklada, uporabljenega za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni,
– tretji razred vključuje del sklada, uporabljen za zavarovanje obveznosti, ki imajo preostalo zapadlost nad 180 dni.
(8) Banka poroča pogodbeno najete kreditne linije v vrstici A102 ter nečrpani del najetih kreditov v vrstici A103 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz druge alineje točke (d) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(9) Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodarstva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz točk (b) in (c) prvega odstavka 6. člena sklepa.
(10) Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsticah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo predpisanih uteži iz točke (c) 6. člena sklepa.
(11) Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. člena sklepa.
(12) Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije, in ki velja na dan za katerega se poroča.
(13) Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. V primeru, da banka uporabi vsaj del naložb v skladu, se količnik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način:
(a) količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb (brez vrstice A110), zmanjšanih za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklad za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 30 dni se izračuna na naslednji način:
vrstica A110 v drugem razredu + vrstica A110 v tretjem razredu – vrstica A110 v prvem razredu.
(b) količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v drugem razredu (brez vrstice A110), zmanjšanim za del sklada, uporabljenega za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni, ter seštevkom vseh obveznosti. Uporabljeni del sklada za obveznosti s preostalo zapadlostjo nad 180 dni je enak vrstici A110 v tretjem razredu.
(14) Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih postavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti.
III. NAVODILO ZA IZRAČUN RAZMERJA MED KREDITI IN VLOGAMI NEBANČNEGA SEKTORJA GLTDF
(15) Banka izračuna GLTDF na podlagi metodologije za izračun kreditov nebančnemu sektorju, vlog nebančnega sektorja ter odpisov kreditov nebančnemu sektorju, ki temelji na vsebinski opredelitvi postavk, šifrantov in vrednostnih podatkov poročil BS1S in BS1V, opredeljenih z veljavnim Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij, objavljenem na spletni strani Banke Slovenije.
(a) Prirast kreditov nebančnega sektorja (NBS). Banka izračuna stanje kreditov nebančnemu sektorju (v nadaljevanju NBS), bruto pred oslabitvami. Prirast kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) v zadnjem letu banka izračuna kot razliko med stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) na datum izračuna GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) pred dvanajstimi meseci glede na datum po katerem banka izračunava GLTDF.
(b) Prirast vlog NBS. Banka izračuna stanje vlog NBS. Prirast vlog NBS v zadnjem letu banka izračuna kot razliko med stanjem vlog NBS na datum po katerem banka izračunava GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja) ter stanjem vlog NBS pred dvanajstimi meseci glede na datum po katerem banka izračunava GLTDF.
(c) Izvzetja. Banka, ki uporabi izvzetja iz drugega odstavka 2. odstavka 7. člena sklepa, izračuna vrednost odpisov kreditov NBS. Konverzijo terjatev v naložbe v kapital dolžnika iz naslova teh terjatev v smislu restrukturiranja finančnih sredstev do dolžnika upošteva banka na način, kot je opredeljen s šifro d šifranta 100 (Vrsta restrukturiranja) v veljavnem Navodilu za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij, objavljenem na spletni strani Banke Slovenije. Banka sešteje izvzetja za zadnjih dvanajst mesecev glede na datum po katerem banka izračunava GLTDF (zadnji dan preteklega četrtletja).
(d) GLTDF: Banka izračuna GLTDF kot razmerje med prirastom kreditov NBS (bruto pred oslabitvami) ter prirastom vlog NBS v zadnjem letu ob upoštevanju izvzetij v zadnjem letu.
IV. NAČIN POŠILJANJA POROČIL
(16) Banka posreduje Banki Slovenije poročilo KL-1 po elektronski pošti. Banka pošilja samo podatke, ki imajo v obrazcu KL-1 vpisano štirimestno oznako rubrike.
Naslov in struktura zapisa:
(a) elektronski naslov: ll@bsi.si;
(b) subjekt se navede v obliki LLLLMMDDBBBBBBB.dat, kjer je LLLLMMDD datum za katerega se poroča, BBBBBBB pa 7-mestna matična številka banke;
(c) zapis je dolg 22 (dvaindvajset) znakov, od katerih je prvih 8 oznaka podatka, ki je razvidna iz obrazca KL- 1, pri čemer ima peti znak vrednost od »1« do »6« glede na stolpec iz obrazca, zadnji trije znaki pa so presledki. Naslednjih štirinajst znakov je numerični podatek, desno poravnan z vodilnimi ničlami, prvi znak je predznak. Podatki so zneski v tisoč enot domače valute. Datoteka vsebuje kontrolni zapis, kjer je oznaka podatka »KO01«, zadnji štirje znaki so presledki, numerični podatek pa je seštevek vseh zneskov.
Pri pošiljanju poročila KL-1 banka uporabi PGP ključ. Javni del PGP ključa Banke Slovenije za poročilo KL-1 je objavljen na internetni strani (http://www.bsi.si/poslovanje-bank-in- podjetij-r.asp?MapaId=737).
(17) To navodilo začne veljati 1. januarja 2018.
Ljubljana, dne 12. decembra 2017
dr. Boštjan Jazbec l.r.
