Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 – ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2), ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 17/12), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (ZIPRS1718) (Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 111/05 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 120/06 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 76/10 – ZRud-1A, 20/11 – odl. US, 57/12, 110/13, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in 61/17 – GZ) je Občinski svet Občine Ribnica na 8. izredni seji dne 28. 12. 2017 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ribnica
S tem odlokom se določijo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)
(1) Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
(2) Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot določajo predpisi o gradnji objektov.
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster, oziroma druge evidence, ki jih vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo za določitev poslovnih subjektov predstavlja Poslovni register Slovenije oziroma register, ki opredeljuje poslovne subjekte na območju Slovenije.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot samostojni stavbni del.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih delov, ki so funkcionalno povezani z njim.
(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so predvsem zunanja parkirišča, zunanje manipulativne površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča, športna igrišča, gostinski vrtovi in podobno.
(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali kateri drugi podatek o stavbi ali delu stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz projektne dokumentacije objekta lahko določi organ občine, pristojen za odmero nadomestila. Skladno s predpisi o evidentiranju nepremičnin se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje zavezancu v pregled, izjasnitev in uskladitev.
(6) Občina pristojni geodetski upravi predlaga vpis novih podatkov oziroma vpis sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom ne more vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, sami niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku, začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja odmerna leta.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb, ki ju vodi Geodetska uprava RS in iz katerih občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega izvedbenega prostorskega akta.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
(območja odmere nadomestila)
(1) Območja, ki so predmet odmere nadomestila, se delijo na štiri skupine in so določena na mejo naselij po Registru prostorskih enot natančno:
1. območje: mesto Ribnica.
2. območje: Breže, Breg pri Ribnici, Bukovica, Dolenja vas, Dolenji Lazi, Goriča vas, Grič, Hrovača, Jurjevica, Nemška vas, Ortnek, Prigorica, Sajevec, Slatnik, Sušje, Žlebič.
3. območje: Blate, Dane, Grčarice, Grčarske Ravne, Gorenji Lazi, Jelendol, Kot pri Rakitnici, Kot pri Ribnici, Lipovec, Makoše, Otavice, Rakitnica, Zadolje.
4. območje: Andol, Bukovec pri Poljanah, Brinovščica, Črni potok pri Velikih Laščah, Črnec, Dule, Dolenje Podpoljane, Finkovo, Gorenje Podpoljane, Graben, Grebenje, Gašpinovo, Hojče, Hudi Konec, Jelenov Žleb, Junčje, Krnče, Levstiki, Marolče, Maršiči, Pusti hrib, Perovo, Praproče, Pugled pri Karlovici, Rigelj pri Ortneku, Sv. Gregor, Škrajnek, Velike Poljane, Vintarji, Vrh pri Poljanah, Zadniki, Zapuže, Zlati Rep, Žukovo.
(2) Meje območij iz prejšnjega odstavka so prikazane na pregledni karti, ki je sestavni del tega odloka. Grafične karte območij so na vpogled na Občini Ribnica in v prostorskem informacijskem sistemu občine.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Za določitev višine nadomestila za stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
a. opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb,
b. lega in namen stavbnega zemljišča,
c. izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka.
(opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Opremljenost | Število točk |
a) vodovod | 25 |
b) električno omrežje | 25 |
c) javna kanalizacija | 25 |
d) omrežje elektronskih komunikacij | 10 |
e) toplovod | 20 |
f) cesta v asfaltni izvedbi | 20 |
g) cesta v makadamski izvedbi | 10 |
h) javna razsvetljava | 10 |
(2) Za določanje možnosti priključka na javno vodovodno oziroma javno kanalizacijsko omrežje se uporabi merila iz občinskih predpisov, ki urejajo to področje. Za ostalo komunalno opremljenost stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve.
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe in geografsko lego, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način:
A. Stavbe za stanovanjske namene:
– eno in več stanovanjske stavbe,
– garažne stavbe, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo,
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, oskrbovana stanovanja,
– stanovanje, neprimerno za bivanje,
– garaže v garažni hiši in pokrita parkirišča, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo.
B. Stavbe, v katerih se opravlja dejavnost turizma, gostinstva in trgovine:
– hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– gostilne, restavracije in točilnice,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (frizerski salon, butik, optika, lekarna),
– sejemske dvorane, razstavišča,
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
C. Stavbe, ki se uporabljajo za poslovne in upravne namene:
– pošte, banke, zavarovalnice,
– druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, arhitekturni biro, računovodski servis …),
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
D. Industrijske stavbe in skladišča ter stavbe za promet:
– stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale, avtomehanične in podobne delavnice,
– žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi,
– hladilnice in specializirana skladišča,
– pokrite in nadkrite skladiščne površine,
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij in z njimi povezane stavbe,
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
E. Stavbe, ki so splošnega družbenega pomena:
– muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
– stavbe za zdravstveno oskrbo,
– stavbe za šport,
– gasilski domovi,
– stavbe javne uprave,
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
F. Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost:
– stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne rastline in podobno,
– stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje, kobilarne in podobno,
– sirarne, sušilnice sadja in podobno,
– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji.
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se glede na lego ovrednoti s točkami po naslednji tabeli:
Namen | Območje/točk |
I. | II. | III. | IV. |
A | 100 | 80 | 60 | 40 |
B | 300 | 200 | 100 | 80 |
C | 500 | 400 | 300 | 200 |
D | 150 | 100 | 60 | 50 |
E | 150 | 100 | 60 | 50 |
F | 100 | 80 | 60 | 40 |
(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki niso uvrščene v nobeno od skupin iz prvega odstavka tega člena, če se ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen. V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz tabele iz drugega odstavka tega člena.
(lega in namen nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določa veljavni prostorski akt in se vrednoti na naslednji način:
Namembnost zemljišča | Območje/točk |
I. | II. | III. | IV. |
Območja za izgradnjo stanovanjskih stavb | 100 | 80 | 60 | 40 |
Območja za izgradnjo stavb za industrijo in skladišča | 150 | 100 | 60 | 50 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb (trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene dejavnosti) | 300 | 200 | 100 | 80 |
(izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka)
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka.
Vrsta objekta | Območje/točk |
I. | II. | III. | IV. |
Rezervoarji za tekoče naftne derivate, rezervoar za nevarne tekočine | 2850 | 2900 | 2940 | 2950 |
Bencinski servisi | 2700 | 2800 | 2900 | 2920 |
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila. Za primere, kjer se upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih, se vsoti točk iz 7. in 8. člena prišteje tudi znesek točk po tabeli iz 10. člena in se skupna vsota pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila. Zunanje poslovne površine iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka se pomnožijo s faktorjem 0,4.
(2) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za kmetijsko poslovno dejavnost se določi kot vsota točk, dobljenih iz 7. in 8. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča ter z letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,2.
(3) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi kot število točk, dobljenih iz 7. in 9. člena tega odloka, ki se pomnožijo s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero nadomestila ter faktorjem 0,4.
(1) Vrednost točke za leto 2018 znaša 0,00222 EUR/m2.
(2) Vrednost točke za posamezno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega povprečnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena, razen v primeru, ko občinski svet v naprej s sklepom ali spremembo odloka določi novo vrednost točke.
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo lastnik.
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta vzpostavljena na zemljiški parceli.
(1) Zavezanci morajo prijaviti Občini Ribnica vse spremembe podatkov, ki bi lahko vplivale na odmero, in sicer v tridesetih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča.
(2) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitve plačila nadomestila)
(1) Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje:
a) za zazidana stavbna zemljišča, ki se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in zaščite RS,
b) za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
c) za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
d) za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja za:
a) zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Odločbo o pet letni oprostitvi izda pristojni organ Občine Ribnica na podlagi vloge zavezanca.
b) zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni oprostitvi izda pristojni organ Občine Ribnica na podlagi vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega organa Občine Ribnica o enoletni oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev upošteva za naslednje odmerno leto.
(1) Z globo 1000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če pa se pravna oseba, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa z globo 1500 evrov če:
a) v predpisanem roku ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila,
b) prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila.
(2) Z globo 500 evrov se kaznuje za prekršek samostojnega podjetnika posameznika, in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika, ki zaposluje druge osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 150 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, ki stori katero od dejanj iz prvega odstavka tega člena.
(5) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, opravlja Občinska inšpekcija oziroma pristojen organ.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(prenehanje veljavnosti odloka)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ribnica (Uradni list RS, št. 39/00, 22/02, 133/03, 117/08).
(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2018.
Št. 007-0007/2017-2
Ribnica, dne 28. decembra 2017
Jože Levstek l.r.
