Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u (MEOJR)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u (MEOJR), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. marca 2017.
Št. 003-02-3/2017-6
Ljubljana, dne 30. marca 2017
Borut Pahor l.r.
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO ORGANIZACIJO ZA JEDRSKE RAZISKAVE (CERN) O PODELITVI STATUSA PRIDRUŽENE ČLANICE KOT PREDHODNE FAZE ČLANSTVA V CERN-U (MEOJR)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko organizacijo za jedrske raziskave (CERN) o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u, sklenjen v Ženevi 16. decembra 2016.
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem jeziku glasi:1
1 Besedili sporazuma v angleškem in francoskem jeziku sta na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve.
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO ORGANIZACIJO ZA JEDRSKE RAZISKAVE (CERN) O PODELITVI STATUSA PRIDRUŽENE ČLANICE KOT PREDHODNE FAZE ČLANSTVA V CERN-U
Republika Slovenija, ki jo zastopa ministrica za izobraževanje, znanost in šport,
in
Evropska organizacija za jedrske raziskave (v nadaljnjem besedilu: CERN ali organizacija), medvladna organizacija s sedežem v Ženevi, v Švici, ki jo zastopa generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor),
(v nadaljnjem besedilu: pogodbenici), sta se –
Konvencije o ustanovitvi CERN-a z dne 1. julija 1953, kot je bila spremenjena 17. januarja 1971 (v nadaljnjem besedilu: konvencija), zlasti njenega II., III. in V. člena;
dolgoletnega sodelovanja znanstvenikov iz Republike Slovenije v znanstvenem programu CERN-a, vključno zlasti v eksperimentu ATLAS in računalniški mreži velikega hadronskega trkalnika;
Sporazuma o sodelovanju pri nadaljnjem razvoju znanstvenega in tehničnega sodelovanja pri raziskovalnih projektih CERN-a, ki sta ga 7. januarja 1991 sklenila CERN in Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije;
vse bolj globalne narave fizike delcev in pobude za celovit pregled politike članstva v organizaciji, ki jo je junija 2008 dal Svet CERN-a (v nadaljnjem besedilu: svet), in odločitve iz decembra 2008 o ustanovitvi delovne skupine za znanstveno in geografsko širitev CERN-a;
želje Republike Slovenije, da zaprosi za članstvo v CERN-u, ki jo je Republika Slovenija 29. maja 2009 izrazila v pismu generalnemu direktorju;
odločitve, ki jo je sprejel svet na zasedanju 18. in 19. junija 2009, da odloži presojo prošenj za članstvo do predložitve končnega poročila delovne skupine o znanstveni in geografski širitvi CERN-a;
zavedanja CERN-a o interesu Republike Slovenije za članstvo, kot ga je izrazila v pismu generalnemu direktorju 25. junija 2009;
podrobne prijavne dokumentacije v skladu z veljavnimi pravili CERN-a, ki jo je Republika Slovenija 15. septembra 2009 poslala predsedniku sveta;
odločitve sveta, da nadaljuje tehnično preverjanje in ugotavljanje dejstev pri prošnji za članstvo Republike Slovenije ne glede na ugotovitve v okviru presoje delovne skupine o znanstveni in geografski širitvi CERN-a, s katero je predsednik sveta Republiko Slovenijo seznanil v pismu z dne 19. decembra 2009;
Resolucije sveta z dne 17. junija 2010 (kot je navedena v Prilogi 3 k Poročilu o geografski širitvi CERN-a, CERN/2918/Rev.), s katero se zlasti omogoča članstvo v CERN-u vsem državam ne glede na njihovo geografsko lokacijo in ki vzpostavlja status pridružene članice;
statusa pridružene članice, ki vključuje običajno pridruženo članstvo (v nadaljnjem besedilu: pridružena članica) in pridruženo članstvo kot predhodno fazo polnopravnega članstva (v nadaljnjem besedilu: pridružena članica kot predhodna faza članstva), pri čemer se razume, da lahko države iz te skupine ob izpolnjevanju ustaljenih meril in postopkov pridobijo status polnopravne članice;
odločitve o potrditvi vzorčnih sporazumov o podelitvi statusa pridružene članice in pridružene članice kot predhodne faze članstva, ki jo je sprejel svet na seji 16. decembra 2010;
izraženega interesa sveta za članstvo Republike Slovenije, njegovega priznavanja – v skladu z ugotovitvami delovne skupine za ugotavljanje dejstev, da ta država prosilka izpolnjuje tehnična merila za članstvo – ter posledičnega pooblastila generalnemu direktorju, da z Republiko Slovenijo začne pogajanja o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva na podlagi novih pogojev in postopkov za pristop, ki jih je svet potrdil na zasedanjih junija in decembra 2010;
da je navedeno pooblastilo generalnemu direktorju pogojeno s prejemom pisne potrditve Republike Slovenije, da njena prošnja ostaja veljavna brez pridržkov tudi na podlagi navedenih novih pogojev in postopkov;
pismo z dne 20. januarja 2011, ki ga je generalni direktor naslovil na veleposlanika, Stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi, z opisom novih pogojev in postopkov ter povabilom Republiki Sloveniji, da predloži potrditev, ki jo zahteva svet;
pismo z dne 7. marca 2011, ki ga je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije naslovil na generalnega direktorja in ki potrjuje veljavnost prošnje Republike Slovenije za članstvo tudi na podlagi novih pogojev in postopkov, ki jih je junija in decembra 2010 sprejel svet;
pogajanja med Republiko Slovenijo in CERN-om o finančnem prispevku organizaciji po tem sporazumu;
odločitev sveta, s katero je na zasedanju 21. marca 2013 potrdil spremenjene vzorčne sporazume o podelitvi statusa pridružene članice, ki pri vseh državah prosilkah nadomestijo prejšnje različice vzorčnih sporazumov, in potrdil, da določbe spremenjenih vzorčnih sporazumov niso predmet pogajanj, razen nekaterih vidikov preambule, člena III.1 (vedno v okviru prispevka, ki ga je določil svet za pridruženo članstvo v dokumentu CERN/2918/Rev., 69. do 71. odstavek), člena V.2 in izbire jezika vzorčnih sporazumov;
pismo z dne 25. oktobra 2016, ki ga je generalna direktorica naslovila na veleposlanika, Stalnega predstavnika Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi, skupaj z osnutkom Sporazuma o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u;
pismo z dne 10. novembra 2016, ki ga je veleposlanik, Stalni predstavnik Republike Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi, v imenu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije naslovil na generalno direktorico in v katerem sporoča, da je Vlada Republike Slovenije formalno potrdila osnutek Sporazuma o podelitvi statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva v CERN-u;
sklep sveta z dne 15. decembra 2016 (CERN/3288/RA), s katerim je ob upoštevanju določb tega sporazuma Republiki Sloveniji podelil status pridružene članice kot predhodno fazo članstva –
Na podlagi resolucij sveta in navedenih odločitev ta sporazum (vključno s prilogo, ki je njegov sestavni del) določa pravice in obveznosti, ki izhajajo iz statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva. RepublikaSlovenija s sklenitvijo tega sporazuma sprejme te pravice in obveznosti ter tudi tiste, ki izhajajo iz pravnega okvira organizacije, kot ga določajo zlasti konvencija, pravila in predpisi organizacije ter odločitve njenih organov.Status Republike Slovenije kot pridružene članice kot predhodna faza članstva ne bo trajal več kot pet let.
II.1 Sodelovanje v programih CERN-a
Republika Slovenija lahko sodeluje v znanstvenem programu organizacije ter tudi v njenih programih usposabljanja in izobraževanja.
| II.2 | Udeležba v svetu in njegovih odborih |
Republika Slovenija ima pravico biti zastopana na zasedanjih sveta, razen na zaprtih zasedanjih. Število in kvalifikacije njenih predstavnikov so v skladu s pravili, ki veljajo za predstavnike držav članic. Republika Slovenija nima glasovalnih pravic, vendar lahko prosi za besedo in da izjavo brez uradnega povabila.
Zasedanja odbora za finance
Republika Slovenija ima pravico biti zastopana na zasedanjih odbora za finance. Število in kvalifikacije njenih predstavnikov so v skladu s pravili, ki veljajo za predstavnike držav članic. Republika Slovenija nima uradnih glasovalnih pravic, vendar lahko prosi za besedo in da izjavo brez uradnega povabila. Prav tako lahko predstavi svoje mnenje o vseh zadevah, o katerih uradno glasuje odbor za finance kot priporočilo svetu, to mnenje se zabeleži in se skupaj s priporočilom pošlje v seznanitev svetu. Republika Slovenija lahko sodeluje v poskusnih glasovanjih.
Zasedanja odbora za znanstveno politiko
Predstavnik znanosti iz Republike Slovenije v svetu ima pravico sodelovati na običajnih zasedanjih kot opazovalec.
II.3 Pravica do imenovanja zaposlenih, raziskovalnih sodelavcev, študentov in izrednih znanstvenih sodelavcev
Državljani Republike Slovenije lahko v skladu s členom II.5 kandidirajo za zaposlitev za določen čas, raziskovalnega sodelavca, študenta in izrednega znanstvenega sodelavca. Izbira in imenovanje kandidatov se opravita na podlagi uveljavljenih načel in politike organizacije ter kadrovskih pravil in predpisov. Generalni direktor lahko izjemoma odloči, da državljani Republike Slovenije kandidirajo za zaposlitev za nedoločen čas, pri čemer se vedno upoštevajo merila iz prejšnjega stavka in člena II.5.
II.4 Pravica do udeležbe gospodarstva
Podjetja iz Republike Slovenije, ki ponujajo blago in storitve, lahko skladno s členom II.5 predložijo ponudbo v postopkih javnega naročanja CERN-a, pri čemer se smiselno uporabljajo pravila in postopki CERN-a o nakupih (kot so določena v Prilogi 1 k Predpisom o izvajanju finančnih pravil). Republika Slovenija lahko imenuje uradnika za zvezo s področja gospodarstva.
II.5 Zgornja meja in podrobna ureditev
Skupna finančna vrednost imenovanj ter pogodb iz členov II.3 in II.4 nikakor ne sme preseči zneska finančnega prispevka Republike Slovenije po tem sporazumu. Podrobno ureditev določi organizacija. Ta člen ne pomeni nobene zaveze glede možnega ali dejanskega doseganja zgornje meje iz tega člena.
III.1 Finančni prispevek organizaciji
Republika Slovenija prispeva k financiranju dejavnosti organizacije v skladu s spodaj navedenimi zneski in razporedom. Zneski so izraženi v odstotkih od prispevka, ki bi ga Republika Slovenija teoretično plačevala kot država članica, določeni pa so na podlagi formule in metodologije za izračun prispevkov držav članic ali lestvice prispevkov. Letni prispevek ne sme biti nižji od 1 milijona CHF. Ne glede na navedeno je prispevek za prvo finančno leto sorazmeren in obračunan na četrtletni osnovi, vključno s četrtletjem, v katerem začne sporazum veljati.
2017: 25 %
2018: 38 %
2019: 38 %
2020: 40 %
2021: 50 %
III.2 Podelitev privilegijev in imunitet
Republika Slovenija za zagotovitev neoviranega delovanja organizacije, enakopravne obravnave držav, ki sodelujejo pri dejavnostih, in tudi neodvisnosti osebja organizacije podeli privilegije in imunitete ter sprejme z njimi povezane obveznosti, kot so določene v Prilogi. Ti privilegiji in imunitete se priznajo v interesu organizacije in v njeno korist. Če Republika Slovenija hkrati ali pozneje brez pridržkov pristopi k Protokolu o privilegijih in imunitetah Evropske organizacije, ki ga je svet sprejel 19. decembra 2003, njegove določbe z dnem pristopa razveljavijo in nadomestijo določbe Priloge.
IV.1 Prenehanje na zahtevo Republike Slovenije
Svet po pisnem uradnem obvestilu Republike Slovenije, ki ga lahko kadar koli med veljavnostjo tega sporazuma pošlje generalnemu direktorju, odloči o prenehanju statusa pridružene članice kot predhodne faze članstva. Če ni dogovorjeno drugače, začne prenehanje učinkovati konec finančnega leta, ki sledi letu uradnega obvestila.
IV.2 Prenehanje na skupno pobudo
Pogodbenici lahko kadar koli med veljavnostjo tega sporazuma svetu skupaj predlagata, da Republiki Sloveniji preneha pridruženo članstvo kot predhodna faza članstva. Če ni dogovorjeno drugače, začne prenehanje učinkovati konec finančnega leta, ki sledi letu, v katerem sta se pogodbenici dogovorili o prenehanju.
IV.3 Prenehanje na pobudo organizacije
Svet lahko kadar koli med veljavnostjo tega sporazuma in z začetkom učinkovanja, ki ga sam določi, odloči o prenehanju statusa Republike Slovenije kot pridružene članice v predhodni fazi članstva, če Republika Slovenija ne izpolnjuje več meril, ki veljajo za status, ali resno krši svoje obveznosti po tem sporazumu.
IV.4 Samodejno prenehanje
Status Republike Slovenije kot pridružene članice v predhodni fazi članstva samodejno preneha, ko postane polnopravna članica organizacije in z dnem izpolnitve pogojev za članstvo.
IV.5 Posledice prenehanja
Če ni dogovorjeno drugače, se s prenehanjem statusa Republike Slovenije kot pridružene članice v predhodni fazi članstva njene obveznosti po tem sporazumu ne zmanjšajo za obdobje pred prenehanjem. Privilegiji in imunitete, ki jih podeli Republika Slovenija, ostanejo v veljavi, dokler je z organizacijo povezana prek sporazuma o mednarodnem sodelovanju.
V.1 Zastopanje Republike Slovenije
Republika Slovenija generalnega direktorja uradno obvesti o organu in imenovanem uslužbencu (imenovanih uslužbencih), ki jo zastopa(jo) pri izvajanju tega sporazuma, ter o predstavnikih, ki se udeležujejo zasedanj sveta in njegovih odborov.
V.2 Razmerje z drugimi sporazumi
Ta sporazum z dnem začetka veljavnosti razveljavlja in nadomešča sporazum o sodelovanju ter druge formalne sporazume med pogodbenicama, pri čemer se razume, da ta razveljavitev ne vpliva na veljavnost in izvajanje memoranduma o soglasju, ki ureja sodelovanje Republike Slovenije pri eksperimentih CERN-a.
V.3 Veljavno pravo
Določbe tega sporazuma se vedno razlagajo v skladu z njihovim dejanskim pomenom in namenom ob upoštevanju pravnega okvira CERN-a, kot ga določajo zlasti konvencija, pravila in predpisi organizacije ter odločitve njenih organov.
V.4 Začetek veljavnosti in trajanje
Ta sporazum začne veljati z dnem uradnega obvestila Republike Slovenije generalnemu direktorju, da so notranji postopki za ta sporazum brez pridržkov zaključeni. Uradno obvestilo mora biti prejeto najpozneje do 1. avgusta 2017. Ta sporazum velja, dokler je to nujno za izvajanje njegovih določb.
V.5 Spori
Morebitna nesoglasja med Republiko Slovenijo in organizacijo glede uporabe ali razlage tega sporazuma, ki jih ni mogoče rešiti po mirni poti, lahko katera koli pogodbenica predloži mednarodnemu arbitražnemu sodišču v skladu s 14. členom Priloge (ali, odvisno od primera, z njegovo smiselno uporabo).
Sklenjeno v dveh izvodih v slovenskem, angleškem in francoskem jeziku, ob razhajanjih glede razlage ali neskladja med besedili pa prevlada angleško besedilo.
Podpisano v Ženevi 16. decembra 2016.
Za Republiko Slovenijo dr. Maja Makovec Brenčič l.r. | Za Evropsko organizacijo za jedrske raziskave dr. Fabiola Gianotti l.r. |
PRIVILEGIJI IN IMUNITETE, KI JIH REPUBLIKA SLOVENIJA PODELI EVROPSKI ORGANIZACIJI ZA JEDRSKE RAZISKAVE
a) »Konvencija« pomeni Konvencijo o ustanovitvi Evropske organizacije za jedrske raziskave in priloženi Finančni protokol, podpisano 1. julija 1953, ki je začela veljati 29. septembra 1954 in bila spremenjena 17. januarja 1971;
b) »organizacija« pomeni Evropsko organizacijo za jedrske raziskave;
c) »uradne dejavnosti« so dejavnosti organizacije, ki jih določa konvencija, zlasti njen II. člen, vključno z administrativnimi dejavnostmi;
d) »uradniki« so »člani osebja«, kot jih določajo kadrovska pravila in predpisi organizacije.
Mednarodna pravna osebnost
1. Organizacija ima na ozemlju Republike Slovenije mednarodno pravno osebnost in pravno sposobnost.
2. Organizacija ima še zlasti sposobnost sklepati pogodbe, pridobivati premično in nepremično premoženje in razpolagati z njim ter sodelovati v pravnih postopkih.
Nedotakljivost arhivov in dokumentov
Vsi arhivi in dokumenti, ki so v lasti organizacije ali ji pripadajo, so nedotakljivi ne glede na obliko, lokacijo in osebo, ki jih hrani.
Imuniteta pred sodnim postopkom in izvršbo
1. Organizacija ima pri svojih uradnih dejavnostih imuniteto pred sodnim postopkom, razen:
a) kadar v konkretnem primeru svet organizacije imuniteto odreče;
b) v odškodninskem zahtevku tretje osebe za odškodnino zaradi nesreče, povzročene z motornim vozilom, ki ga ima organizacija v lasti ali ga uporablja, ter tudi zaradi prometnega prekrška, v katerem je bilo tako vozilo udeleženo;
c) pri uveljavitvi razsodbe po 13. ali 14. členu spodaj;
d) v nasprotnem zahtevku, neposredno povezanem z zahtevkom, ki ga je vložila organizacija ali je bil vložen med takim postopkom.
2. Premoženje organizacije je ne glede na lokacijo zaščiteno pred zasegom, zaplembo, razlastitvijo, sekvestracijo ali drugo obliko odvzema ali poseganja z izvršilnim, upravnim, sodnim ali zakonodajnim dejanjem, razen:
a) če v konkretnem primeru svet organizacije imuniteto odreče;
b) če tak ukrep ni začasno nujen za preprečitev ali preiskavo nesreč, v katerih je udeleženo motorno vozilo v lasti organizacije ali njeni uporabi;
c) ob izvršbi na plačo zaradi izterjave dolga uradnika organizacije na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe v skladu s pravili in predpisi, ki veljajo na ozemlju izvršbe.
Davčna in carinska ureditev
1. Pri opravljanju uradnih dejavnosti so organizacija, njeno premoženje in dohodki oproščeni neposrednih davkov.
2. Kadar organizacija pri opravljanju uradnih dejavnosti na ozemlju Republike Slovenije kupi ali uporabi izdelke ali storitve večje vrednosti, njihova cena pa vključuje davke in druge dajatve, Republika Slovenija sprejme ustrezne ukrepe za oprostitev ali vračilo določljivega zneska teh davkov ali drugih dajatev.
3. Blago in material, ki ga organizacija ali druga oseba v njenem imenu pri opravljanju uradnih dejavnosti uvozi v Republiko Slovenijo ali izvozi iz nje, sta oproščena vseh uvoznih in izvoznih davkov ter drugih dajatev.
4. Oprostitev ali vračilo ne velja za davke ali druge dajatve, ki so le plačilo za opravljene storitve.
5. Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za nakup ali uporabo blaga in storitev ali uvoz blaga za osebno rabo uradnikov in generalnega direktorja organizacije.
6. Blago in material organizacije, pridobljena ali uvožena po določbah drugega in tretjega odstavka tega člena, se ne smeta prodati ali podariti razen ob pogojih, ki jih določi Republika Slovenija.
Organizacija lahko pri svojih uradnih dejavnostih neomejeno v kakršni koli obliki razširja, pošilja in sprejema publikacije in druge informacije.
Privilegiji in imunitete uradnikov organizacije
1. Uradniki organizacije imajo imuniteto pred sodnimi postopki v zvezi z dejanji, vključno z izrečenimi ali zapisanimi besedami, med opravljanjem nalog v njihovi pristojnosti in celo po prenehanju njihovega opravljanja nalog. Vendar pa imuniteta ne velja niti za prometne prekrške, ki jih povzroči uradnik organizacije, niti za škodo, ki jo povzroči z vozilom, ki mu pripada ali ga vozi.
2. Uradniki organizacije imajo te privilegije:
a)
i) skladno s pogoji in pravili postopka, ki jih določi svet organizacije, morajo uradniki in generalni direktor organizacije interni davek od plač in drugih prejemkov, ki jih prejemajo, plačati organizaciji. Plače in drugi prejemki so oproščeni nacionalnega davka od dohodka;
ii) Republika Slovenija ni dolžna oprostiti plačila dohodnine od pokojnin ali rent, ki jih organizacija izplačuje nekdanjim uradnikom in generalnim direktorjem za njihovo delo v organizaciji;
b) zanje in za družinske člane, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, veljajo enake izjeme pri ukrepih, ki omejujejo priseljevanje, in pri formalnostih registracije tujcev, kot jih imajo po navadi uradniki mednarodnih organizacij;
c) ob mednarodni krizi imajo skupaj z družinskimi člani, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, enake olajšave pri vrnitvi v domovino, kot jih imajo člani diplomatskih predstavništev;
d) pri prenosu sredstev, menjavi valut in carinskih ugodnostih imajo privilegije, kot jih imajo po navadi uradniki mednarodnih organizacij.
3. Republika Slovenija ni zavezana svojim državljanom ali osebam, ki imajo v njej stalno prebivališče, ob nastopu dela v organizaciji dati privilegije ter imunitete iz odstavkov 2.b, 2.c in 2.d tega člena.
Organizacija in njeni uradniki so oproščeni vseh obveznih prispevkov za socialno varnost v državi, če jim enakovredno socialno zaščito zagotavlja organizacija.
Privilegiji in imunitete generalnega direktorja
1. Generalni direktor ima poleg privilegijev in imunitet iz 7. in 8. člena med opravljanjem funkcije tudi privilegije in imunitete, ki jih imajo diplomatski predstavniki na primerljivih položajih po Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih z dne 18. aprila 1961.
2. Republika Slovenija ni zavezana svojim državljanom ali osebam, ki imajo v njej stalno prebivališče, ob nastopu dela v organizaciji dati privilegije in imunitete po tem členu.
Predmet in omejitve imunitet
1. Privilegiji in imunitete iz 7. in 9. člena se podeljujejo izključno za to, da se zagotovita neovirano delovanje organizacije in popolna neodvisnost oseb, ki so jim podeljeni. Privilegiji in imunitete niso podeljeni za osebno korist posameznika.
2. Te imunitete lahko odreče:
a) svet organizacije generalnemu direktorju;
b) generalni direktor uradnikom ali namesto njega oseba, kot določa odstavek 1.b VI. člena konvencije;
c) država svojim imenovanim predstavnikom;
obstaja pa obveznost, da se to naredi v posebnem primeru, če bi imuniteta ovirala sodni postopek in če s tem ni ogrožen namen, zaradi katerega je bila podeljena.
Sodelovanje z Republiko Slovenijo
Organizacija sodeluje s pristojnimi organi Republike Slovenije, da zagotovi pravilno delovanje sodnega sistema ter upoštevanje zakonov in predpisov o policiji, javnem zdravju, zdravju in varnosti pri delu in okolju ter prepreči vsako zlorabo privilegijev, imunitet in podeljenih ugodnosti.
1. Nobena določba tega sporazuma ne vpliva na pravice Republike Slovenije, da sprejme previdnostne ukrepe, potrebne za njeno varnost.
2. Če Republika Slovenija presodi, da mora sprejeti ukrepe za svojo varnost ali vzdrževanje javnega reda, o tem obvesti organizacijo, če je to izvedljivo in takoj ko okoliščine to omogočajo, da v medsebojnem soglasju določita potrebne ukrepe za zaščito interesov organizacije.
3. Organizacija sodeluje z Republiko Slovenijo, da prepreči, da bi njene dejavnosti vplivale na varnost ali javni red Republike Slovenije.
1. Organizacija poskrbi za primerne načine reševanja:
a) sporov, ki izhajajo iz pogodb, katerih pogodbena stranka je organizacija;
organizacija v vse pisne pogodbe, ki jih sklene, razen pogodb iz odstavka 1.d tega člena, vključi arbitražno določbo, po kateri mora biti vsak spor zaradi razlage ali izvajanja pogodbe na zahtevo katere koli pogodbene stranke predložen razsodišču ali, po dogovoru med njima, drugačnemu načinu reševanja sporov;
b) sporov zaradi škode, ki jo povzroči organizacija, ali glede katere koli nepogodbene odgovornosti organizacije;
c) sporov, pri katerih je udeležen uradnik organizacije, ki ima imuniteto pred sodnim postopkom, če mu imuniteta na podlagi 4. člena ni bila odvzeta;
d) sporov med organizacijo in njenimi uradniki;
organizacija predloži vse spore zaradi uporabe in razlage pogodb, sklenjenih z uradniki na podlagi kadrovskih pravil in predpisov organizacije, v reševanje Upravnemu sodišču Mednarodne organizacije dela (ILOAT) ali kateremu koli drugemu ustreznemu mednarodnemu upravnemu sodišču, katerega sodno pristojnost sprejme svet s sklepom.
2. Organizacija lahko za spore, za katere prvi odstavek tega člena ne določa posebnega načina reševanja, uporabi vsak primeren način reševanja, še zlasti arbitražo ali predložitev nacionalnemu sodišču.
3. Način reševanja sporov iz tega člena mora temeljiti na načelu zakonitosti postopka, da se tako zagotovi pravočasna, pravična, nepristranska in obvezujoča rešitev spora.
Spori med Republiko Slovenijo in organizacijo
Spore med Republiko Slovenijo in organizacijo glede uporabe ali razlage teh določb, ki jih ne moreta rešiti po mirni poti, lahko katera koli pogodbenica v skladu s 15. členom predloži v reševanje mednarodnemu arbitražnemu sodišču.
Mednarodno arbitražno sodišče
1. Za mednarodno arbitražno sodišče iz 13. in 14. člena (v nadaljnjem besedilu: sodišče) veljajo določbe tega člena.
2. Vsaka stranka v sporu imenuje enega člana sodišča. Imenovana člana v treh mesecih od datuma imenovanja skupaj izbereta tretjega člana, ki je predsednik sodišča. Če se člana sodišča ne moreta dogovoriti o izbiri predsednika, ga na zahtevo članov sodišča imenuje predsednik Meddržavnega sodišča.
3. Če ena od strank v sporu ne imenuje svojega člana sodišča in tega na zahtevo druge stranke ne stori v naslednjih dveh mesecih, lahko druga stranka v sporu predsednika Meddržavnega sodišča zaprosi, naj opravi imenovanje.
4. Sodišče sprejme svoj poslovnik. Odloča z večino glasov. Jezik postopka je angleščina.
5. Zoper razsodbo, ki je za stranki v sporu dokončna in zavezujoča, se ni mogoče pritožiti. Če nastane spor zaradi vsebine ali izvajanja razsodbe, mora sodišče na zahtevo katere koli stranke v sporu to razložiti.
1. Te določbe ne omejujejo ali vplivajo na določbe nobenega mednarodnega sporazuma, sklenjenega med organizacijo in Republiko Slovenijo, zaradi lokacije pisarn, naprav in opreme organizacije na ozemlju Republike Slovenije. Ob neskladju med temi določbami in določbami mednarodnega sporazuma prevladajo določbe mednarodnega sporazuma.
2. Nobena določba tega sporazuma Republiki Sloveniji ne preprečuje sklenitve drugih mednarodnih sporazumov z organizacijo, ki se sklicujejo na določbe tega sporazuma, določbe dopolnjujejo, razširjajo ali krepijo.
Za izvajanje sporazuma skrbi ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvom, pristojnim za zunanje zadeve, ministrstvom, pristojnim za finance, ministrstvom, pristojnim za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvom, pristojnim za zdravje, ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve in ministrstvom, pristojnim za pravosodje.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 008-05/16-42/11
Ljubljana, dne 22. marca 2017
EPA 1166-VII
Primož Hainz l.r.
Podpredsednik
