Ob-1055/17, Stran 44
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi:
– Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva ter podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16 in 66/16; v nadaljnjem besedilu: Uredba);
– Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 342 z dne 16. 12. 2016, str. 106), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1303/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1305/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1617 z dne 8. septembra 2016 o odstopanju glede leta zahtevka 2016 od tretjega pododstavka člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s stopnjo predplačil za neposredna plačila in ukrepi za razvoj podeželja, povezanimi s površinami in živalmi, ter od prvega pododstavka člena 75(2) navedene uredbe v zvezi z neposrednimi plačili (UL L št. 242 z dne 9. 9. 2016, str. 22), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1306/2013/EU);
– Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 865), zadnjič popravljene s Popravkom Uredbe (EU) št. 1310/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o določitvi nekaterih prehodnih določb glede podpore za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede sredstev in njihove razdelitve za leto 2014 in o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 in uredb (EU) št. 1307/2013, (EU) št. 1306/2013 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z njihovo uporabo v letu 2014 (UL L št. 130 z dne 19. 5. 2016, str. 12);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 640/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 48), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1393 z dne 4. maja 2016 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (UL L št. 227 z dne 20. 8. 2016, str. 5);
– Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 807/2014 z dne 11. marca o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1305 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in o uvedbi prehodnih določb (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2015/1367 z dne 4. junija 2015 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 807/2014 glede prehodnih določb o programih za razvoj podeželja za obdobje 2007–2013 (UL L št. 211 z dne 8. 8. 2015, str. 7);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 808/2014 z dne 17. julija o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/1997 z dne 15. novembra 2016 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 808/2014 glede spremembe programov razvoja podeželja in spremljanja ukrepov v podporo vključevanju državljanov tretjih držav ter o popravku navedene uredbe (UL L 308 z dne 16. 11. 2016, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 808/2014/EU);
– Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 227 z dne 31. 7. 2014, str. 69), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2016/1394 z dne 16. avgusta 2016 o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL L št. 225 z dne 19. 8. 2016, str. 50), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 809/2014/EU);
– Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Komisije z dne 13. februarja 2015 o odobritvi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, št. CCI 2014 SI 06 RD NP 0012020, zadnjič spremenjenega z Izvedbenim sklepom Komisije št. C (2016) 8717 z dne 13. decembra 2016 o odobritvi spremembe programa razvoja podeželja za Slovenijo za podporo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in o spremembi Izvedbenega sklepa C(2015)849, (v nadaljnjem besedilu: PRP 2014–2020) in dostopnega na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) ter na spletni strani programa razvoja podeželja (http://www.program-podezelja.si), objavlja
1. javni razpis za podukrep 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa: | Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v gradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. |
Razpisana sredstva po sklopih: | Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 7.000.000 EUR. |
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 5.250.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, – 1.750.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75%, delež iz proračuna Republike Slovenije pa 25%. |
Vrsta javnega razpisa: | Zaprti |
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: | Javni razpis za operacijo Gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) velja od naslednjega dne po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vnos vloge v elektronski sistem in vložitev vloge poteka od 6. februarja 2017 do vključno 21. aprila 2017 do 24. ure. |
Obdobje upravičenosti stroškov: | Skladno z 99. členom Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Do podpore so upravičeni tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe, ter stroški nakupa kmetijskih zemljišč, ki so nastali po 1. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev je 31. december 2020. |
Informacije o razpisu: | – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, fax. 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije |
2. Predmet podpore: skladno s 50. členom Uredbe je podpora iz operacije gradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, namenjena naložbam v zgraditev in dograditev teh sistemov, vključno z ureditvijo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme.
3. Upravičenec: skladno z 51. členom Uredbe so upravičenci do podpore iz tega javnega razpisa fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki kmetijskih zemljišč pooblastili za gradnjo in dograditev namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira.
4. Pogoji za pridobitev podpore
4. 1. Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis:
(1) Vložiti mora vlogo v skladu z zahtevami iz tega javnega razpisa in na prijavnem obrazcu, ki je sestavni del razpisne dokumentacije, vključno z vsemi zahtevanimi prilogami in dokazili, ki so v njej navedeni.
(2) Skladno s prvim odstavkom 177. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) mora vlagatelj za predložene dokumente, izdane v tujem jeziku, zagotoviti slovenski prevod s strani sodnega tolmača, ki je imenovan za stalnega sodnega tolmača z odločbo Ministrstva za pravosodje, v kolikor je to potrebno.
(3) Skladno s 24. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlagatelj vlogi na javni razpis priložiti izjavo, da pred vložitvijo vloge na javni razpis ni začel z deli v okviru naložbe, ali popis že izvedenih del in stroškov, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis.
(4) Skladno s 1. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe vlagatelj ne sme biti izključen iz prejemanja podpore v skladu s tretjim in petim odstavkom 57. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14 in 32/15; v nadaljnjem besedilu: zakon, ki ureja kmetijstvo).
(5) Če je vlagatelj fizična oseba, mora biti v skladu z 2. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
(6) Če je vlagatelj pravna oseba, razen občin, mora skladno s 3. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe imeti dejavnost, ki je predmet podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije.
(7) Skladno s 4. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti vlagatelj poravnane vse davčne obveznosti do države.
(8) Če je vlagatelj pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, skladno s 6. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije ali izbrisa iz registra.
(9) Če je vlagatelj fizična oseba, razen samostojni podjetnik posameznik, skladno s 7. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe ne sme biti v osebnem stečaju.
(10) Skladno z 9. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe glede povračila DDV veljajo naslednja določila:
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo je iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti identificirano za namene DDV, oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen, če ima kmečko gospodinjstvo pravico do odbitka DDV v skladu s predpisi o DDV;
– vlagatelj, ki opravlja dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma drugo kmetijsko dejavnost in je v zvezi s temi dejavnostmi identificiran za namene DDV, oziroma se lahko po predpisih o DDV prostovoljno identificira za namene DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, katerega kmečko gospodinjstvo preko predstavnika kmečkega gospodinjstva izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi, ki urejajo DDV, do povračila stroška DDV ni upravičen;
– vlagatelj, ki po predpisih o DDV nima možnosti pravice do odbitka DDV, lahko uveljavlja DDV kot upravičen strošek, če poda ustrezno izjavo in dokazila;
– vlagatelj, ki je upravičen do uveljavljanja stroška DDV glede na zgornja določila, lahko v primeru naložbe v osnovna sredstva, ko gre za nakup nepremičnine, namenjene za opravljanje dejavnosti, na katero se nanaša naložba, uveljavlja strošek DDV v višini 25% vrednosti celotnega vlagatelju zaračunanega DDV.
(11) Vlagatelj mora imeti skladno z 10. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v skladu s 35. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
(12) Skladno z 11. točko prvega odstavka 100. člena ter 101. členom Uredbe mora biti iz vloge oziroma dokumentov, priloženih h vlogi na javni razpis, razvidna zaprtost finančne konstrukcije naložbe.
(13) Skladno z 12. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe nepremičnina, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, ni predmet podpore po tem javnem razpisu.
(14) Skladno s 13. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe v primerih, ko gre za pridobitev sredstev za naložbe v nakup oziroma gradnjo prostorov in nakup pripadajoče opreme, ki je ali bo v objektih, zgrajenih tudi za druge namene, se od vseh skupnih stroškov gradnje celotnega objekta kot upravičeni stroški priznajo le stroški v sorazmernem deležu glede na neto tlorisno površino v objektu, ki jo upravičeni prostori zasedajo.
(15) Skladno s 14. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlagatelj v primeru, če kandidira za pridobitev sredstev samo za del naložbe, priložiti projektno dokumentacijo iz katere morajo biti razvidni:
– popis del in stroškov, ki se nanaša na celotno naložbo,
– predloženo dokazilo (popis) o vrednosti že izvedenih del in stroškov ter popis še ne izvedenih del in stroškov,
– ločen popis del in stroškov, s katerim se prijavlja na javni razpis.
(16) Skladno s 15. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora imeti vlagatelj v primerih, ko gre za naložbo v investicijska vzdrževalna dela na obstoječem objektu ali nakup opreme in vlagatelj ni lastnik ali solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja ta naložba, sklenjeno dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu, služnosti ali stavbni pravici za obdobje najmanj pet let po datumu zadnjega izplačila sredstev za naložbo ter overjeno soglasje lastnika ali solastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v pogodbi iz tega odstavka.
(17) Skladno s 16. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe na nepremičnini, na kateri se izvaja naložba v gradnjo novega objekta, mora imeti vlagatelj lastninsko, solastninsko ali stavbno pravico.
(18) Če je vlagatelj občina ali združenje občin, mora biti skladno s 17. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe naložba del občinskega načrta razvojnih programov.
(19) Skladno z 18. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vlagatelj v primerih, ko gre za ureditev objektov, razen investicijsko vzdrževanje objekta, predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo del v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(20) Skladno z 19. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe se mora gradbeno dovoljenje glasiti na vlagatelja.
(21) Skladno z 20. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora biti objekt, na katerega se nanaša gradbeno dovoljenje iz prejšnjega odstavka, namenjen dejavnosti, ki je predmet podprte naložbe, kar je razvidno iz gradbenega dovoljenja.
(22) Skladno z 21. točko prvega odstavka 100. člena Uredbe mora v primerih, ko gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje:
– zahtevni ali manj zahtevni objekt, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt,
– nezahteven objekt, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za obstoječi objekt.
(23) Skladno z 22. točko 100. člena Uredbe se morajo računi in predračuni glasiti na vlagatelja.
(24) Skladno s 23. točko 100. člena Uredbe mora vlagatelj opredeliti časovno dinamiko vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev.
(25) Skladno z drugim odstavkom 101. člena Uredbe mora vlagatelj v vlogi na javni razpis izkazati zaprtost finančne konstrukcije iz prejšnjega odstavka z izjavo banke za naložbe v višini več kot 200.000 eurov priznane vrednosti naložbe.
(26) Skladno s tretjim odstavkom 101. člena Uredbe pa ne glede na določbo prejšnjega odstavka občina izkaže zaprtost finančne konstrukcije iz osemnajstega odstavka tega podpoglavja z rezervacijo finančnih sredstev v njenem proračunu za čas trajanja naložbe.
(27) Skladno s četrtim odstavkom 101. člena Uredbe pa ne glede na devetnajsti odstavek tega podpoglavja javni zavodi zaprtost finančne konstrukcije iz osemnajstega odstavka tega podpoglavja izkazujejo s sklepom sveta zavoda ali sklepom občinskega sveta, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda za leto objave javnega razpisa, iz katerega mora biti razvidna rezervacija finančnih sredstev za namen izvedbe naložbe, za katero se javni zavod prijavlja na javni razpis.
(28) Skladno s šestim odstavkom 101. člena Uredbe finančno sposobnost upravičenca za kritje stroškov izvedene naložbe nad 1.000.000 eurov priznane vrednosti lahko oceni agencija s pomočjo izvedenca.
4. 2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj
(1) Vlagatelj mora skladno s prvim odstavkom 53. člena Uredbe izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1. imeti mora pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
2. predložiti mora dokazilo o zaprtosti finančne konstrukcije v skladu s 101. členom Uredbe;
3. v vlogi na javni razpis mora časovno opredeliti operativno izvedbo naložbe;
4. če je gradnja oziroma dograditev namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnih virov, poseg v okolje v skladu s predpisom, ki ureja poseg v okolje, je treba vlogi na javni razpis priložiti okoljevarstveno soglasje ali sklep, da postopek presoje vplivov na okolje ni potreben;
5. predložiti mora elaborat namakanja, ki vsebuje podatke iz 1. in 2. točke priloge 6 Uredbe.
(2) Vlagatelj mora izpolnjevati pogoje za nakup kmetijskih zemljišč iz 2. točke prvega odstavka 5. poglavja tega javnega razpisa v skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe, ki določa:
1. vlogi na javni razpis je treba priložiti pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča ali odločbo o odobritvi pravnega posla v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, če pogodba še ni bila sklenjena;
2. ne glede na drugi odstavek 99. člena Uredbe je nakup kmetijskega zemljišča upravičen strošek, če je kupoprodajna pogodba sklenjena največ 12 mesecev pred datumom objave javnega razpisa;
3. upravičen je strošek nakupa kmetijskega zemljišča do višine posplošene tržne vrednosti nepremičnin, kot je evidentirana v registru trga nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pri čemer strošek nakupa kmetijskih zemljišč ne sme presegati 10 odstotkov skupnih upravičenih stroškov naložbe v skladu z 69. členom Uredbe 1303/2013/EU.
(3) Vlagatelj mora skladno s tretjim odstavkom 53. člena Uredbe v skladu z določbami 46. člena Uredbe 1305/2013/EU poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena izpolnjevati naslednje pogoje:
1. naložba, s katero se neto poveča namakalno območje, kar vpliva na določeno telo podzemnih ali površinskih voda, je upravičena do podpore, če:
– količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ni bilo ocenjeno z manj kot dobro in
– je iz analize presoje vplivov na okolje, skladne s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, razvidno, da naložba ne bo pomembno negativno vplivala na okolje;
2. ne glede na določbe prejšnje točke je naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, upravičena do podpore, če:
– se izvede v povezavi z naložbo v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo za namakanje ali element namakalne infrastrukture, za katero je predhodna ocena pokazala, da zagotavlja najmanj 25 odstotkov potencialnega prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega objekta in pripadajoče opreme ali infrastrukture, ter
– se z naložbo zagotovi učinkovito zmanjšanje porabe vode na ravni naložbe kot celote za vsaj 50 odstotkov potencialnega prihranka, ki ga zagotavlja naložba v obstoječi namakalni objekt in pripadajočo opremo ali element namakalne infrastrukture;
3. ne glede na določbe prejšnje točke je lahko naložba, s katero se neto poveča območje namakalnega sistema, pri katerem je količinsko stanje vodnega telesa v zadevnem načrtu upravljanja povodja ocenjeno z manj kot dobro, upravičena do podpore, če bo oskrba z vodo zagotovljena iz obstoječega zbiralnika, ki ga je pristojni organ odobril pred 31. oktobrom 2013 in so izpolnjeni naslednji pogoji:
– ta zbiralnik je opredeljen v ustreznem načrtu upravljanja povodja, ki je skladen s predpisi, ki urejajo vode in zanj veljajo zahteve o nadzoru iz točke e) tretjega odstavka 11. člena direktive o vodah,
– 31. oktobra 2013 je veljala zgornja meja za skupni odvzem vode iz zbiralnika ali minimalna zahtevana raven pretoka v vodnih telesih, ki jih obremenjuje zbiralnik,
– navedena zgornja meja oziroma minimalna zahtevana raven pretoka izpolnjuje pogoje iz 4. člena direktive o vodah in
– zaradi zadevne naložbe odvzemi vode ne presegajo zgornje meje, ki je veljala 31. oktobra 2013, oziroma raven pretoka v obremenjenih vodnih telesih ne pade pod minimalno zahtevano raven, ki je veljala 31. oktobra 2013.
(4) Vlagatelj lahko skladno s četrtim odstavkom 53. člena Uredbe v okviru istega javnega razpisa vloži več vlog, pri čemer vsaka vloga predstavlja eno ali več območij namakalnega sistema.
5. Upravičeni stroški
(1) Skladno s prvim odstavkom 52. člena Uredbe so do podpore v okviru te operacije upravičeni:
1. stroški materiala in del, potrebnih za pripravo ter gradnjo namakalnega sistema, ki je namenjen več uporabnikom, vključno z ureditvijo vodnega vira;
2. stroški nakupa kmetijskih zemljišč za namen izvajanja tega podukrepa;
3. stroški ureditve ekoremediacije in zaščitnih vetrnih pasov;
4. stroški opreme črpališča in transformatorskih postaj;
5. splošni stroški iz drugega odstavka tega poglavja.
(2) Skladno z 98. členom Uredbe so upravičeni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe (višina upravičenih splošnih stroškov znaša do vključno 10 odstotkov upravičenih stroškov naložbe), med katere spadajo:
– plačila za storitve arhitektov, inženirjev in svetovalcev,
– stroški pridobitve gradbene, projektne ali tehnične dokumentacije,
– plačila za storitev svetovanja v zvezi z okoljsko in ekonomsko trajnostjo, vključno s stroški izvedljivosti. Stroški za študije izvedljivosti ostanejo upravičen strošek tudi takrat, ko glede na njihove rezultate niso nastali nobeni stroški v okviru izvedbe naložbe,
– stroški geodetskih in agronomskih del,
– stroški nadzora nad izvedbo gradbenih in obrtniških del,
– stroški informiranja in obveščanja javnosti, v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe,
– stroški sodnega tolmača.
(3) Skladno s 95. členom Uredbe se višina upravičenih stroškov določi na naslednji način:
a) za stroške iz javnega razpisa se uporablja katalog stroškov iz Pravilnika o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16 in 38/16);
b) pri opredelitvi višine upravičenih stroškov se upoštevajo zgornje višine posameznih upravičenih stroškov, ki so določene v katalogu stroškov iz prejšnjega odstavka. Za stroške, ki so navedeni v Prilogi 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis predložiti eno ponudbo. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja višje stroške, kot so določeni v Prilogi 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti iz Priloge 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške, kot so navedeni v Prilogi 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe;
c) če je upravičenec naročnik v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje, se določbe iz prejšnjega odstavka uporabljajo pri izračunu višine upravičenih stroškov. Če je vrednost ponudbe izbranega izvajalca višja kot je priznana vrednost iz kataloga stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo najvišje priznane vrednosti stroškov iz kataloga stroškov. Če upravičenec v vlogi za pridobitev sredstev uveljavlja nižje stroške kot so navedeni v katalogu stroškov, se pri izračunu priznane vrednosti stroškov upoštevajo vrednosti iz predložene ponudbe izbranega izvajalca;
d) če se naložba nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine se višina upravičenih stroškov, ki se nanašajo na gradbeno obrtniška dela, določi na podlagi tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov, pri čemer se pri izračunu višine upravičenih stroškov upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
e) če stroški niso določeni v Prilogi 1 k razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa, mora upravičenec k vlogi na javni razpis priložiti tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Pri izračunu višine upravičenih stroškov se upošteva vrednost ponudbe z najnižjo ceno;
f) podatki o stroških realiziranih naložb se lahko uporabijo za potrebe ažuriranja kataloga stroškov;
g) pri izvedbi naložbe vlagatelj ne sme sodelovati s podjetji ali posamezniki, s katerimi bi zaradi sodelovanja lahko prišlo do dogovarjanja o ne tržnih pogojih poslovanja.
(4) Skladno s 96. členom Uredbe se podpora ne dodeli za (neupravičeni stroški):
– naložbe zunaj območja Republike Slovenije;
– stroške priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;
– stroške naložb, ki se financirajo iz sredstev operativnih skladov v okviru programov organizacij pridelovalcev, v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/2147 z dne 7. decembra 2016 o odobritvi zvišanja mejnih vrednosti za obogatitev vina, proizvedenega iz grozdja, ki je bilo leta 2016 potrgano na nekaterih vinorodnih območjih v Nemčiji in na vseh vinorodnih območjih na Madžarskem (UL L 333 z dne 8. decembra 2016, str. 30);
– plačilo davkov, carin in dajatev pri uvozu;
– DDV, razen če vlagatelj ob oddaji vloge na javni razpis poda izjavo, da DDV ni izterljiv v skladu s predpisi, ki urejajo DDV;
– obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;
– upravne takse;
– stroške leasinga in zakupa objektov, naprav in opreme, pridobitev patentov, licenc, plačilnih pravic, avtorskih pravic in blagovnih ter storitvenih znamk;
– druge stroške, povezane s pogodbami o zakupu, kot so marža zakupodajalca, stroški refinanciranja obresti, režijski stroški in stroški zavarovanja;
– stroške materiala, opreme ali drugih del v okviru naložbe, ki so bila izvedena pred oddajo vloge na javni razpis, razen splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe.
(5) Skladno s prvim odstavkom 94. člena Uredbe se sredstva ne odobrijo in izplačajo vlagatelju, ki je za iste upravičene stroške, kot jih navaja v vlogi na javni razpis in v zahtevku za izplačilo sredstev, že prejel sredstva državnega proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.
6. Merila za ocenjevanje vlog
(1) Skladno s 54. členom Uredbe se vloge, prispele na javni razpis, ocenjujejo na podlagi meril, ki so določena v dokumentu »Merila za izbor operacij«, ki ga je sprejel Organ upravljanja PRP 2014–2020 in je dostopen na spletih straneh MKGP: http://www.program-podezelja.si/sl/prp-2014-2020/merila-za-izbor-operacij. Med vlogami za podporo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki presežejo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk do porabe razpisanih sredstev.
(2) Ocenjuje se stanje ob vložitvi vloge na javni razpis oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi predložene dokumentacije, predvsem: prijavnega obrazca, projektne dokumentacije oziroma dokumentacije o projektu in ustreznih dokazil ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo vlagatelj ne priloži vseh ustreznih dokazil oziroma so dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točk.
(3) V skladu drugim odstavkom 54. člena Uredbe se vloga oceni na podlagi meril, določenih v Uredbi, podrobneje opredeljenih v tem javnem razpisu, in točkovnika za ocenjevanje vlog:
Merila | Maksimalno št. točk |
1. EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE | 30 |
Mogoča izkoriščenost namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakalnega sistema | |
Velikost namakalnega območja | |
Medsebojno povezovanje zemljiških operacij | |
2. GEOGRAFSKI VIDIK LOKACIJE NALOŽBE | 10 |
Koeficient razvitosti občine | |
3. PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI PODNEBNIH SPREMEMBAH | 10 |
Delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci | |
SKUPAJ | 50 |
VSTOPNI PRAG TOČK | 15 |
Ocenitve:
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE (maksimalno število točk 65) | 30 |
1. Mogoča izkoriščenost namakalnega sistema, kar se izkazuje z deležem soglasij lastnikov kmetijskih zemljišč za uvedbo namakalnega sistema Navodilo: Za izgradnjo namakalnega sistema je potrebno soglasje tistih lastnikov zemljišč na namakalnem območju, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin na namakalnem območju (to je vstopni pogoj). Višji kot je delež strinjanja lastnikov zemljišč, večji je interes po izvedbi operacije na posameznem območju. Zato maksimalno število točk (10) dobijo tiste operacije, pri katerih je stopnja soglasij višja od 90 odstotkov. Delež soglasij: 10 – delež soglasij je 90% ali več 8 – delež soglasij je od 83% do manj kot 90% 5 – delež soglasij je od 77% do manj kot 83% 3 – delež soglasij je od 67% do manj kot 77% | 10 |
2. Velikost namakalnega območja Navodilo: Velikost namakalnega območja je povezana z interesom lastnikov zemljišč na posameznem območju. Večje kot je območje, večji je interes po izgradnji namakalnega sistema in več točk dobi posamezni projekt. Točke bodo deljene po velikostnih skupinah, maksimalno število točk (10) dobijo tista namakalna območja, ki so večja od 100 ha. Velikost namakalnega območja: 10 – namakalno območje je veliko 100 ha ali več 8 – namakalno območje je veliko od 50 ha do manj kot 100 ha 5 – namakalno območje je veliko od 10 ha do manj kot 50 ha 3 – namakalno območje je manjše od 10 ha | 10 |
3. Medsebojno povezovanje zemljiških operacij Navodilo: Izgradnja namakalnega sistema je enostavnejša in učinkovitejša, če se na namakalnem območju predhodno izvedeta komasacija kmetijskih zemljišč in agromelioracija. S komasacijo se zaokrožijo zemljišča posameznega kmetijskega gospodarstva, z izvedbo agromelioracij pa se ta zemljišča biološko, kemijsko ali fizikalno izboljšajo. V kolikor se namakalni sistem gradi na območju, kjer je bila izvedena komasacija in/ali agromelioracija, je projekt upravičen do dodatnih točk v okviru tega merila. V kolikor upravičenec uveljavlja stroške tako agromelioracije kot tudi komasacije, dobi maksimalno število točk (10). Medsebojno povezovanje zemljiških operacij: 10 – vlagatelj je predhodno izvedel komasacijo in agromelioracijo 5 – vlagatelj je predhodno izvedel le komasacijo | 10 |
GEOGRAFSKI VIDIK LOKACIJE NALOŽBE | 10 |
Koeficient razvitosti občine Navodilo: Vlada Republike Slovenije vsako leto določi koeficient razvitosti občin za tekoče leto (Priloga 3). Nižji kot je koeficient, slabše je razvita občina. Občine z nižjim koeficientom tako bolj potrebujejo investicijske ukrepe, saj so razmere za razvoj kmetijstva v teh občinah finančno in socialno slabe. Nižji kot je koeficient posamezne občine, več točk na javnem razpisu občina dobi. Koeficienti bodo združeni v skupine, največje možno število točk je 10, ki ga prejmejo projekti, ki ležijo v občinah, pri katerih je koeficient razvitosti 0,8 ali nižji. Koeficient razvitosti občine: 10 – koeficient razvitosti občine je 0,8 ali manjši 5 – koeficient razvitosti občine je večji od 0,8 do manjši kot 1,00 1 – koeficient razvitosti občine je 1,00 ali višji | 10 |
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI PODNEBNIH SPREMEMBAH | 10 |
Delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci Navodilo: Za izgradnjo namakalnega sistema je potrebno soglasje lastnikov zemljišč, ki imajo v lasti več kot 67 odstotkov površin na namakalnem območju. Na podlagi določitve namakalnega območja se pripravi projekt izgradnje namakalnega sistema in hidravlične značilnosti predvidenega namakalnega sistema, ki med drugim temelji tudi na načinu namakanja. Kapljični način namakanja in namakanje z mikrorazpršilci imata najmanjšo potencialno porabo vode, zato sta okoljsko najbolj sprejemljiva. V okviru tega merila projekt dobi dodatno število točk za potencialne površine, ki bodo opremljene s kapljičnim načinom namakanja ali namakanjem z mikrorazpršilci. Največje število točk dobijo projekti, pri katerih delež potencialnih površin, ki bodo opremljene z kapljičnimi namakalnimi sistem, presega 20 odstotkov površine namakalnega sistema. Delež mogočih površin, opremljenih s kapljičnim namakanjem oziroma mikrorazpršilci: 10 – delež opremljenosti bo višji od 20% 8 – delež opremljenosti bo od 10% do 20% 5 – delež opremljenosti bo od 5% do manj kot 10% 3 – delež opremljenosti bo manjši od 5% | 10 |
7. Obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev
V skladu s 56. in 106. členom Uredbe mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati naslednje obveznosti:
a) podprta naložba se mora uporabljati za namen operacije, za katero so bila sredstva po tem javnem razpisu dodeljena, še najmanj naslednjih pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
b) podprta naložba se v skladu z 71. členom Uredbe 1303/2013/EU ne sme premestiti iz Evropske unije:
– 10 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec veliko podjetje,
– 5 let od zadnjega izplačila sredstev, kadar je upravičenec MSP.
c) upravičenec mora vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev po tem javnem razpisu, hraniti še najmanj pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev;
č) upravičenec mora omogočiti dostop do dokumentacije o naložbi ter omogočiti kontrolo naložbe na kraju samem agencija, MKGP, revizijskemu organu, izvajalcu vrednotenja, pooblaščenem s strani MKGP, in drugim nadzornim organom Evropske unije in Republike Slovenije;
d) upravičenec mora v skladu s sedemnajstim odstavkom 102. člena ter petim odstavkom 106. člena Uredbe izpolnjevati zahteve glede označevanja vira sofinanciranja pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
e) v 36 mesecih od datuma zadnjega izplačila sredstev mora biti namakalni sistem opremljen z namakalno opremo na območju 67 odstotkov kmetijskih zemljišč oziroma na območju kot ga je upravičenec predvidel v vlogi na javni razpis, če je iz naslova merila iz prve alineje 1. točke drugega odstavka 54. člena Uredbe dobil dodatne točke;
f) v roku 36 mesecev od datuma zadnjega izplačila sredstev mora zagotavljati opremljenost s kapljičnim namakanjem ali mikrorazpršilci na območju kot ga je navedel v vlogi na javni razpis;
g) upravičenec mora zagotavljati opremljenost z vodomeri na ravni vsakega posameznega uporabnika vsaj za pet let po zadnjem izplačilu sredstev;
h) upravičenec mora poročati o izpolnjevanju obveznosti iz tega poglavja pet let po zadnjem izplačilu sredstev. Podrobnejša navodila glede poročanja se objavijo na spletni strani MKGP ter agencije.
8. Finančne določbe
(1) Skladno s prvim odstavkom 57. člena Uredbe je najvišja stopnja podpore iz operacije 100% priznane vrednosti naložbe.
(2) Skladno z drugim odstavkom 57. člena Uredbe je najnižji znesek dodeljene podpore 5.000 eurov na vlogo.
9. Vloga in postopek za dodelitev sredstev, vlaganje in obravnava vlog (skladno z 91., 92. in 93. členom Uredbe)
(1) Sredstva za to operacijo se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 51. člena zakona, ki ureja kmetijstvo.
(2) Oddaja vlog na javni razpis se začne 6. februarja 2017, ki je prvi delovni dan po izteku enaindvajsetih dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) MKGP na spletnih straneh objavi prijavni obrazec s prilogami, ki je v pomoč vlagateljem pri izpolnjevanju elektronskega prijavnega obrazca in predstavlja razpisno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Navodila za izpolnjevanje prijavnih obrazcev se objavijo na spletnih straneh MKGP in agencije.
(4) Vlogo sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
(5) Vlagatelj se pred elektronsko izpolnitvijo vloge iz prejšnjega odstavka prijavi pri agenciji.
(6) Za elektronsko izpolnjevanje vloge iz prejšnje odstavka agencija vzpostavi spletno vstopno mesto na naslovu: http://e-kmetija.gov.si, prek katerega se vlagatelj ali njegov pooblaščenec za elektronsko vložitev vloge s kvalificiranim digitalnim potrdilom prijavi v informacijski sistem agencije. Vlagatelj ali njegov pooblaščenec izvede elektronski vnos in vloži prijavni obrazec v informacijski sistem agencije.
(7) Prijavni obrazec, ki je izpolnjen in oddan v elektronski sistem, se ne šteje za vlogo na javni razpis. Za vlogo na javni razpis šteje natisnjena vloga z izpisom številke dokumenta skupaj z vsemi sestavnimi deli vloge na javni razpis, ki jih določa javni razpis in razpisna dokumentacija.
(8) Vlagatelj vloži vlogo na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, Ljubljana, v roku, ki je opredeljen v tem javnem razpisu.
(9) Na ovojnici vloge morajo biti razvidni datum in čas (ura, minuta) oddaje vloge na javni razpis, ki ju označi izvajalec poštnih storitev oziroma vložišče agencije, ter obvezno tudi naslov in oznaka javnega razpisa, na katerega se prijavlja. Vzorec etikete za naslavljanje vloge na javni razpis je v Prilogi 4 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Ovojnica mora biti na agencijo poslana kot priporočena pošiljka.
(10) Podrobnejša navodila za izpolnjevanje vloge v elektronski sistem so objavljena na spletni strani MKGP in agencije.
(11) Obravnava vlog se začne s preveritvijo njene popolnosti. Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, agencija vlagatelja pozove k dopolnitvi vloge. Za datum in čas prejema dopolnitve vloge se štejeta datum in čas (ura, minuta) pisne oddaje dopolnjene vloge. Po prejemu dopolnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(12) Vlagatelja popolne vloge, ki je vsebinsko nerazumljiva, se pozove, da jo pojasni. Stranka mora opraviti pojasnitev na način, določen v zahtevi za pojasnitev. Po prejemu pojasnitve se vloga na javni razpis ponovno pregleda.
(13) Vloga na javni razpis, ki je popolna, se oceni na podlagi meril iz šestega poglavja javnega razpisa. Sredstva se odobrijo vlogam, prispelim na javni razpis, ki izpolnjujejo pogoje za dodelitev sredstev in presegajo vstopno mejo 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk. Med vlogami, ki presežejo vstopni prag točk se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe sredstev za ta javni razpis. Vloge, ki ne dosegajo minimalne vstopne meje ali ne izpolnjujejo pogojev, se zavrnejo.
(14) Če imata na zadnjem mestu seznama ocenjenih vlog na javni razpis dve ali več vlog na javni razpis enako število prejetih točk, se vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– ekonomski vidik naložbe,
– prispevek k horizontalnim ciljem pri podnebnih spremembah, in
– geografski vidik naložbe.
(15) Vloga na javni razpis, ki je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje iz javnega razpisa, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, se zavrne.
(16) Sredstva se upravičencu odobrijo z odločbo o pravici do sredstev, ki jo izda agencija.
(17) V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU agencija zavrne vloge za pomoč in zahtevkov za izplačilo iz desetega poglavja tega javnega razpisa, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji te operacije.
10. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevkov za predplačilo
(1) Ob vložitvi zahtevkov za izplačilo sredstev morajo biti skladno s 102., 104. in 105. členom Uredbe izpolnjeni naslednji pogoji:
a) sredstva se izplačajo na podlagi zahtevka upravičenca za izplačilo sredstev;
b) zahtevek za izplačilo sredstev vloži upravičenec ali njegov pooblaščenec, kot to določata šesti in sedmi odstavek devetega poglavja tega javnega razpisa in ga pošlje na agencijo, razen zahtevka za predplačilo iz četrtega odstavka tega poglavja, ki se vloži v fizični obliki na naslov Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana;
c) v primeru enega zahtevka mora biti naložba zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev in plačani vsi računi. V primeru dveh ali več zahtevkov za izplačilo sredstev, mora biti zaključen del naložbe, ki predstavlja zaključeno vsebinsko oziroma tehnološko celoto;
d) če gre za naložbe v objekte, morajo biti gradbena dela izvedena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, urejanje prostora, varstvo kulturne dediščine in varstvo okolja;
e) upravičenec mora zahtevku za izplačilo sredstev priložiti naslednja dokazila:
– originalne izvode računov, kamor sodijo tudi elektronski in e-računi;
– izjavo o neizterljivosti DDV, če upravičenec uveljavlja DDV kot upravičen strošek;
– dokazilo o plačilu (položnica oziroma blagajniški prejemek, potrdilo banke o izvršenem plačilu, potrjen kompenzacijski nalog, pobotna izjava ali asignacijska pogodba);
– če gre za gradnjo zahtevnih ali manj zahtevnih objektov, mora upravičenec priložiti končno gradbeno situacijo, ki jo potrdijo nadzornik, izvajalec del in upravičenec;
– v primeru naložb, kjer gre za vgrajeno skrito opremo, ki se je po končani naložbi ne more več preveriti (oprema, do katere po končani investiciji med kontrolo na kraju samem ni več možnega dostopa), je treba ob zahtevku priložiti fotografijo vgrajene opreme v času vgradnje ter tehnično dokumentacijo opreme, ki je predmet vgradnje;
– če gre za upravičenca, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje šteje za naročnika, je treba k zahtevku za izplačilo sredstev priložiti kopijo celotne dokumentacije postopka izbire izvajalca oziroma dobavitelja po predpisu, ki ureja javno naročanje, s potrdilom, da je kopija enaka originalu;
– v primeru naložb v opremo in mehanizacijo mora upravičenec priložiti račun ali račun s specifikacijo, iz katerega je razvidna vsaj serijska številka, tip stroja ali opreme in nazivna moč;
f) upravičenec mora v primeru naložb v zahtevne ali manj zahtevne objekte ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev imeti pravnomočno uporabno dovoljenje in projekt izvedenih del (v nadaljnjem besedilu: PID). PID in uporabno dovoljenje mora upravičenec hraniti na kraju samem, ter ju predložiti na zahtevo agencije;
g) upravičenec mora v primeru, če gre za naložbo v opremo ali investicijsko vzdrževanje obstoječega objekta, ki je v skladu z uredbo, ki ureja razvrstitev objektov glede na zahtevnost gradnje, zahtevni ali manj zahtevni objekt, predložiti pravnomočno uporabno dovoljenje za ta objekt;
h) če je upravičenec kandidiral za pridobitev sredstev samo za del naložbe, mora biti ta del naložbe zaključen v celoti in zanj pridobljena vsa upravna dovoljenja, ki se za tovrstno naložbo zahtevajo v skladu s področno zakonodajo;
i) upravičenec mora v primeru vseh vrst gradenj in rekonstrukcij voditi in hraniti knjigo obračunskih izmer, ki mora biti pripravljena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Knjiga obračunskih izmer ni potrebna le v primeru, ko upravičenec izvaja izključno manjša obrtniška dela kot so npr. pleskanje, fasaderska dela itd. Če so obrtniška dela del gradnje oziroma rekonstrukcije, je vodenje in hramba knjige obračunskih izmer obvezna. Knjigo obračunskih izmer mora upravičenec hraniti na kraju samem ter jo predložiti na zahtevo agencije;
j) upravičenec mora v primeru nakupa mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga mora predložiti na zahtevo agencije;
k) upravičenec mora ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev predložiti poročilo o vrednotenju rezultatov in doseženih učinkih, ki se pripravijo v skladu z navodili, ki se objavijo na spletni strani MKGP;
l) na podlagi vloženega popolnega zahtevka za izplačilo sredstev in po opravljeni kontroli iz 108. člena Uredbe se sredstva izplačajo na transakcijski račun upravičenca;
m) če je strošek naložbe določen v katalogu stroškov, upravičenec ob zahtevku za izplačilo sredstev predloži račun. Če strošek ni določen v katalogu stroškov, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži tri ponudbe;
n) računi in druga dokazila se morajo glasiti na upravičenca;
o) upravičenec vlaga zahtevke za izplačilo v skladu s časovno dinamiko, opredeljeno v odločbi o pravici do sredstev. Zahtevek za izplačilo je treba vložiti najkasneje na datum, opredeljen v odločbi o pravici do sredstev;
p) upravičenec lahko predlaga spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo sredstev po izdaji odločbe o pravici do sredstev in pred potekom roka za izpolnitev obveznosti iz odločbe o pravici do sredstev. Upravičenec vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Agencija lahko podaljša rok za vložitev zahtevka do največ 12 mesecev, vendar ne več kot do datuma vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki je 31. december 2020.
(2) Skladno z drugim odstavkom 55. člena Uredbe lahko upravičenec na posamezno vlogo vloži največ tri zahtevke za izplačilo sredstev.
(3) Skladno s prvim odstavkom 55. člena uredbe mora upravičenec ob oddaji zahtevka za izplačilo na ravni vsakega posameznega uporabnika zagotoviti opremljenost z vodomeri.
(4) Upravičenec mora v skladu s 13. členom Uredbe 808/2014/EU ter Navodili za informiranje in obveščanje javnosti o aktivnostih, ki prejemajo podporo iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljenimi na spletni strani programa razvoja podeželja, izpolniti zahteve glede označevanja vira sofinanciranja.
(5) Upravičenec lahko v skladu s 105. členom Uredbe uveljavi predplačilo v znesku 30 odstotkov vrednosti javne podpore, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vložitev zahtevka za predplačilo mora upravičenec napovedati v vlogi na javni razpis. Zahtevek za predplačilo se šteje za zahtevek za izplačilo sredstev;
b) upravičenec lahko uveljavlja predplačilo v 30 dneh od prejema odločbe o pravici do sredstev z vložitvijo zahtevka za predplačilo. Zahtevku za predplačilo mora priložiti bančno garancijo v višini 100 odstotkov zneska predplačila, kot to določa prvi odstavek 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
c) bančna garancija mora biti veljavna še vsaj šest mesecev od datuma vložitve zahtevka za izplačilo sredstev, katerega vrednost je večja od višine predplačila;
d) bančna garancija se lahko sprosti, ko so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 63. člena Uredbe 1305/2013/EU;
e) bančna garancija se zaseže delno ali v celoti, če pred potekom bančne garancije niso bila predložena ustrezna dokazila o nastanku stroškov v skladu s petim odstavkom 102. člena Uredbe oziroma če dokazila o nastanku stroškov niso predložena v višini izplačanega predplačila;
f) če upravičenec v skladu s 54. členom zakona, ki ureja kmetijstvo, vloži obrazložen zahtevek za spremembo časovne dinamike vlaganja zahtevkov za izplačilo, določene v odločbi o pravici do sredstev, mora v primeru, da je pridobil predplačilo, ki ga je zavaroval z bančno garancijo in ta še ni bila sproščena, zahtevku za spremembo časovne dinamike predložiti tudi podaljšano bančno garancijo;
g) podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je opredeljen z uredbo, ki ureja izvajanje sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske politike in Poglavjem IV Delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18).
11. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti
(1) Kontrole se, v skladu s prvim odstavkom 108. člena Uredbe, izvajajo v skladu z Uredbo 1306/2013/EU in Uredbo 809/2014/EU. Za izvajanje kontrol je pristojna agencija.
(2) V skladu z drugim odstavkom 108. člena Uredbe ter v skladu s 1. točko 51. člena Uredbe 809/2014/EU agencija izvaja kontrole na kraju samem pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
(3) V skladu s tretjim odstavkom 108. člena Uredbe ter v skladu s prvim odstavkom 66. člena Uredbe 1305/2013/EU lahko MKGP preverja pravilnost izvajanja operacije po tem javnem razpisu.
(4) V skladu s četrtim odstavkom 108. člena Uredbe se neizpolnitev ali kršitev obveznosti sankcionira v skladu z 63. členom Uredbe 1306/2013/EU, 63. členom Uredbe 809/2014/EU in 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo. Podrobnejša opredelitev kršitev in sankcij je opredeljena v Katalogu kršitev in sankcij iz poglavja A Priloge 2 k Uredbi.
(5) V skladu s petim odstavkom 108. člena Uredbe se določba prejšnjega odstavka ne uporablja v primeru višje sile in izjemnih okoliščin iz 109. člena Uredbe.
(6) V skladu s šestim odstavkom 108. člena Uredbe v primerih kršitev obveznosti, ki zahtevajo vračilo sredstev, agencija upravičencu izda odločbo v skladu s 57. členom zakona, ki ureja kmetijstvo.
(7) V skladu s prvim odstavkom 109. člena Uredbe se priznavajo primeri višje sile in izjemnih okoliščin, opredeljeni v drugem odstavku 2. člena Uredbe 1306/2013/EU.
(8) V skladu z drugim odstavkom 109. člena Uredbe mora o višji sili ali izjemnih okoliščinah upravičenec ali njegova pooblaščena oseba pisno obvestiti agencijo in predložiti ustrezna dokazila v 15 delovnih dneh od dneva, ko je višja sila nastala, oziroma ko je upravičenec oziroma njegova pooblaščena oseba to zmožna storiti.
(9) V skladu s tretjim odstavkom 109. člena Uredbe se kraja in uničenje ali poškodovanje opreme, mehanizacije, objektov, razen gozdnih prometnic in cestne infrastrukture, v primeru požara in drugih škodnih dogodkov ne šteje za višjo silo ali izjemno okoliščino iz prvega odstavka 109. člena Uredbe. V tem primeru mora upravičenec predmet podpore vrniti v stanje pred nastankom dogodka, v nasprotnem primeru pa mora vrniti vsa dodeljena sredstva.
(10) V skladu s četrtim odstavkom 109. člena Uredbe o višji sili ali izjemnih okoliščinah odloči agencija in na podlagi prejetih dokazil izda odločbo.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
