Vsebina Uradnega lista

Na podlagi šeste alineje 7. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C in 47/15 – ZZSDT), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo in 110/11 – ZDIU12, 14/13 – popr. in 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617), Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), 217. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16) in Sklepa o začetku postopka za izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019 št. C2711-17-708322, z dne 18. 4. 2017 objavlja Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana

I. Namen in cilj razpisa

Namen javnega razpisa je sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019, s ciljem preprečevanja rabe dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti, kroničnih nenalezljivih bolezni in krepitve duševnega zdravja.

Z javnim razpisom za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja bo Ministrstvo za zdravje v letih 2017, 2018 in 2019 sofinanciralo programe v podporo izvajanju Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025, Skupaj za družbo zdravja. Sofinancirane bodo aktivnosti in ukrepi na prednostnem področju 6.1. Krepitev in varovanje zdravja in preprečevanje bolezni – javno zdravje z naslednjimi specifičnimi cilji:

– uveljavljanje zdravja kot vrednote in cilja v vseh nacionalnih, regionalnih in lokalnih politikah;

– vzpostavitev vrednotenja učinka politik in ukrepov držav na zdravje;

– večja ozaveščenost odločevalcev in prebivalstva za večjo odgovornost družbe in posameznika za zdravje;

– premik od bolezni k zdravju in nadgradnja kurativne dejavnosti s preventivo, s posebnim poudarkom na ranljivih skupinah.

S sofinanciranjem preko javnega razpisa se uresničujejo določila:

– Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov;

– Zakona o omejevanju porabe alkohola;

– Resolucije o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014–2020 in pripadajočih akcijskih načrtov (2017–2018);

– Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni do 2020 in pripadajočih akcijskih načrtov 2016–2017 in 2018–2019;

– Državnega programa obvladovanja raka 2017–2021;

– Nacionalna strategija obvladovanja HIV/AIDS 2017–2021;

– Predloga Resolucije nacionalnega programa o duševnem zdravju;

– Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem za 2012–2020.

Cilj javnega razpisa je doseganje kazalnikov izidov za spremljanje Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015–2025 »Skupaj za družbo zdravja«.

II. Predmet razpisa

Predmet razpisa so programi varovanja in krepitve zdravja, ki se izvajajo na naslednjih sklopih in področjih:

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti:

– Področje A: Programi zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola;

– Področje B: Programi zmanjševanja rabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov;

– Področje C: Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh ter preprečevanja nekemičnih zasvojenosti (zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami in igrami na srečo).

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja:

– Področje A: Programi krepitve duševnega zdravja;

– Področje B: Programi svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski.

Sklop 3: Programi opolnomočenja in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

Poseben poudarek javnega razpisa je na spodbujanju mreženja, sodelovanja in partnerstva med organizacijami ter institucijami, ki delujejo na vsebinskih področjih in so predmet javnega razpisa.

Za upravičenega partnerja se šteje vsaka neprofitna pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), s sedežem v Republiki Sloveniji, ki dejavno sodeluje pri izvajanju programa in učinkovito prispeva k njegovemu izvajanju in k njegovim ciljem.

Vlagatelj se lahko z istim programom prijavi le na en sklop predmeta javnega razpisa, znotraj sklopa pa le na eno področje, kot partner pa lahko sodeluje v več prijavah. V primeru prijave na sklop 1 se vlagatelj lahko z enim programom prijavi na eno ali več področji skupaj.

Prijavljeni program lahko zajema tudi več prednostih dejavnosti posameznega sklopa/področja skupaj.

Programi, ki so že v celoti financirani iz proračunskih sredstev in drugih javnih virov, niso predmet tega razpisa.

Investicije, založništvo in znanstvene raziskave niso predmet tega razpisa.

Učinki programov se morajo odraziti v Republiki Sloveniji.

Upravičeno območje izvajanja dejavnosti programov je območje Republike Slovenije.

Vse aktivnosti, ki se sofinancirajo v okviru tega razpisa, morajo biti za končnega uporabnika brezplačne.

III. Prijavitelji, upravičeni do udeležbe na razpisu

1. Upravičeni prijavitelji do udeležbe na razpisu za sklop 1 in sklop 3 so neprofitne nevladne organizacije (NVO) s sedežem v Republiki Sloveniji.

Med upravičene prijavitelje ne sodijo nevladne organizacije:

– ki v svojih temeljnih aktih (statut, ustanovitveni akt, pravila itd.) nimajo izrecno navedeno, da so neprofitne, v kolikor jim tega ne predpisuje že zakon;

– v katerih več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzora predstavljajo predstavniki gospodarstva ali političnih strank;

– socialni partnerji, verske skupnosti in politične stranke.

2. Upravičeni prijavitelji do udeležbe na razpisu za sklop 2 in sklop 4 so neprofitni javni zavodi in neprofitne nevladne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji.

Med upravičene prijavitelje NE sodijo nevladne organizacije:

– ki v svojih temeljnih aktih (statut, ustanovitveni akt, pravila itd.) nimajo izrecno navedeno, da so neprofitne, v kolikor jim tega ne predpisuje že zakon;

– v katerih več kot polovico članov organa upravljanja ali nadzora predstavljajo predstavniki gospodarstva ali političnih strank;

– socialni partnerji, verske skupnosti in politične stranke.

IV. Pogoji za pridobitev sredstev

1. Pogoji za pridobitev sredstev, ki veljajo za sklop 1 in sklop 3

1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

2. Vlogi mora biti predložena zadnja dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra¹, kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).

¹ Zadošča izpisek iz AJPES portala

3. Vlagatelj je bil ustanovljen pred 31. 12. 2016 in je imel v letu 2016 najmanj 10.000 EUR prihodkov. Vlagatelju, ki je bil ustanovljen v letu 2016, se prihodki upoštevajo sorazmerno s časom delovanja (dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES za leto 2016).

4. Prijavljeni program je umeščen v eno od vsebin iz točke II.

5. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.

6. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za sklop 1 in sklop 3 razpisa.

2. Pogoji za pridobitev sredstev, ki veljajo za sklop 2 in sklop 4

1. Vlagatelj je neprofitna pravna oseba, ustanovljena na podlagi Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo), Zakona o ustanovah (Uradni list RS, št. 70/05 – uradno prečiščeno besedilo in 91/05 – popr.) in Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in ima sedež v Republiki Sloveniji.

2. Vlogi mora biti predložena zadnja dostopna kopija izpisa iz sodnega registra ali drugega registra², kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni).

² Zadošča izpisek iz AJPES portala

3. Vlagatelj je bil ustanovljen pred 31. 12. 2016 in je imel v letu 2016 najmanj 10.000 EUR prihodkov. Vlagatelju, ki je bil ustanovljen v letu 2016, se prihodki upoštevajo sorazmerno s časom delovanja (dokazilo: letno poročilo oddano na AJPES za leto 2016).

4. Prijavljeni program je umeščen v eno od vsebin iz točke II.

5. Za sofinanciranje programa so predvideni tudi drugi sofinancerji in/ali lastna sredstva oziroma viri najmanj v višini 5 % od ocenjene vrednosti prijavljenega programa.

6. Zaprošeni znesek ne presega razpisanih sredstev za sklop 2 in sklop 4 razpisa.

Pri sklopu 2 je za področje B (Programi svetovanja in psihosocialne pomoči v duševni stiski) poleg formalnih pogojev potreben tudi vsebinski pogoj, in sicer:

1. Mreža svetovalnic v najmanj dveh tretjinah statističnih regij (najmanj v 8 statističnih regijah) Republike Slovenije (obvezno izpolnjena Izjava o regijski razpršenosti svetovalnic – Priloga 6 Prijavnice JR 2017/19).

Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev iz točke IV in vlagatelji, ki niso upravičeni do udeležbe skladno s točko III, ne bodo vključeni v postopek ocenjevanja.

V. Obvezna oblika in vsebina vloge

1. Vlagatelji morajo vlogo oddati na Prijavnici JR 2017/19 »Prijava na javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019«.

Razpisna dokumentacija (Prijavnica JR 2017/19) je vlagateljem na voljo v glavni pisarni Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22, vsak delovnik med 8. in 12. uro oziroma na spletnem naslovu: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/sofinanciranje_programov_in_projektov_na_podrocju_javnega_zdravja.

2. Popolna vloga vsebuje naslednje dokumente:

a) prijavo na izpolnjeni Prijavnici JR 2017/19, z vsemi zahtevanimi prilogami (Prijavnica JR 2017/19 mora biti priložena v papirni obliki ter na elektronskem mediju³ (CD/USB ključek));

³ V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.

b) kopijo zadnjega dostopnega izpisa iz sodnega registra ali drugega registra kjer je vlagatelj registriran (izpis ne sme biti starejši od 90 dni);

c) zadnje dostopno finančno poročilo (letno poročilo oddano na AJPES), ki ga je potrdil ustrezen organ ali odgovorna oseba društva, ustanove ali zasebnega zavoda.

Komisija v roku 8 dni od zaključka odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, se zavržejo.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom so v času objave javnega razpisa na voljo po elektronski pošti. Vsa vprašanja oziroma zaprosila za dodatna pojasnila in informacije je potrebno nasloviti pisno na elektronski naslov: razpis-djz.mz@gov.si, s pripisom zadeve: ''Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019'', najkasneje do 19. 5. 2017.

Ministrstvo za zdravje bo organiziralo informativni dan za potencialne prijavitelje. Informativni dan bo potekal v sredo, 10. maja 2017, ob 10. uri v dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana (pritličje). Ministrstvo za zdravje si pridružuje pravico do spremembe dneva, kraja in/ali ure informativnega dneva. Zadnje informacije v zvezi z informativnim dnevom bodo objavljene na spletni strani Ministrstva za zdravje: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/sofinanciranje_programov_in_projektov_na_podrocju_javnega_zdravja.

Za udeležbo na informativnem dnevu je obvezna predhodna prijava. Prijave se zbirajo do torka, 9. maja 2017 do 12. ure, na e-naslov: razpis-djz.mz@gov.si s pripisom zadeve: ''Prijava na informativni dan''.

VI. Cilji in prednostna področja po posameznih sklopih in področjih

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti (zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami in igrami na srečo)

Sofinancirani bodo programi, ki si prizadevajo za zmanjševanje rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti, in ki si hkrati prizadevajo za krepitev varovalnih dejavnikov.

Področje A: Programi zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola

Sofinancirani bodo programi za zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja alkohola ter z njim povezanega zdravstvenega, socialnega in ekonomskega bremena med prebivalci Slovenije, in ki hkrati spodbujajo aktivno preživljanje prostega časa brez alkohola.

Cilji razpisa so:

– večja ozaveščenost o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola;

– boljša dostopnost do programov pomoči;

– zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja v pivskih okoljih;

– aktivnosti povezovanja različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju alkoholne politike;

– doslednejše izvajanje področne zakonodaje.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– programi za preprečevanje in zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola med posameznimi ogroženimi skupinami prebivalstva (ženskami, socialno ogroženimi in starejšimi);

– programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih socialnih in osebnih veščin in/ali programi za upravljanje vedenja v razredu;

– programi za pomoč družinam, kjer se pojavljajo težave z alkoholom, ki so celovito usmerjeni tako na zasvojenega kot partnerja in otroke;

– programi pomoči in podpore mladostnikom, katerih starši imajo težave z alkoholom, vključno z vzpostavitvijo interaktivnih spletnih rešitev (spletni portal, mobilna aplikacija itd);

– programi za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola z namenom zmanjševanja z alkoholom povezanih smrtnih primerov, telesnih poškodb in materialne škode v cestnem prometu;

– programi spremljanja izvajanja področne zakonodaje v lokalnih okoljih;

– programi povezovanja ter mreženja NVO na področju alkoholne politike (skupna usposabljanja, skupna spletna stran, skupna organizacija dogodkov, izmenjava dobrih praks itd).

Izvajanje programov bo prispevalo k:

– manjšemu deležu alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom – izhodiščna vrednost 31,53 %, ciljna vrednost pod 30 %;

– zmanjšanju pitja alkoholnih pijač med mladostniki enkrat tedensko ali pogosteje – izhodiščna vrednost 13, 9 %, ciljna vrednost pod 5 %;

– zmanjšanju deleža oseb, ki tvegano in škodljivo pijejo – izhodiščna vrednost 10,2 %, cilja vrednost pod 10 %.

Strateške usmeritve:

– zakonodaja na področju alkohola v Sloveniji, strateške usmeritve na ravni EU in SZO, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvojenosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/alkohol/pravna_ureditev/.

Področje B: Programi zmanjševanja rabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov

Sofinancirani bodo programi za zmanjševanje posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki vključujejo tudi promocijo brezplačnih virov pomoči za opuščanje kajenja (npr. brezplačne telefonske številke 080/27-77).

Cilji razpisa so:

– preprečiti začetek kajenja in uporabe drugih povezanih izdelkov pri posameznih skupinah prebivalstva, posebej pri mladih;

– večji delež posameznikov, ki bodo prenehali kaditi oziroma uporabljati druge tobačne in povezane izdelke;

– aktivnosti povezovanja različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju tobačne politike;

– doslednejše izvajanje področne zakonodaje.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– učinkoviti programi izobraževanja in ozaveščanja javnosti in/ali posameznih skupin prebivalstva (mladostniki, nosečnice, socialno šibkejši, ruralna populacija) o tveganjih za zdravje in škodljivih vplivih uporabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov;

– promocija in izvajanje učinkovitih programov za opuščanje in motiviranje za opuščanje kajenja in uporabe tobačnih in povezanih izdelkov med populacijo in posameznimi ciljnimi skupinami (mladi, ženske, socialno šibkejši, ruralna populacija, hospitalizirani kadilci);

– programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih socialnih in osebnih veščin in/ali programi za upravljanje vedenja v razredu;

– aktivnosti povezovanja različnih akterjev na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju tobačne politike;

– programi povezovanja ter mreženja NVO na področju tobačne politike (skupna usposabljanja, skupna spletna stran, skupna organizacija dogodkov, izmenjava dobrih praks itd);

– programi spremljanja izvajanja področne zakonodaje v lokalnih okoljih.

Izvajanje programov bo prispevalo k:

– manj prodanih cigaret – do leta 2020 zmanjšanje za 15 %;

– manj prodanega drobno rezanega tobaka – do leta 2020 zmanjšanje za 15 %;

– zmanjšanju deleža rednih kadilcev nad 15 let – izhodiščna vrednost skupaj moški in ženske: 18,9 %, ciljna vrednost 15 %.

Strateške usmeritve:

– zakonodaja na področju tobaka v Sloveniji, strateške usmeritve na ravni EU in SZO, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/preprecevanje_tveganih_vedenj_in_zasvojenosti_tobak_in_povezani_izdelki_alkohol_droge/tobak_in_povezani_izdelki/temeljni_dokumenti/.

Področje C: Programi zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh ter preprečevanja nekemičnih zasvojenosti (zasvojenosti z digitalnimi tehnologijami in igrami na srečo)

Sofinancirani bodo programi, ki si prizadevajo za zmanjševanje povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh ter preprečevanje nekemičnih zasvojenosti. Poseben poudarek bo namenjen programom za zmanjševanje rabe konoplje in novih psihoaktivnih snovi ter dvigu starostne meje pri prvi uporabi drog.

Cilji razpisa so:

– povečati dostopnost do obstoječih programov pomoči uporabnikom prepovedanih drog in drugih psihoativnih snovi ter nekemičnih zasvojenosti;

– razvoj in testiranje inovativnih programov, intervencij in storitev, ki dopolnjujejo obstoječe programe na področju preventive, zdravljenja, socialne rehabilitacije ter zmanjševanja tveganj in škode.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– vzpostavitev brezplačne telefonske linije in spletne strani za informiranje, kratke intervencije in napotitve v programe pomoči za mladostnike in njihove bližnje ob težavah s prepovedanimi drogami in drugimi psihoaktivnimi snovmi ter nekemičnimi zasvojenostmi;

– razvoj in izvajanje novih programov, intervencij in storitev za mladostnike in njihove bližnje ob težavah s prepovedanimi drogami in drugimi psihoaktivnimi snovmi ter nekemičnimi zasvojenostmi;

– nadgradnja in širitev programov zmanjševanja škode zaradi prepovedanih drog ter drugih psihoaktivnih snovi;

– programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih socialnih in osebnih veščin in/ali programi za upravljanje vedenja v razredu;

– programi povezovanja ter mreženja vseh pristopov obravnave prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi, koordinacija ter izobraževanje strokovnih kadrov, ki delujejo na področju drog;

– koordinacija in podpora aktivnostim lokalnih skupnosti z oživitvijo lokalnih akcijskih skupin;

– programi povezovanja ter mreženja NVO, ki si prizadevajo zmanjšati število uporabnikov prepovedanih drog, in drugih psihoaktivnih snovi ter preprečevati nekemične zasvojenosti (skupna usposabljanja, skupna spletna stran, skupna organizacija dogodkov, izmenjava dobrih praks itd).

Izvajanje programov bo prispevalo k:

– zmanjšanju okužbe z virusom HIV, hepatitisom B in C ter drugimi spolno prenosljivimi boleznimi (manj kot 1 na 1000 prebivalcev).

Strateške usmeritve:

– Resolucija o nacionalnem programu na poročju prepovedanih drog 2014–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/komisija_za_droge_2012/NP_2014.pdf.

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja

Področje A: Programi krepitve duševnega zdravja

Sofinancirani bodo programi promocije in varovanja duševnega zdravja za otroke in mladostnike, aktivno populacijo in starejše v različnih okoljih: šolsko, delovno in lokalne skupnosti z namenom okrepitve specializirane pomoči, preprečevanja težav ter hitremu in učinkovitemu ukrepanju ob njihovem nastanku.

Cilji razpisa so:

– izboljšanje duševnega zdravja populacije otrok, mladostnikov, aktivne populacije in starejših;

– krepitev strokovnih kapacitet za naslavljanje problemov duševnega zdravja populacije.

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– celoviti programi varovanja duševnega zdravja otrok in mladostnikov, ki vključujejo starše, družino, učitelje, ter obsegajo tudi izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev;

– programi psihosocialne pomoči ranljivim skupinam ter usposabljanje za (samo)pomoč pri varovanju duševnega zdravja;

– programi izobraževanja in usposabljanja o varovanju duševnega zdravja, destigmatizaciji duševnih težav in informiranju o različnih oblikah pomoči za laike in strokovne delavce.

Področje B: Programi svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski

Namen izvedbe programov je zagotavljanje storitev svetovanj, ki dopolnjujejo storitve javnega zdravstva ter ponujajo individualno ali skupinsko obravnavo posameznikom, parom in družinam v akutni duševni stiski. Cilj svetovanj je namenjen zmanjšanju bremena duševnih bolezni, čustvenih stisk ter obvladovanju samomorilnega vedenja. Svetovanja naj bodo primarno namenjena podpori razreševanju duševnih stisk posameznika in njegovih bližnjih ter učenja spoprijemanja s težavami.

Vrsta dejavnosti, ki se prednostno pričakuje:

– programi svetovanj odraslim v duševni stiski.

Posebni kriteriji, ki se bodo prednostno zasledovali pri programu:

– redno izvajanje svetovanj in psihosocialne pomoči v duševni stiski;

– enoten program svetovanja v vseh svetovalnicah;

– zagotavljanje kakovosti svetovanja (supervizija itd).

Izvajanje programov bo prispevalo k:

– zmanjšanju umrljivosti zaradi samomora – izhodiščna vrednost moški in ženske skupaj: 21,5 na 100.000, ciljna vrednost pod 15.

Strateške usmeritve:

– dokument Svetovne zdravstvene organizacije Program krepitve duševnega zdravja (»Prevention and Promotion in Mental Health«), dostopno prek: http://www.who.int/mental_health/media/en/545.pdf (v angleščini);

– predlog Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javna_razprava_2011/resoluc_dusevno_zdravje/Resolucija_dusevno_zdravje_060411.pdf;

– Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/Demenca/12092016_strategija_obvladovanja_demence.pdf;

– European Framework for Action on Mental Health and Wellbeing, dostopno prek: http://www.mentalhealthandwellbeing.eu/assets/docs/publications/Framework%20for%20action_19jan%20(1)-20160119192639.pdf (v angleščini);

– The European Mental Health Action Plan 2013-2020, dostopno prek: http://www.euro.who.int/__data/assets/pdf_file/0020/280604/WHO-Europe-Mental-Health-Acion-Plan-2013-2020.pdf (v angleščini).

Sklop 3: Programi opolnomočenja⁴ in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni

⁴ Opolnomočenje (ang. empowerment for health): v promociji zdravja je opolnomočenje definirano kot proces, preko katerega osebe dobijo večji nadzor nad odločitvami in aktivnostmi, ki vplivajo na njihovo zdravje. Opolnomočenje je lahko socialni, kulturni, psihološki ali politični proces, s katerim posamezniki in družbene skupine izrazijo svoje potrebe, predstavijo svoje pomisleke, oblikujejo strategije za sodelovanje pri odločanju. Pri tem dosegajo politično, socialno in kulturno dejanje in zadovoljujejo svoje potrebe. Individualno opolnomočenje se nanaša predvsem na zmožnosti posameznikov, da sprejemajo odločitve in nadzor nad njihovim osebnim življenjem (vir: Health Promotion Glossary, SZO).

Sofinancirani bodo programi, ki prispevajo k ozaveščenosti različnih javnosti o kroničnih nenalezljih bolezni in opolnomočenju bolnikov, da lahko najbolje prispevajo k uspešnosti obravnave kronične bolezni in pridobijo večji nadzor nad odločitvami in aktivnostmi, ki vplivajo na njihovo zdravje in blagostanje.

Cilj razpisa je:

– opolnomočenje bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi ter ozaveščanje širše javnosti o dejavnikih tveganja, zdravljenju in preprečevanju zapletov za različne kronične nenalezljive bolezni in stanj.

Cilji razpisa NISO: kritja stroškov hitrih testiranj (npr. slina, holesterol, kri, sladkor v krvi itd).

Vrste dejavnosti, ki se prednostno pričakujejo:

– programi, ki prispevajo k izvajanju sprejetih nacionalnih strateških dokumentov in smernic na področju kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, z ukrepi opolnomočenja bolnikov in njihovih svojcev ter ozaveščanju širše skupnosti in posameznih specifičnih skupin,

– programi mreženja in povezovanja NVO z javnimi zavodi na področju obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni in stanj, ki vključujejo razvoj učinkovitih komunikacijskih orodji (spletna stran, mobilna aplikacija itd.) in usposabljanj za opolnomočenje bolnika s kroničnimi nenalezljivimi bolezni in ozaveščanja različnih javnosti.

Izvajanje programov bo prispevalo k:

– številu izvedenih kampanj na področju osveščanja glede dejavnikov tveganja kroničnih nenalezljivih bolezni na leto – najmanj dve na leto;

– deležu oseb, ki se odzovejo na presejalne programe DORA, ZORA, SVIT – ciljna vrednost v letu 2025 ZORA: 75 %, DORA: 75 %, SVIT: 70 %;

– povečanju dostopnosti edukacije za sladkorno bolezen v zdravstvenih domovih za sladkorne bolnike – ciljna vrednost 75 %;

– preživetju pacientov z rakom dojke – izhodiščna vrednost 78,5 %, ciljna vrednost 80 %;

– preživetju bolnic z rakom materničnega vratu izhodiščna vrednost 68,2, ciljna vrednost nad 65 %;

– preživetju pacientov z rakom debelega črevesa in danke – izhodiščna vrednost 52, 1 %, ciljna vrednost nad 55 %.

Strateške usmeritve:

– Nacionalni program obvladovanja sladkorne bolezni 2010–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/zakonodaja/NP_diabetes/Nacionalni_program_obvladovanja_sladkorne_bolezni_210410.pdf;

– Državni program obvladovanja raka (DPOR) 2017–2021, www.dpor.si;

– Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (ReNPZV16-25), dostopno prek: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO102;

– Akcijski načrt za obvladovanje sladkorne bolezni 2016–2017, dostopno prek: http://sladkorna.ezdrav.si/wp-content/uploads/2012/10/AKCIJSKI-NA%C4%8CRT-ZA-OBVLADOVANJE-SLADKORNE-BOLEZNI-2016-2017-ANOSB.pdf;

– Evropski kodeks za boj proti raku, dostopno prek: http://ec.europa.eu/health//sites/health/files/2017/major_chronic_diseases/docs/2014_ecac_sl.pdf;

– Smernice za sladkorno bolezen, dostopno prek: http://endodiab.si/priporocila/smernice-za-vodenje-sladkorne-bolezni/.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020

Sofinancirani bodo programi sodelovanja mladih za izvajanje šestega poglavja Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020.

Cilj razpisa je:

– zagotoviti podporo izvajanju Strategije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020 in akcijskemu načrtu.

Vrsta dejavnosti, ki se prednostno pričakuje:

– krepitev kapacitet za sodelovanje mladih na področju okolja in zdravja s poudarkom na izboljšanju kakovosti zunanjega zraka in zraka v zaprtih prostorih na lokalni ravni.

Strateške usmeritve:

– Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/strategija_zdravje_otrok_040212.pdf;

– Akcijski načrt za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, dostopno prek: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/okolje_in_otroci/_akcijski_nacrt_strategija_okolje_in_otroci_090715_.pdf;

– Urbane zelene površine in zdravje (Urban green spaces and health), dokument Svetovne zdravstvene organizacije, dostopno prek: http://www.euro.who.int/en/health-topics/environment-and-health/urban-health/publications/2016/urban-green-spaces-and-health-a-review-of-evidence-2016 (v angleščini).

VII. Razpoložljiva sredstva, višina in odstotek ter opredelitev stroškov sofinanciranja

Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2017, 2018 in 2019 v okviru javnega razpisa znašajo 8.850.000 evrov. Za leto 2017 znašajo 2.950.000 evrov, za leto 2018 2.950.000 evrov in za leto 2019 2.950.000 evrov.

Po posameznih sklopih so razpisana naslednja sredstva v okvirni višini za leta 2017, 2018 in 2019:

Sklop 1: Programi preprečevanja rabe, škode in odvisnosti zaradi dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2017, 2018 in 2019 v okviru javnega razpisa znašajo 5.400.000 evrov. Za leto 2017 znašajo 1.800.000 evrov, za leto 2018 1.800.000 evrov in za leto 2019 1.800.000 evrov.

Sklop 2: Programi krepitve duševnega zdravja – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2017, 2018 in 2019 v okviru javnega razpisa znašajo 2.100.000 evrov. Za leto 2017 znašajo 700.000 evrov, za leto 2018 700.000 evrov in za leto 2019 700.000 evrov.

Sklop 3: Programi opolnomočenja in ozaveščanja na področju kroničnih nenalezljivih bolezni – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2017, 2018 in 2019 v okviru javnega razpisa znašajo 1.200.000 evrov. Za leto 2017 znašajo 400.000 evrov, za leto 2018 400.000 evrov in za leto 2019 400.000 evrov.

Sklop 4: Programi sodelovanja mladih za izvajanje Strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020 – Sredstva za sofinanciranje programov za leta 2017, 2018 in 2019 v okviru javnega razpisa znašajo 150.000 evrov. Za leto 2017 znašajo 50.000 evrov, za leto 2018 znašajo 50.000 evrov in za leto 2019 znašajo 50.000 evrov.

Sredstva se lahko v primeru neporabe na enem sklopu razporedijo na drug posamezni sklop.

Prevzem obveznosti za dodeljena sredstva za leti 2018 in 2019 se uredi pod odložnim pogojem, in sicer prevzem obveznosti v tem delu stopi v veljavo, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji glede na veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS.

Vzorec pogodbe je del javnega razpisa. Ministrstvo za zdravje lahko glede na dodeljena sredstva in v okviru prijavljenega programa z vsakim izvajalcem posebej opredeli konkreten obseg programa in dinamiko izplačil (odstotek vrednosti, število obrokov ter datum izplačila) v okviru vrednosti, ki so določene na letni ravni.

Sofinancirajo se samo upravičeni izdatki, pri čemer sofinanciranje Ministrstva za zdravje znaša največ 95 %. Vsaj 5 % se mora zagotoviti iz drugih nacionalnih/regionalnih/lokalnih javnih virov ali lastnega financiranja oziroma z lastno udeležbo, ki se izkaže v prostovoljnem delu po Zakonu o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15).

Prostovoljsko delo se prizna samo vlagateljem, ki so pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z Zakonom o prostovoljstvu in Pravilnikom o področjih prostovoljskega dela in vpisniku (Uradni list RS, št. 48/11, 60/11 in 29/16) vpisani v elektronski vpisnik prostovoljskih organizacij in organizacij s prostovoljskim programom.

Za vrednotenje prostovoljskega dela se uporabljajo določbe Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku.

Če bo prijavitelj program sofinanciral s prostovoljskim delom, mora obseg in vrsto prostovoljskega dela vpisati pod točko 3.3 Viri financiranja prijavljenega programa. Pod točko 2.8 Izvajalci prijavljenega programa, naj prijavitelj opiše prostovoljsko delo na način, da bo iz njega mogoče razbrati, na katero vrsto dela iz prvega odstavka 23.a člena Zakona o prostovoljstvu (organizacijsko, vsebinsko ali drugo delo) se opis nanaša. Prijavitelj naj tudi opredeli obseg prostovoljskega dela in ga ovrednoti v skladu z 21. členom Pravilnika o področjih prostovoljskega dela in vpisniku.

Opravljeno prostovoljsko delo prijavitelj dokazuje z izpolnjenim evidenčnim listom, ki ga določa drugi odstavek 23. člena Zakona o prostovoljstvu za vsakega prostovoljca, vključenega program.

Sofinancira se izvajanje programov od 1. 1. 2017 do 4. 11. 2019.

VIII. Uveljavljanje stroškov (za vse štiri sklope velja enako)

Da bi bili upravičeni, morajo stroški zadostiti naslednjim splošnim načelom:

– se nanašajo na dejavnost, definirano v posameznem delovnem sklopu, navedeno v pogodbi, in so predvideni v finančnem načrtu programa;

– so sorazmerni in potrebni za izvedbo programa;

– uporabljeni morajo biti izključno za doseganje ciljev in učinkov programa skladno z načeli gospodarnosti, smotrnosti in učinkovitosti;

– so opredeljivi in preverljivi predvsem tako, da so vneseni v računovodsko evidenco nosilca programa ter določeni v skladu s splošno veljavnimi računovodskimi standardi Republike Slovenije in v skladu s splošno priznanimi računovodskimi načeli;

– so skladni z zahtevami veljavne davčne in socialne zakonodaje.

Stroške je potrebno voditi na posebnem stroškovnem mestu.

Ministrstvo bo programom, ki bodo v skladu z merili za izbor dosegli ustrezno število točk, dodelilo sredstva za:

– stroške plač in povračil v zvezi z delom;

– stroške za službena potovanja;

– posredne stroške z uporabo odstotka;

– stroške storitev;

– davek na dodano vrednost.

Podrobneje so pogoji upravičenosti in vrste neupravičenih stroškov definirani v nadaljevanju.

1. Stroški plač in povračil v zvezi z delom

Pogoji upravičenosti:

Stroški plač ter druga povračila stroškov v zvezi z delom zaposlenih na programu so upravičeni do sofinanciranja. Kot zaposlene se razume osebe, ki so z izvajalcem sklenile pogodbo o zaposlitvi.

Zaposleni lahko dela na programu polni delovni čas. Polni delovni čas pomeni osem ur na dan, pet dni v tednu, kar v povprečju znese 174 ur v mesecu. V primeru, da ima oseba sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (bodisi za določen ali nedoločen čas) in dela na programu polni delovni čas, je upravičen strošek njegova plača ter druga povračila stroškov v zvezi z delom v celoti.

V primeru, da zaposleni dela na projektu le del delovnega časa, se njegov strošek obračuna v sorazmernem deležu, z upoštevanjem obsega opravljenega dela. Osnova za določanje upravičenih izdatkov je mesečno število opravljenih ur na operaciji. Število opravljenih ur izhaja iz evidence opravljenega dela, ki jo mora upravičenec obvezno voditi posebej za vsako osebo, ki sodeluje na operaciji z delom delovnega časa.

Število ur ne sme presegati omejitev, ki jih določa zakonodaja s področja delovnih razmerji in pravic iz dela.

Upravičeni stroški lahko zajemajo:

– plače in dodatke z vsemi pripadajočimi davki in prispevki delavca in delodajalca – v celoti ali pa v deležu dela na programu;

– povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana med delom, prevoz na delo in z dela) – v celoti ali pa v deležu dela na programu;

– povračila in nadomestila (npr. boleznine do 30 dni), če delodajalec ne povrne stroškov dela iz drugih virov;

– druge osebne prejemke v skladu z veljavno zakonodajo (regres za letni dopust, odpravnine v skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F in 52/16) ipd., v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);

– jubilejne nagrade v skladu z veljavno zakonodajo (če je za delodajalca zakonsko obvezno, v primeru delnega dela na programu v sorazmernem deležu);

– premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (če je za delodajalca zakonsko obvezno).

Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:

– prispevki za druge zavarovalne premije, ki niso zakonsko določene, kot npr. življenjska, nezgodna in druga zavarovanja, drugo dodatno zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, prostovoljno zavarovanje;

– odpravnine (razen v primerih iz prejšnjega odstavka);

– solidarnostne pomoči;

– različne bonitete;

– letne stimulacije in druge nagrade;

– jubilejne nagrade (razen v primerih iz prejšnjega odstavka).

2. Stroški za službena potovanja

Pogoji upravičenosti:

Povračila za stroške za službena potovanja v Republiki Sloveniji, povezane s programom lahko izvajalec uveljavlja samo za pri njem zaposlene osebe.

Pravilo je, da je treba izbrati ekonomičen način prevoza in bivanja.

Stroški, ki niso upravičeni do sofinanciranja, so:

– vsi potni stroški zaradi službenih poti v tujino;

– vsi stroški izobraževanj v tujini;

– vsi stroški udeležb konferenc v tujini.

V primeru, da so stroški službenih potovanj v tujino nujno potrebni za izvedbo programa, morajo biti že v prijavi ustrezno utemeljeni in pred podpisom pogodbe odobreni s strani plačnika.

3. Pavšalno financiranje posrednih stroškov, določeno z uporabo odstotka

Posredni stroški so stroški, ki so povezani z neposrednimi aktivnostmi programa, in sicer v višini do 20 % vrednosti vseh upravičenih stroškov osebja zaposlenega na programu⁵.

⁵ Neposredni stroški osebja so stroški zaposlenih, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi, vključno s stroški dela po podjemni pogodbi in avtorski pogodbi (sem NE sodijo stroški za službena potovanja, potni stroški po avtorski pogodbi, stroški za pripravo avtorskega dela ipd.), v kolikor so taki stroški v pogodbah jasno opredeljeni (razdelitev stroškov po posameznih kategorijah kot npr.: stroški dela, stroški prevoza, stroški priprave gradiva ipd.). Ta definicija se uporablja izključno za določanje višine pavšalnega financiranja. V kolikor stroški niso ustrezno opredeljeni v podlagah za izračun (podjemne in avtorske pogodbe) se kot osnova uporabljajo neposredni stroški plač.

Primeri upravičenih posrednih stroškov so:

– stroški električne energije;

– stroški porabe kuriv in stroški ogrevanja;

– stroški vode in komunalnih storitev;

– stroški odvoza smeti;

– stroški telefona, faksa in elektronske pošte;

– stroški poštnin in kurirskih storitev;

– stroški potrošnega materiala (pisarniški material, čistilni material in posebni material) in drobnega inventarja, ki se uporablja na programu;

– stroški najema nepremičnin.

Primeri neupravičenih posrednih (operativnih) stroškov:

– zamudne obresti;

– odhodki za kazni, globe, pogodbene kazni, stroški sodnega postopka in drugi podobni stroški;

– stroški, ki so že vključeni v drugi vrsti stroškov.

Posredni stroški v pavšalnem znesku se ne dokazujejo.

4. Stroški storitev

A Stroški informiranja in komuniciranja

Primeri upravičenih stroškov informiranja in komuniciranja:

– stroški organizacije in izvedbe konferenc, seminarjev, simpozijev, predstavitev, novinarskih konferenc ter drugih podobnih dogodkov;

– stroški prehrane in pijače, ki nastanejo v povezavi z organizacijo dogodkov iz prve alineje, pri čemer se kot upravičeni stroški štejejo le stroški za običajno pogostitev (v skladu z določili Uredbe o stroških reprezentance, Uradni list RS, št. 35/09 in 38/09) na dogodkih, ki so povezani izključno z izvajanjem programa (dokazila);

– stroški izdelave ali nadgradnje, vzdrževanja in urejanja spletnih strani;

– stroški oglaševalskih storitev in stroški objav;

– stroški v povezavi s promocijo na socialnih omrežjih;

– stroški oblikovanja, priprave na tisk, tiska dostave gradiv in drugi stroški distribucije gradiv.

Primer neupravičenih stroškov:

– stroški svetovanja na področju informiranja in komuniciranja, razen če so predhodno odobreni s strani Ministrstva za zdravje pred podpisom pogodbe.

B Stroški storitev zunanjih izvajalcev

Pogoji upravičenosti:

Ta vrsta stroškov vsebuje stroške storitev, ki jih izvedejo zunanji izvajalci v okviru programa in so potrebni za program. Stroški storitev zunanjih izvajalcev so praviloma upravičeni, če so predvideni v finančni konstrukciji prijave oziroma so povezani z aktivnostjo, napovedano v prijavnici.

Delo zunanjih izvajalcev ne more biti opredeljeno kot pavšalno plačilo v odstotku celotnih stroškov programa oziroma posameznih dejavnosti.

Stroški, ki se nanašajo na vsebino programa in ki jih upravičencu zagotavljajo tretje osebe (lahko tudi partnerji), lahko vključujejo na primer:

– storitve izobraževanja in usposabljanja, če so te povezane z izvajanjem programa in namenjene izvajalcem programa;

– administrativno tehnične storitve (npr. uporaba zunanjih računovodskih storitev).

Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi je neupravičen strošek.

Strošek storitve zunanjega izvajalca je neupravičen, če:

– zunanji izvajalec povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe, ali

– zakoniti zastopnik upravičenca, ali njegov družinski član:

– udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca ali

– je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.

5. Davek na dodano vrednost (DDV)

Pogoji upravičenosti:

DDV se lahko vključi v finančni načrt kot upravičen strošek le v primeru, če upravičenec nima pravice do odbitka DDV, ali ima pravico le do delnega odbitka DDV (v višini neodbitnega deleža).

Pri načrtovanju upravičenih stroškov in izdatkov je treba biti pozoren na DDV status.

Obstajajo 3 možnosti:

– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico do odbitka celotnega DDV, se DDV ne sme vključiti med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je DDV neupravičen strošek in se mora financirati iz lastnih virov);

– če je upravičenec identifiçiran za namene DDV in nima pravice do odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke (to pomeni, da je celoten znesek DDV upravičen strošek);

– če je upravičenec identificiran za namene DDV in ima pravico le do delnega odbitka DDV, se DDV lahko vključi med upravičene stroške in izdatke le v višini neodbitnega deleža (to pomeni, da je DDV delno upravičen, delno pa neupravičen strošek oziroma izdatek).

IX. Merila za dodelitev sredstev

Le prijavljeni programi, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v postopek ocenjevanja, bodo nadalje ocenjeni na podlagi naslednjih meril za dodelitev sredstev:

1. Merila za dodelitev sredstev, ki veljajo za sklop 1, sklop 2 (zgolj A področje), sklop 3 in sklop 4

Točke		Pomen
0	Nezadostno	Merilo ni izpolnjeno.
1	Zadostno	Merilo je izpolnjeno na najnižji ravni.
3	Delno ustrezno	Merilo je delno izpolnjeno.
5	Ustrezno	Merilo je izpolnjeno.

MERILO	Utež	Največje možno št. točk
A. VSEBINSKA USTREZNOST		35
Program je skladen s cilji razpisa in vključuje prednostno pričakovane aktivnosti sofinanciranja. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca.	2	10
Program je ustrezno utemeljen in usklajen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti ter temelji na izsledkih znanosti, strokovnih smernicah in preverjenih dobrih praksah.	2	10
Aktivnosti, metode in pristopi dela so jasno in konkretno opredeljeni, nujni za dosego ciljev razpisa, upoštevajo moralna in etična načela ter zagotavljajo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva.	1	5
Prednostne ciljne skupine in njihove potrebe so jasno opredeljene, določen je način njihovega doseganja in naslavljanja.	1	5
Program je relevanten za nacionalno raven ter zagotavlja širšo dostopnost. Izvajalec za namen preprečevanja neenakosti v dostopnosti skrbi za pritegnitev posebej ranljivih skupin.	1	5
B. KAKOVOST PROGRAMA		45
Program se izvaja redno ter skozi celotno obdobje trajanja razpisa.	1	5
Program izkazuje inovativnost.	1	5
Predvidena je ustrezna promocija programa v različnih javnostih in z uporabo različnih komunikacijskih kanalov. Hkrati program predvideva ustrezno promocijo sofinancerja programa.	1	5
Izvajalci programa so ustrezno strokovno usposobljeni, imajo potrebno izobrazbo, izkušnje in reference s področja na katerega se prijavljajo.	2	10
Program predvideva krepitev kapacitet organizacije (nove zaposlitve, dodatna izobraževanja in usposabljanja).	1	5
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni in dosegljivi.	1	5
Program temelji na sodelovanju s strokovnimi in drugimi organizacijami, ki delujejo na istem področju, vključuje mreženje na različnih nivojih (lokalnem, nacionalnem in mednarodnem) ter zagotavlja skupnosti pristop in interdisciplinaronst (obvezno izpolnjena peta priloga Prijavnice JR 2017/19 – Izjava o partnerskem sodelovanju).	2	10
C. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA		20
Finančni načrt je jasen, konkreten ter natančno definiran.	1	5
Vsi stroški so utemeljeni in smotrno načrtovani za doseganje načrtovanih ciljev, glede na predvidene dejavnosti in učinke.	1	5
Izvedljivost predlaganega programa je glede na zahtevnost programa, kadrovske kapacitete, zastavljene cilje ter predvidene učinke pričakovana.	2	10
NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK		100

2. Merila za dodelitev sredstev, ki veljajo za sklop 2 področje B

Točke		Pomen
0	Nezadostno	Merilo ni izpolnjeno.
1	Zadostno	Merilo je izpolnjeno na najnižji ravni.
3	Delno ustrezno	Merilo je delno izpolnjeno.
5	Ustrezno	Merilo je izpolnjeno.

MERILO	Utež	Največje možno št. točk
A. VSEBINSKA USTREZNOST		35
Program je skladen s cilji razpisa in vključuje prednostno pričakovane aktivnosti sofinanciranja. Predstavljen je jasno in jedrnato, v skladu z zahtevami prijavnega obrazca.	2	10
Program je ustrezno utemeljen in usklajen z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti ter temelji na izsledkih znanosti, strokovnih smernicah in preverjenih dobrih praksah.	1	5
Aktivnosti, metode in pristopi dela so jasno in konkretno opredeljeni, potrebni za dosego ciljev razpisa, upoštevajo moralna in etična načela ter zagotavljajo učinkovitost. Časovnica je ustrezna in izvedljiva.	2	10
Prednostne ciljne skupine in njihove potrebe so jasno opredeljene, določen je način njihovega doseganja in naslavljanja.	2	10
B. KAKOVOST PROGRAMA		45
Program se izvaja redno, skozi celotno obdobje trajanja razpisa in po enotnem programu.	2	10
Predvidena je ustrezna promocija programa v različnih javnostih in z uporabo različnih komunikacijskih kanalov. Hkrati program predvideva ustrezno promocijo sofinancerja programa.	1	5
Izvajalci programa so ustrezno strokovno usposobljeni, imajo potrebno izobrazbo, izkušnje in reference s področja, na katerega se prijavljajo.	2	10
Program predvideva krepitev kapacitet organizacije (nove zaposlitve, dodatna izobraževanja in usposabljanja).	1	5
Kazalniki rezultatov so primerni, količinsko opredeljeni in dosegljivi.	1	5
Program zagotavlja ustrezno kakovost svetovalnih storitev, zagotavlja skupnostni pristop ter izkazuje interdisciplinarnost (supervizija, izobraževanje itd).	2	10
C. FINANCIRANJE IN UPRAVLJANJE PROGRAMA		20
Finančni načrt je jasen, konkreten ter natančno definiran.	1	5
Vsi stroški so utemeljeni in smotrno načrtovani za doseganje načrtovanih ciljev, glede na predvidene dejavnosti in učinke.	1	5
Izvedljivost predlaganega programa je glede na zahtevnost programa, kadrovske kapacitete, zastavljene cilje ter predvidene učinke pričakovana.	2	10
NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK		100

X. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora

Sofinancer bo sredstva dodeljeval na podlagi točkovanja vlog, začne se pri najvišje ocenjenih vlogah, do porabe razpoložljivih sredstev znotraj posameznih programov.

1. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora, ki velja za sklop 1, sklop 2 (zgolj A področje), sklop 3 in sklop 4

Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z zgornjimi merili za dodelitev sredstev. Programi, ki pri sklopu A. Vsebinska ustreznost ne dosegajo vsaj 20 točk, pri sklopu B. Kakovost programa ne dosegajo vsaj 30 točk in pri sklopu C. Financiranje in upravljanje programa ne dosegajo vsaj 10 točk, bodo zavrnjeni. V primeru, da je več programov, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za sofinanciranje izbrani programi z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih sredstev za sofinanciranje po posameznih področjih.

2. Model dodeljevanja sredstev in postopek izbora, ki velja za sklop 2 področje B

Prijavljeni programi bodo ocenjeni v skladu z zgornjimi merili za dodelitev sredstev. Programi, ki pri sklopu A. Vsebinska ustreznost ne dosegajo vsaj 20 točk, pri sklopu B. Kakovost programa ne dosegajo vsaj 30 točk in pri sklopu C. Financiranje in upravljanje programa ne dosegajo vsaj 15 točk, bodo zavrnjeni. V primeru, da je več programov, ki izpolnjujejo pogoje, bodo za sofinanciranje izbrani programi z največ doseženimi točkami do meje razpoložljivih sredstev za sofinanciranje po posameznih področjih.

XI. Predložitev vlog

1. Vloge z vso potrebno dokumentacijo pošljite v zaprti ovojnici na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, označeno z oznako »Ne odpiraj – prijava na Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja za leta 2017, 2018 in 2019''.

Na hrbtni strani mora biti napisan naslov vlagatelja!

Vsak posamezni program je potrebno skupaj z zahtevano dokumentacijo predložiti v posebni kuverti, označeni na način, ki je predpisan v tej točki. V primeru neskladnosti podatkov v tiskani in elektronski obliki (npr. USB ključ) se šteje, da je za presojo veljavna tiskana oblika.

2. Rok za oddajo vlog je 26. 5. 2017 do 12. ure.

Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do zgoraj določenega roka, ne glede na način dostave, prispele v glavno pisarno Ministrstva za zdravje, Štefanova 5, Ljubljana, I. nadstropje, soba št. 22.

Nepravočasno prispele ali nepravilno označene vloge ne bodo obravnavane in bodo neodprte vrnjene vlagateljem.

XII. Odpiranje vlog: odpiranje prejetih vlog se bo pričelo 29. 5. 2017 in ne bo javno.

XIII. Izid razpisa

Vlagatelji bodo o izboru programov obveščeni najkasneje v 90 dneh od dneva zadnje prejete popolne vloge.

Na podlagi predloga komisije o sofinanciranih programih odloči ministrica, pristojna za zdravje, s sklepom. Zoper sklep lahko vlagatelj v 8 dneh vloži pritožbo na Ministrstvo za zdravje.

Uradni list RS, št. 23/2017 z dne 5. 5. 2017