Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1G)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu (ZKme-1G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. marca 2022.
Št. 003-02-1/2022-66
Ljubljana, dne 24. marca 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSTVU (ZKme-1G)
1. člen
V Zakonu o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ta zakon ureja izvajanje:
1. Uredbe Sveta (EGS) št. 2219/89 z dne 18. julija 1989 o posebnih pogojih za izvoz živil in krme po jedrski nesreči ali kakršnikoli drugi radiološki nevarnosti (UL L št. 211 z dne 22. 7. 1989, str. 4);
2. Uredbe Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L št. 37 z dne 13. 2. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L št. 188 z dne 18. 7. 2009, str. 14);
3. Uredbe (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L št. 204 z dne 11. 8. 2000, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2019/2035 z dne 28. junija 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za obrate, ki gojijo kopenske živali, in valilnice ter za sledljivost nekaterih gojenih kopenskih živali in valilnih jajc (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 115);
4. Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1);
5. Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 11);
6. Uredbe (ES) št. 1830/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in označevanju gensko spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive 2001/18/ES (UL L št. 268 z dne 18. 10. 2003, str. 24), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241);
7. Uredbe (ES) št. 2065/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. novembra 2003 o aromah dima, ki se uporabljajo ali so namenjene uporabi v ali na živilih (UL L št. 309 z dne 26. 11. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1);
8. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil (UL L št. 139 z dne 30. 4. 2004, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/382 z dne 3. marca 2021 o spremembi prilog k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 o higieni živil v zvezi z upravljanjem na področju živilskih alergenov, prerazporejanjem hrane in kulturo varnosti hrane (UL L št. 74 z dne 4. 3. 2021, str. 3), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 852/2004/ES);
9. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L št. 70 z dne 16. 3. 2005, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/2202 z dne 9. decembra 2021 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede mejnih vrednosti ostankov za acekvinocil, Bacillus subtilis sev IAB/BS03, emamektin, flutolanil in imazamoks v ali na nekaterih proizvodih (UL L št. 446 z dne 14. 12. 2021, str. 8);
10. Uredbe Komisije (ES) št. 1850/2006 z dne 14. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za certificiranje hmelja in hmeljnih proizvodov (UL L št. 355 z dne 15. 12. 2016, str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74);
11. Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2019/343 z dne 28. februarja 2019 o odstopanjih od člena 1(3) Uredbe (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih glede uporabe nekaterih generičnih deskriptorjev (UL L št. 62 z dne 1. 3. 2019, str. 1);
12. Uredbe (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o dodajanju vitaminov, mineralov in nekaterih drugih snovi živilom (UL L št. 404 z dne 30. 12. 2006, str. 26), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/468 z dne 18. marca 2021 o spremembi Priloge III k Uredbi (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta glede botaničnih vrst, ki vsebujejo hidroksiantracenske derivate (UL L št. 96 z dne 19. 3. 2021, str. 6);
13. Uredbe (ES) št. 1331/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o vzpostavitvi skupnega postopka odobritve za aditive za živila, encime za živila in arome za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1);
14. Uredbe (ES) št. 1332/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o encimih za živila in spremembi Direktive Sveta 83/417/EGS, Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999, Direktive 2000/13/ES, Direktive Sveta 2001/112/ES in Uredbe (ES) št. 258/97 (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 7), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 372 z dne 11. 11. 2015, str. 1);
15. Uredbe (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2022/63 z dne 14. januarja 2022 o spremembi prilog II in III k Uredbi (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede aditiva za živila titanov dioksid (E 171) (UL L št. 11 z dne 18. 1. 2022, str. 1);
16. Uredbe (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2021/1917 z dne 3. novembra 2021 o spremembi Priloge I k Uredbi (ES) št. 1334/2008 Evropskega parlamenta in Sveta glede vključitve 2-(4-metilfenoksi)-N- (1H-pirazol-3-il)-N-(tiofen-2-ilmetil)acetamida na seznam Unije z aromami (UL L št. 389 z dne 4. 11. 2021, str. 15);
17. Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 z dne 30. novembra 2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski skupnosti (UL L št. 328 z dne 15. 12. 2009, str. 27), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2017/2278 z dne 4. septembra 2017 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 328 z dne 12. 12. 2017, str. 1);
18. Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);
19. Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L št. 343 z dne 14. 12. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 262);
20. Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 320), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/2221 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1303/2013, kar zadeva dodatne vire in ureditev izvrševanja, da se zagotovi pomoč za spodbujanje odprave posledic krize v okviru pandemije COVID-19 in njenih socialnih posledic ter za pripravo zelenega, digitalnega in odpornega okrevanja družbe in gospodarstva (REACT-EU) (UL L št. 437 z dne 28. 12. 2020, str. 30);
21. Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1);
22. Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187);
23. Uredba (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 (UL L št. 347, z dne 20. 12. 2013, str. 608), razveljavljene z Uredbo (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1);
24. Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o spremembi uredb (EU) št. 1308/2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov, (EU) št. 1151/2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil, (EU) št. 251/2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in (EU) št. 228/2013 o posebnih ukrepih za kmetijstvo v najbolj oddaljenih regijah Unije (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 262), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1308/2013/EU);
25. Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352, z dne 24. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 215 z dne 7. 7. 2020, str. 3);
26. Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51I, z dne 22. 2. 2019, str. 1);
27. Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi pravil za neposredna plačila kmetom v podpornih shemah v okviru skupne kmetijske politike ter o spremembi Priloge X k navedeni uredbi (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1389 z dne 4. septembra 2019 o odobritvi odstopanj od Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ter Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 639/2014 glede izvajanja nekaterih pogojev pri plačilu za zeleno komponento za leto vloge 2019 v Belgiji, Španiji, Franciji, Litvi, na Poljskem in Portugalskem (UL L št. 230 z dne 6. 9. 2019, str. 3);
28. Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 641/2014 z dne 16. junija 2014 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike (UL L št. 181 z dne 20. 6. 2014, str. 74), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2018/557 z dne 9. aprila 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 641/2014 glede obvestila o povečanju zgornje meje za shemo enotnega plačila na površino iz člena 36(4) Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 93 z dne 11. 4. 2018, str. 1);
29. Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15);
30. Uredbe (EU) št. 1144/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o ukrepih za informiranje o kmetijskih proizvodih in njihovo promocijo, ki se izvajajo na notranjem trgu in v tretjih državah, ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 3/2008 (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 56);
31. Izvedbene Uredbe Komisije (EU) št. 2015/220 z dne 3. februarja 2015 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 46 z dne 19. 2. 2005, str.1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1652 z dne 4. novembra 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/220 o določitvi pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1217/2009 o vzpostavitvi mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev v Evropski uniji (UL L št. 372 z dne 9. 11. 2020, str. 1);
32. Uredbe (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2019/1381 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednosti in trajnosti ocenjevanja tveganja v prehranski verigi v EU ter o spremembah uredb (ES) št. 178/2002, (ES) št. 1829/2003, (ES) št. 1831/2003, (ES) št. 2065/2003, (ES) št. 1935/2004, (ES) št. 1331/2008, (ES) št. 1107/2009, (EU) 2015/2283 in Direktive 2001/18/ES (UL L št. 231 z dne 6. 9. 2019, str. 1);
33. Uredbe (EU) št. 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2020/2154 z dne 14. oktobra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, veterinarskimi spričevali in uradnim obveščanjem o premikih proizvodov živalskega izvora iz kopenskih živali znotraj Unije (UL L št. 431 z dne 21. 12. 2020, str. 5);
34. Uredbe (EU) št. 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2305 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o primerih in pogojih, v katerih oziroma pod katerimi so ekološki proizvodi in proizvodi iz preusmeritve izvzeti iz uradnega nadzora na mejnih kontrolnih točkah, ter kraju uradnega nadzora ter o spremembi delegiranih uredb Komisije (EU) 2019/2123 in (EU) 2019/2124 (UL L 461 z dne 27. 12. 2021, str. 5);
35. Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU (UL L št. 156 z dne 19. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/268 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Priloge IV k Uredbi (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta glede referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki jih morajo države članice upoštevati v obdobju 2021–2025 (UL L št. 60 z dne 22. 2. 2021, str. 21);
36. Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2021/2306 z dne 21. oktobra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta s pravili o uradnem nadzoru pošiljk ekoloških proizvodov in proizvodov iz preusmeritve, namenjenih za uvoz v Unijo, ter o certifikatu o kontrolnem pregledu (UL L št. 461 z dne 27. 12. 2021, str. 13);
37. Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 77), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) št. 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila) (UL L št. 243 z dne 9. 7. 2021, str. 1);
38. Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130 z dne 17. 5. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/1465 z dne 6. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta glede opredelitve sklicevanj na pravna imena žganih pijač ali geografske označbe žganih pijač in njihove uporabe pri opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač razen tistih, na katere se sklicuje (UL L 321 z dne 13. 9. 2021, str. 12);
39. Uredbe (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o določitvi pravil o omogočanju dostopnosti sredstev za gnojenje EU na trgu, spremembi uredb (ES) št. 1069/2009 in (ES) št. 1107/2009 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2003/2003 (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2021/2088 z dne 7. julija 2021 o spremembi prilog II, III in IV k Uredbi (EU) 2019/1009 Evropskega parlamenta in Sveta zaradi dodatka materialov, pridobljenih s pirolizo in uplinjanjem, kot kategorije sestavnih materialov v sredstvih za gnojenje EU (UL L št. 427 z dne 30. 11. 2021, str. 140), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1009/EU);
40. Uredbe (EU) št. 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 186; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
41. Uredbe (EU) št. 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU).«.
V 3. členu se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. kmetijsko gospodarstvo pomeni vse enote, ki se uporabljajo za kmetijske dejavnosti in s katerimi upravlja nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: nosilec) ter se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije;
3. nosilec je kmet v skladu z Uredbo 2021/2115/EU ter pomeni pravno osebo, fizično osebo, agrarno skupnost ali pašno skupnost, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je odgovorna za izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu;«.
Na koncu 11. točke se pika nadomesti s podpičjem ter se dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:
»12. letni promet dobavitelja in kupca v zvezi z Direktivo 2019/633/EU pomeni letni promet v skladu s Prilogo Priporočila Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L št. 124 z dne 20. 5. 2003, str. 36), zlasti z opredelitvami samostojnega podjetja, partnerskega podjetja in povezanega podjetja;
13. čebelar ali čebelarka (v nadaljnjem besedilu: čebelar) je oseba, ki je vpisana v centralni register čebelnjakov kot odgovorna oseba za vzrejo čebel.«.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravica do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva, nosilec, člani kmetije)
(1) Nosilec ima pravico vlagati vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike in je dolžan posredovati podatke v evidence z delovnega področja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Nosilec ima pravico do uporabe zemljišč kmetijskega gospodarstva in je odgovoren za obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona. Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG).
(3) Šteje se, da ima nosilec pravico do uporabe zemljišč iz prejšnjega odstavka, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Pri zemljiščih v solastnini ali skupni lastnini ima nosilec pravico do uporabe zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča.
(4) Član kmetije je lahko fizična oseba, starejša od 15 let, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in nosilec za njen vpis v RKG pridobi njeno pisno soglasje. Član kmetije ima stalno prebivališče na istem naslovu kot nosilec ali je nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu. Fizična oseba je lahko član kmetije le na eni kmetiji. Samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja registrirano kmetijsko dejavnost, ne more biti član kmetije.
(5) Osebe iz drugega in četrtega odstavka tega člena postanejo nosilec ali član kmetije oziroma kmetijskega gospodarstva z dnem vpisa v RKG.
(6) Nosilec je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če imata sedež v Republiki Sloveniji, fizična oseba, ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa je vpisana v Centralni register prebivalstva (v nadaljnjem besedilu: CRP), agrarna skupnost ali pašna skupnost. Ne glede na prejšnji stavek je nosilec kmetije lahko fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Poslovni subjekt v skladu s predpisom, ki ureja poslovni register Slovenije, ne more biti nosilec kmetije.
(7) Posamezna pravna oseba, fizična oseba ali samostojni podjetnik posameznik, agrarna skupnost ali pašna skupnost je lahko nosilec samo enega kmetijskega gospodarstva.«.
Za 5.a členom se dodata nova 5.b in 5.c člen, ki se glasita:
(prenos kmetijskega gospodarstva)
(1) Prenos kmetijskega gospodarstva je prodaja, zakup ali podobni pravni posel z enotami, ki se uporabljajo za kmetijsko dejavnost, oziroma v primeru kmetije pravni posel, s katerim se pridobi pravica do uporabe vseh kmetijskih zemljišč kmetije v lasti članov kmetije za najmanj pet let.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ob smrti nosilca kmetijsko gospodarstvo preide na novega nosilca s soglasjem večine oseb, ki so poklicane k dedovanju. Šteje se, da ima novi nosilec pravico do uporabe do zemljišč v lasti prejšnjega nosilca do pravnomočnosti sklepa o dedovanju.
(3) Novi nosilec iz prvega in drugega odstavka tega člena se vpiše v RKG in z dnem vpisa v RKG postane nosilec. Vlogi za vpis se priloži pisna pogodba o prenosu ali druga ustrezna dokazila.
(vpliv prenosa kmetijskega gospodarstva na ukrepe kmetijske politike)
(1) Novi nosilec iz prvega odstavka prejšnjega člena v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva po oddani vlogi za ukrepe kmetijske politike obvesti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) o prenosu kmetijskega gospodarstva po vpisu v RKG in vloži vlogo za plačilo pomoči, podpore ali spremembe obveznosti pravice do sredstev ter predloži vse dokaze, ki jih zahteva agencija.
(2) O vlogi odloča agencija. Če so izpolnjeni pogoji in namen ukrepa iz predpisov iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona, agencija odloči z odločbo o pravicah, obveznostih in sankcijah.«.
Za 9. členom se dodajo novi 9.a, 9.b in 9.c člen, ki se glasijo:
(strateški načrt skupne kmetijske politike)
Predlog strateškega načrta skupne kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: SN SKP) pripravi ministrstvo. SN SKP potrdi vlada za namen predložitve Evropski komisiji za izvajanje Uredbe 2021/2115/EU.
(organ upravljanja, odbor za spremljanje in upravljavska telesa za SN SKP)
(1) Organ upravljanja za SN SKP iz 123. člena Uredbe 2021/2115/EU je ministrstvo.
(2) Odbor za spremljanje iz 124. člena Uredbe 2021/2115/EU je odbor za spremljanje izvajanja SN SKP, ki ga ustanovi vlada z odlokom, s katerim določi njegove naloge, sestavo in način delovanja.
(3) Pristojni organ iz 8. člena Uredbe 2021/2116/EU je ministrstvo.
(4) Akreditirana plačilna agencija iz 9. člena Uredbe 2021/2116/EU je agencija.
(5) Certifikacijski organ iz 12. člena Uredbe 2021/2116/EU je Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna, ki je organ v sestavi Ministrstva za finance.
(akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva in dela z mladimi kmeti)
(1) Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva opredeljuje zlasti stanje na področju ekološkega kmetijstva ter potrebe, cilje in ukrepe za večletni razvoj ekološkega kmetijstva.
(2) Akcijski načrt za delo z mladimi kmeti opredeljuje zlasti stanje na področju mladih kmetov, cilje in ukrepe za hitrejšo generacijsko prenovo nosilcev kmetijskih gospodarstev, kakovostno delovno okolje in življenje na kmetiji ter informiranje in ozaveščanje širše javnosti.
(3) Vlada na predlog ministrstva sprejme akcijski načrt iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
Za izvajanje SN SKP vlada določi vrsto ukrepov, upravičence, pogoje, merila, postopke, finančna sredstva ter kontrolni sistem in upravne sankcije za izvajanje posameznega ukrepa.«.
Za 13. členom se doda nov 13.a člen, ki se glasi:
(podnebno poročilo o stanju v kmetijstvu)
(1) Ministrstvo pripravi letno poročilo o prilagajanju na podnebne spremembe, blaženju podnebnih sprememb in emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka vključuje prikaz stanja in aktivnosti na področju prilagajanja podnebnim spremembam in blaženja podnebnih sprememb, s poudarkom na področju rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva in emisij toplogrednih plinov in amonijaka ter drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu. Prav tako vključuje prikaz stanja kmetijskih tal, rabe in porabe gnojil v kmetijstvu ter stanja na področju trajnostne rabe energije in obnovljivih virov energije v kmetijstvu in povezane vsebine. Podrobnejšo vsebino iz tega odstavka predpiše minister.
(3) Naloge zbiranja in obdelovanja podatkov za prikaz stanja in aktivnosti iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo.
(4) Nosilec javnega pooblastila iz prejšnjega odstavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima zaposlene strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena ter strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami na področju rastlinske pridelave in živinoreje;
– ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra in
– ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(5) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja obračunavanja in poročanja o emisijah oziroma ponorih ogljika na kmetijskih tleh, s področja morfologije in kakovosti kmetijskih tal, s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, s področja obračunavanja in poročanja o emisijah toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu ter s področja poznavanja metodike za potrebe poročanja o ponorih in emisijah v skladu s predpisi Unije. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril.
(6) Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(7) Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila, in način oblikovanja cene storitev iz tega člena predpiše minister.
(8) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.
(9) Ministrstvo o poročilu iz prvega odstavka tega člena poroča Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje v enem mesecu po pripravi poročila.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ukrepi kmetijske politike obsegajo ukrepe kmetijsko tržno cenovne politike, ukrepe razvoja podeželja in druge ukrepe, pomembne za uresničevanje sprejetih ciljev kmetijske politike. Ukrepi za izvajanje SN SKP so vključeni v posamezne ukrepe kmetijske politike iz prejšnjega stavka.
(2) Ukrepi kmetijske politike morajo biti med seboj usklajeni in se izvajajo po načelu enakopravnosti.«.
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
(sistem za spremljanje površin)
Agencija v skladu s predpisi vzpostavi in upravlja sistem za spremljanje površin, ki omogoča redno in sistematično opazovanje, sledenje in presojo dejavnosti in praks na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Republiki Sloveniji, z uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus, drugih enakovrednih satelitskih podatkov, podatkov, pridobljenih z daljinskim zaznavanjem, in geografsko označenih fotografij.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Upravičenec za ukrepe kmetijske politike je:
– nosilec,
– fizična, pravna oseba in združenje pravnih oziroma fizičnih oseb na ozemlju Republike Slovenije, ki opravljajo kmetijsko, živilsko, trgovinsko ali drugo dejavnost.
(2) Zahtevek iz naslova ukrepov kmetijske politike vlaga nosilec, razen če je s podzakonskim predpisom določeno drugače.
(3) Upravičenec odgovarja za osebe, ki po njegovem naročilu v zvezi z ukrepi kmetijske politike izvajajo dela in storitve, kot da bi jih opravil sam.
(4) Ob prenosu kmetijskega gospodarstva vse pravice, obveznosti in sankcije, ki se nanašajo na ukrepe kmetijske politike, preidejo na novega nosilca.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se pravice in obveznosti iz ukrepa dohodkovno plačilo za mlade kmete in zagonska podpora za mlade prevzemnike ne prenesejo.
(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena pri ukrepih za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki so večletne, v primeru prenosa kmetijskega gospodarstva, celotnega zemljišča oziroma dela zemljišča v obdobju trajanja obveznosti obveznost ali njen del, ki ustreza prenesenemu zemljišču, za preostanek obdobja prevzame novi nosilec, če s tem v zvezi izrazi voljo, sicer pa obveznost preneha veljati in se od prejšnjega nosilca ne zahteva vračila sredstev za obdobje, v katerem je obveznost veljala.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena je v primeru obveznosti vračila sredstev sredstva zavezan vrniti nosilec, na katerega se odločba glasi.
(8) Upravičenci, ki so pridobili sredstva, morajo dokumentacijo, ki je bila podlaga za pridobitev sredstev, hraniti še pet let od dneva zadnjega izplačila sredstev, razen če predpisi, ki urejajo ukrepe kmetijske politike, določajo drugače.«.
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
(organ, pristojen za izvajanje ukrepov kmetijske politike)
Za izvajanje ukrepov kmetijske politike po tem zakonu je pristojna agencija.«.
V 18.b členu se v prvem odstavku za besedilom »izvajanja ukrepov programa razvoja podeželja« doda besedilo »ali SN SKP«.
V drugem odstavku se za besedilom »predpisih iz 10.« dodata vejica in besedilo »11.a«.
18.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(obveščanje javnosti o dodeljenih sredstvih iz programa razvoja podeželja in SN SKP)
(1) Upravičenci do sredstev iz programa razvoja podeželja ali SN SKP, ki se financirajo iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razen ukrepov, vezanih na površino ali žival, so odgovorni za obveščanje javnosti o podprtih aktivnostih. Obveščanje javnosti se izvaja kot označevanje vira financiranja.
(2) Način obveščanja javnosti iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister.«.
Za 18.c členom se dodata nova 18.č in 18.d člen, ki se glasita:
(določitev glave velike živine)
(1) Glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je standardna merilna enota za primerjavo med vrstami in kategorijami rejnih živali, ki se uporablja za namene izvedbe ukrepov kmetijske politike ter statističnega in ekonomskega raziskovanja v živinoreji.
(2) Koeficienti GVŽ po posameznih vrstah in kategorijah rejnih živali se izračunajo na podlagi povprečne telesne mase določene vrste in kategorije rejnih živali.
(3) Izhodišče za izračun koeficientov GVŽ je telesna masa žive živali, pri čemer se šteje, da je 500 kg telesne mase živali enako 1 GVŽ.
(4) Podrobnejše izračune koeficientov GVŽ iz drugega odstavka tega člena predpiše minister.
(višja sila in izjemne okoliščine)
(1) Za namene financiranja, upravljanja in spremljanja ukrepov kmetijske politike so lahko višja sila in izjemne okoliščine, ki začasno ali trajno onemogočajo ali ovirajo izvajanje kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, priznane zlasti v naslednjih primerih:
1. huda naravna nesreča, hud vremenski dogodek ali izjemna okoliščina, ki resno prizadene kmetijsko gospodarstvo;
2. uničenje poslopij in kmetijske mehanizacije ter objektov za živino na kmetijskem gospodarstvu zaradi nesreče;
3. izbruh epizootske bolezni in bolezni rastlin ali navzočnost škodljivega organizma rastlin, ki deloma ali v celoti prizadene čredo živine ali kmetijske rastline upravičenca;
4. razlastitev celotnega ali velikega dela kmetijskega gospodarstva, če te razlastitve ni bilo mogoče pričakovati na dan predložitve vloge;
5. smrt upravičenca;
6. dolgotrajna nezmožnost upravičenca za delo;
7. izguba ali pogin domačih živali zaradi napada divjih zveri, kljub izvedbi vseh predpisanih ukrepov;
8. pogin domačih živali zaradi nesreče (požar, udar strele, električni udar, padci ipd.);
9. škoda na površinah, ki jo povzročijo divje živali;
10. napad bolezni oziroma škodljivcev v čebeljem panju, zaradi katerih je potrebno čebele v tem panju uničiti oziroma nadomestiti z novo čebeljo družino;
11. sprememba obsega kmetijskih zemljišč na kmetijskem gospodarstvu, vrste dejanske rabe ali načina kmetovanja neodvisno od upravičenca.
(2) V predpisih za izvedbo ukrepov kmetijske politike se za primer višje sile ali izjemnih okoliščin določijo pogoji glede upravičenj, vračilo sredstev in uporaba upravnih sankcij.
(3) O primerih višje sile in izjemnih okoliščin se agencijo pisno obvesti v 15 delovnih dneh od dneva, ko je upravičenec to zmožen storiti, priložijo pa se tudi ustrezni dokazi.
(4) O višji sili ali izjemnih okoliščinah agencija izda odločbo.«.
V 23. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za dodelitev sredstev pomoči po tem členu vlada določi:
– za katere ukrepe se izdajo informativne odločbe na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ter
– podrobnejše pogoje in merila.«.
Za naslovom »6. Prilagajanje podnebnim spremembam in blaženje posledic podnebnih sprememb« se doda nov a28.a člen, ki se glasi:
(izdelava ocen emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu)
(1) Ministrstvo za izvajanje predpisov Unije, ki urejajo upravljanje energetske unije in podnebnih ukrepov, ter za izvajanje ukrepov kmetijske politike zbira in obdeluje podatke, potrebne za oceno uspešnosti teh ukrepov na področju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in za nekatera druga onesnaževala zraka v kmetijstvu.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka se izvajajo kot javno pooblastilo.
(3) Naloge nosilca javnega pooblastila iz tega člena so:
1. ocene prispevka ukrepov kmetijske politike k zmanjšanju neposrednih in posrednih emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva, po virih in sektorjih;
2. izboljševanje metod za oceno ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva;
3. pridobivanje specifičnih podatkov za oceno emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva;
4. interpretacija trendov emisij in priprava podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva za vnos v zbirko podatkov iz 161.a člena tega zakona;
5. izvajanje usposabljanj, prispevek k poročanju na nacionalni in mednarodni ravni ter informiranje javnosti na področju emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva;
6. priprava poročil o opravljenih aktivnostih na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva.
(4) Nosilec javnega pooblastila iz tega člena je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki sama ali skupaj z drugo pravno osebo ali samostojnim podjetnikom posameznikom, s katerim ima sklenjeno pogodbo o izvajanju del, izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima zaposlene strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami za vsebine iz prvega odstavka tega člena ter strokovnjake z izkazanimi znanji in izkušnjami rastlinske pridelave in živinoreje;
– ni v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije in izbrisa iz registra ter
– ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(5) Merila za izbor nosilca javnega pooblastila iz tega člena na javnem razpisu so izkazana znanja, reference in delovne izkušnje s področja emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka iz kmetijstva, ter poznavanje metodike za potrebe poročanja o emisijah v skladu s predpisi Unije. Podrobnejša merila predpiše minister. Pri izboru se upošteva na javnem razpisu doseženo najvišje število točk na podlagi meril.
(6) Javno pooblastilo iz tega člena podeli minister z odločbo v upravnem postopku za obdobje petih let. Medsebojna razmerja med nosilcem javnega pooblastila in ministrstvom se uredijo s pogodbo.
(7) Podrobnejše pogoje iz četrtega odstavka tega člena, ki jih mora izpolnjevati nosilec javnega pooblastila iz tega člena in način oblikovanja cene storitev iz tega člena, predpiše minister.
(8) Javno pooblastilo preneha sporazumno ali če nosilec javnega pooblastila preneha izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ali predpisi Unije, če krši pogodbo ali če ravna v nasprotju z navedenimi predpisi, kar ugotovi ministrstvo z odločbo v upravnem postopku.«.
V 28.a členu se v osmem odstavku za besedo »člena« doda besedilo »in način oblikovanja cene«.
V b28.b členu se v drugem odstavku za besedo »odstavka« doda besedilo »in način oblikovanja cene«.
V četrtem odstavku se besedilo »izkazana znanja in delovne izkušnje s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, pedologije kmetijskih tal, laboratorijskih analiz kmetijskih tal ter vzorčenja kmetijskih tal« nadomesti z besedilom »reference in delovne izkušnje s področja spremljanja stanja kmetijskih tal, pedologije kmetijskih tal, laboratorijskih analiz kmetijskih tal in vzorčenja kmetijskih tal«.
V 30. členu se v prvem odstavku besedilo »10. in 12. člena« nadomesti z besedilom »10., 11.a in 12. člena«.
V drugem odstavku se besedilo »predpiše obrazec za vložitev vloge« nadomesti z besedilom »določi vsebina obrazca za vložitev vloge«.
V 35. členu se v tretjem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Stranka agenciji predloži pogodbo, sklenjeno z banko v drugi državi članici, ali potrdilo banke v drugi državi članici, ki dokazuje, da ima stranka pri tej banki odprt transakcijski račun, na katerega naj se ji nakažejo sredstva.«.
V četrtem odstavku se v drugem stavku za besedilom »transakcijskega računa« črta vejica in doda besedilo »ali ne predloži dokazila iz prejšnjega odstavka,«.
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pregledi na kraju samem)
(1) Naloge pregledov na kraju samem, ki so potrebni za ugotavljanje dejstev in okoliščin, pomembnih za odločitev o upravičenosti do zaprošenih ali dodeljenih sredstev oziroma o namenski rabi dodeljenih sredstev po tem zakonu, opravlja agencija oziroma se opravljajo kot javno pooblastilo.
(2) Za opravljanje nalog pregledov na kraju samem mora izbrani izvajalec izpolnjevati strokovne, prostorske, tehnične in organizacijske pogoje.
(3) Izbira izvajalca za izvajanje nalog iz tega člena se opravi na podlagi javnega razpisa.
(4) Agencija izvajalcu, izbranem na javnem natečaju, podeli javno pooblastilo z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti navedene strokovne delavke ali strokovni delavci, ki izvajajo naloge iz tega člena (v nadaljnjem besedilu: kontrolor). Z izvajalci se sklenejo pogodbe, s katerimi se uredijo medsebojna razmerja.
(5) Javno pooblastilo se podeli za določen čas in preneha:
– s potekom časa, za katerega je podeljeno,
– če niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena ali če se naloge iz tega člena opravljajo v nasprotju s predpisi, kar ugotovi agencija z odločbo v upravnem postopku.
(6) Zoper odločbo iz četrtega in petega odstavka tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(7) Kontrolor se šteje za uradno osebo po zakonu, ki določa upravni postopek, in ima pooblastilo za opravljanje posameznih dejanj v upravnem postopku.
(8) Kontrolor pri pregledu na kraju samem postopa v skladu z določbami zakona, ki ureja upravni postopek, in o opravljenem pregledu sestavi zapisnik.«.
36.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(zapisnik o pregledu na kraju samem)
(1) Zapisnik o pregledu na kraju samem se sestavi v fizični ali elektronski obliki. Ne glede na določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, zapisnik, sestavljen v elektronski obliki, in v zapisniku navedene morebitne izjave po opravljenem pregledu na kraju samem potrdi stranka s podpisom z uporabo podpisne tablice, overi pa ga uradna oseba s kvalificiranim elektronskim podpisom.
(2) Zapisnik o pregledu na kraju samem, ki je sestavljen v elektronski obliki in podpisan ter overjen v skladu s prejšnjim odstavkom, se stranki posreduje tako, da se pošlje na elektronski naslov, ki ga stranka navede v zapisnik, če se stranka s tem strinja.«.
Za 36.a členom se dodata nova 36.b in 36.c člen, ki se glasita:
(orodje za komunikacijo s strankami)
(1) Agencija vzpostavi in upravlja informacijsko orodje za komunikacijo s strankami Sopotnik (v nadaljnjem besedilu: Sopotnik), ki omogoča elektronsko izmenjavo informacij in dokumentov med agencijo in strankami.
(2) Uporaba Sopotnika je obvezna za komunikacijo med agencijo in strankami, kadar je tako določeno v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona, pri čemer agencija v postopku odločanja o upravičenosti do sredstev dejansko stanje ugotavlja na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se Sopotnik uporablja za naslednjo komunikacijo:
– seznanitev stranke z dejanskim stanjem, ki ga je agencija ugotovila na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona;
– podajo izjave stranke o ugotovljenem dejanskem stanju iz prejšnje alineje in predložitev dokazov. Stranka lahko predloži izjavo o ugotovljenem dejanskem stanju iz prejšnje alineje in dokaze v roku, ki se določi v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona, pri čemer ta rok ne nastopi pred 1. oktobrom v koledarskem letu;
– vročanje obvestila iz četrtega odstavka 36.c člena tega zakona in podajo pripomb k temu obvestilu.
(4) Če agencija v primeru iz prve alineje prejšnjega odstavka na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona, ugotovi neskladja, stranko o tem dodatno obvesti na način, ki ga je ta opredelila v zbirni vlogi.
(5) Stranka za izmenjavo informacij in dokumentov prek Sopotnika ne potrebuje kvalificiranega elektronskega podpisa.
(6) Šteje se, da je stranka z informacijo, razen z obvestilom iz četrtega odstavka 36.c člena tega zakona, seznanjena z dnem objave v Sopotniku.
(7) Podrobnejši način uporabe, način poteka komunikacije preko Sopotnika in način dodatnega obveščanja strank predpiše minister, pristojen za kmetijstvo.
(8) Za potrebe delovanja Sopotnika se lahko obdelujejo podatki, prevzeti iz zbirne vloge stranke in iz RKG, ter naslednji osebni podatki registriranih uporabnikov: osebno ime, kontaktni podatki, uporabniško ime in prvotno dodeljeno geslo, podatki o uporabniških pravicah posameznega uporabnika in njegov naslov internetnega protokola. Osebni podatki se hranijo največ deset let od zadnje prijave uporabnika.
(pregledi s spremljanjem)
(1) Vlada lahko v predpisih iz 10. in 11.a člena tega zakona določi, da se pri posameznem ukrepu kmetijske politike za preverjanje pogojev upravičenosti do sredstev opravijo pregledi s spremljanjem in podrobnejša pravila za izvedbo teh pregledov.
(2) Pri pregledu s spremljanjem agencija uporablja podatke iz sistema za spremljanje površin iz 15.a člena tega zakona, podatke, pridobljene z uporabo orodja Sopotnik, in druge podatke, pridobljene v ugotovitvenem postopku.
(3) Kadar na podlagi satelitskih podatkov in drugih ustreznih dokazov ni mogoče ugotoviti pogojev upravičenosti, se opravi hitri terenski ogled. O izvedbi hitrega terenskega ogleda se stranke predhodno ne obvešča in se izvede brez njene navzočnosti.
(4) Kadar vlada za posamezen ukrep kmetijske politike v predpisu iz 10. in 11.a člena tega zakona določi, da se za preverjanje pogojev upravičenosti do sredstev opravijo pregledi s spremljanjem, v tem predpisu določi tudi rok, do katerega agencija v Sopotniku vsako leto objavi obvestila o ugotovitvah pregleda s spremljanjem.
(5) Šteje se, da je obvestilo iz prejšnjega odstavka stranki vročeno s potekom osmega dne od objave v Sopotniku. Stranko, pri kateri so bile pri pregledu s spremljanjem ugotovljene nepravilnosti, agencija o vročitvi obvestila iz prejšnjega odstavka obvesti na način, ki ga je opredelila v zbirni vlogi.
(6) V primeru ugotovljenih neskladij pri pregledu s spremljanjem ima stranka pravico podati pripombe na obvestilo v osmih dneh od vročitve obvestila. Če v osmih dneh ne poda pripomb na obvestilo, se šteje, da nima pripomb. Na to je stranka pri vročitvi obvestila posebej opozorjena. Pripombe stranka poda v Sopotnik.«.
46. člen se črta.
V 47. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če stranka, ki mora vrniti sredstva, poleg glavnice dolguje tudi obresti in stroške, se ti vračunavajo tako, da se najprej odplača glavnica, nato obresti in končno stroški.«.
V 47.a členu se v četrtem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Zakonske zamudne obresti se obračunajo od dneva zapadlosti posameznega obroka do dneva plačila, če predpisi Unije ne določajo drugače.«.
V 49. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Poseben upravni postopek za izvajanje ukrepov politike razvoja podeželja se uporablja za ukrepe v sektorju čebelarskih proizvodov iz SN SKP in ukrepe politike razvoja podeželja, razen za ukrepe za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki so večletne, plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost in dobrobit živali.«.
V drugem odstavku se v prvi alineji besedilo »33. člena« nadomesti z besedilom »31. člena«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se 56.b člen tega zakona uporablja samo za ukrepe iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena tega zakona.«.
V 50. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Vloga, ki se vloži v elektronski obliki, se šteje za vloženo takrat, ko njen sprejem samodejno evidentira informacijski sistem agencije za sprejem vlog.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če sta dve ali več vlog vloženi istočasno in je vrstni red pomemben za dodelitev sredstev, se vrstni red prispelih vlog določi na podlagi objektivnega kriterija, določenega v predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona.«.
V 51. členu se v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v delno odprtih javnih razpisih: na podlagi prejema popolnih vlog v posameznem časovnem obdobju in prejetih popolnih vlog v predhodnih časovnih obdobjih, ki niso bile odobrene zaradi pomanjkanja razpisanih sredstev, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor in so razvrščene po vrstnem redu od najvišje do najnižje točkovane vloge, za katero so razpisana sredstva v celoti še na voljo. V predpisu iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določi ravnanje s sredstvi, ki v posameznem časovnem obdobju ostanejo nerazdeljena, in z vlogami, ki v posameznem časovnem obdobju dosežejo minimalni prag točk pri merilih za izbor, vendar razpisana sredstva niso več na voljo. V javnem razpisu se določijo časovna obdobja za prejem vlog;«.
V 52. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vloga, pri kateri je treba postopek obravnave prekiniti zaradi rešitve predhodnega vprašanja, se ne obravnava sočasno z ostalimi vlogami ali po vrstnem redu oddaje vlog, sredstva, zaprošena s to vlogo, pa se štejejo za porabljena na tem javnem razpisu.«.
Za dosedanjim sedmim odstavkom, ki postane osmi odstavek, se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) S predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona se določijo dokazila glede meril za izbor vlog, brez katerih se vloga pri posameznem merilu oceni z nič točkami brez pozivanja na dopolnitev, in podrobnejši postopki za ocenjevanje vlog.«.
V 53. členu se za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbo 56. člena tega zakona se s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona lahko določi, da se za posamezen ukrep stranki sredstva izplačajo na podlagi odločbe iz tega člena.«.
V 54. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti iz prvega odstavka tega člena lahko stranka vloži dvakrat, če ima v odločbi o pravici do sredstev predvidenih več zahtevkov za izplačilo sredstev, pa največ tolikokrat, kot je v odločbi o pravici do sredstev predvidenih zahtevkov za izplačilo sredstev.«.
Peti odstavek se črta.
55. člen se spremeni tako, da se glasi:
(odrek pravici do sredstev)
(1) Če se stranka odreče pravici do sredstev iz odločbe iz 53. člena tega zakona, o tem pisno obvesti pristojni organ v roku, ki se določi s predpisom iz 10., 11.a in 12. člena tega zakona in ne sme biti krajši od 30 dni.
(2) Umik obvestila iz prejšnjega odstavka ni mogoč.
(3) Pristojni organ v primeru iz prvega odstavka tega člena izda odločbo o odreku pravici do sredstev.
(4) Pristojni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da je stranka izključena iz prejemanja podpore v okviru istega ukrepa, podukrepa ali operacije za koledarsko leto ugotovitve in naslednje koledarsko leto, če to zahtevajo predpisi, ki urejajo skupno kmetijsko politiko.
(5) Če so bila stranki sredstva že izplačana, pristojni organ v odločbi iz tretjega odstavka tega člena zahteva vračilo izplačanih sredstev in določi rok vračila izplačanih sredstev. Stranki se v primeru iz prejšnjega stavka zaračunajo zakonske zamudne obresti, ki tečejo od dneva izplačila sredstev.«.
V 56. členu se v prvem odstavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen v primeru iz drugega odstavka 53. člena tega zakona.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če pristojni organ v primeru iz tretjega odstavka tega člena zavrne znesek, ki znaša do največ dva odstotka celotne vrednosti zahtevka ali zavrnjen znesek ne presega 250 eurov, lahko izda odločbo s skrajšano obrazložitvijo, ki vsebuje samo kratko obrazložitev strankinega zahtevka, sklicevanje na predpise, na podlagi katerih je bilo o zahtevku odločeno, in pravni pouk. V pravnem pouku pristojni organ stranko pouči o pravici do vložitve ugovora zoper tako odločbo in posledicah, če ugovora ne vloži, roku in organu za vložitev ugovora. Prav tako jo pouči, da bo v primeru, če ugovoru ne bo ugodeno, izdana odločba s polno obrazložitvijo.«.
Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Stranka lahko v primeru iz prejšnjega odstavka pri pristojnem organu, ki je odločil o zahtevku, vloži ugovor v petnajstih dneh od vročitve odločbe s skrajšano obrazložitvijo. Pristojni organ preveri navedbe stranke iz ugovora in izda odločbo.
(7) Zoper odločbo, izdano na ugovor stranke, je dopustna pritožba. Rok za vložitev pritožbe začne teči od vročitve odločbe, s katero je bilo odločeno o ugovoru stranke. Če stranka ugovora ne vloži, postane odločba s skrajšano obrazložitvijo dokončna in pravnomočna.«.
Za 56.a členom se doda nov 56.b člen, ki se glasi:
(1) Za ukrepe iz prve alineje tretjega odstavka 23. člena tega zakona se odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno s predpisom iz 12. člena tega zakona.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka agencija izda informativno odločbo.
(3) Če stranka ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija preveri navedbe stranke in izda odločbo.
(4) Če stranka zoper odločbo ne ugovarja, velja informativna odločba za dokončno odločbo. V tem primeru se šteje, da se je stranka odpovedala pritožbi.
(5) Stranka lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo v skladu s 37. členom tega zakona.«.
61.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 − ZDLGPE) plačilni rok za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 30 dni od dneva dostave ali prejema računa. V primeru redne dostave hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni od zadnje dostave ali od dneva prejema računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za hitro pokvarljive kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejema računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava ali od dneva prejema računa, pri čemer se upošteva poznejši datum.
(2) Ne glede na 10. člen Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 − ZDLGPE) plačilni rok za druge kmetijske in živilske proizvode ne sme biti daljši od 60 dni od dneva dostave ali prejema računa. V primeru redne dostave drugih kmetijskih in živilskih proizvodov plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni od zadnje dostave ali od dneva prejema računa. Obdobje redne dostave lahko obsega največ en mesec. Plačilni roki za druge kmetijske in živilske proizvode začnejo teči od dneva dostave ali od dneva prejema računa, v primeru redne dostave pa po koncu dogovorjenega roka, v katerem je bila opravljena dostava ali od dneva prejema računa, pri čemer se upošteva poznejši datum.
(3) Hitro pokvarljivi kmetijski in živilski proizvodi iz prvega odstavka tega člena so:
1. proizvodi, ki bi zaradi svoje narave ali stopnje predelave lahko postali neprimerni za prodajo v 30 dneh po spravilu pridelka, proizvodnji ali predelavi;
2. sveže sadje in zelenjava iz Priloge I Uredbe 1308/2013/EU;
3. svež krompir;
4. mleko in mlečni izdelki, ki niso sterilizirani;
5. predpakirano in nepredpakirano sveže meso, mleto meso, mesni pripravki, drobovina in notranji organi;
6. nepredpakirani presni in pasterizirani mesni izdelki;
7. sveže ribe, raki in mehkužci;
8. jajca v lupini;
9. sveže gobe in zelišča;
10. predpakirani in nepredpakiran kruh in pekovsko pecivo;
11. nepredpakirani fini pekovski izdelki.
(4) Drugačen dogovor o dolžini plačilnega roka iz tega člena je ničen.«.
V 61.f členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nedovoljena ravnanja so tista ravnanja, s katerimi kupec s svojo znatno tržno močjo, razvidno iz letnega prometa v skladu z 12. točko 3. člena tega zakona, še zlasti v razmerju do dobavitelja, v nasprotju z dobrimi poslovni običaji izkorišča dobavitelja.«.
V četrtem odstavku se 7. točka spremeni tako, da se glasi:
»7. vračilo neprodanih hitro pokvarljivih kmetijskih in živilskih proizvodov in proizvodov, katerih rok uporabe je še najmanj ena tretjina obdobja od dostave do zapadlosti, ne da bi kupec plačal za te neprodane proizvode ali ne da bi plačal za odstranitev teh proizvodov ali oboje, razen če je bilo vračilo kmetijskih in živilskih proizvodov, ki niso hitro pokvarljivi, jasno in nedvoumno vnaprej dogovorjeno v pogodbi o dobavi ali v poznejših pisnih dogovorih med dobaviteljem in kupcem, katerih realizacijo je mogoče dokazati;«.
129.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(neformalno izobraževanje na področju čebelarstva)
(1) Za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva ministrstvo na podlagi javnega razpisa za največ triletno obdobje izbere enega izvajalca.
(2) Neformalno izobraževanje na področju čebelarstva je namenjeno izobraževanju tujcev, izvajalcev izobraževanj in druge zainteresirane javnosti.
(3) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva izvaja program iz 129.c člena tega zakona in ob tem sodeluje z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom ter drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki delujejo na področju čebelarstva v Republiki Sloveniji in v tujini, ter skrbi za skupno promocijo izobraževalnih ustanov Republike Slovenije na področju čebelarstva in širjenje novih znanj v nacionalnem in mednarodnem okviru v povezavi z raziskovalnim in razvojnim delom na področju čebelarstva.«.
129.b člen se spremeni tako, da se glasi:
(izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva)
(1) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva mora izkazati usposobljenost za izvajanje izobraževalnih vsebin ter predložiti dogovore o sodelovanju z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom.
(2) Izvajalec ne sme izkazovati okoliščin, ki bi pomenile, da gre za podjetje v težavah in je v postopku prenehanja, prisilne poravnave, stečaja, prepovedi delovanja, sodne likvidacije, izbrisa iz registra ter ima poravnane vse davke, prispevke in druge dajatve, določene s predpisi.
(3) Kadrovske in tehnične pogoje za izvajanje neformalnega izobraževanja, ki jih mora izpolnjevati izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, predpiše minister.
(4) Če se na javni razpis za izvajalca neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva iz prejšnjega člena prijavi več izvajalcev in vsi izpolnjujejo pogoje iz tega člena, ima prednost izvajalec, ki predloži dokazila, da sodeluje z več izobraževalnimi in raziskovalnimi inštitucijami, ki se ukvarjajo s čebelarstvom.
(5) O izbiri izvajalca iz prvega odstavka prejšnjega člena odloči minister z odločbo.
(6) Z izvajalcem neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva sklene minister pogodbo, s katero se uredijo medsebojna razmerja.«.
129.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Minister imenuje strokovno skupino, ki pripravi triletni program vsebin neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, za katerega se uporablja ime Slovenska čebelarska akademija.
(2) S triletnim programom, ki ga predpiše minister ter je podlaga za razpis za izvajalca nalog neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva in financiranje teh nalog, se podrobneje uredita oblika in vsebina neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva.
(3) V strokovni skupini sodelujejo predstavniki institucij, ki delujejo na področju čebelarstva.«.
129.č člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Sredstva za vzpostavitev in izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva se zagotavljajo:
– iz proračuna Republike Slovenije,
– s plačili za storitve in
– iz drugih virov.
(2) Ministrstvo financira aktivnosti priprave in koordinacije izvedbe programa neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva izvajalcu, izbranem na podlagi razpisa iz prvega odstavka 129.a člena tega zakona.
(3) Obseg izvajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka v posameznem letu in njihovo financiranje se določi v vsakoletnem dodatku k pogodbi za izvajanje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva.
(4) Financiranje neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva je v celoti ločeno od financiranja javne službe svetovanja v čebelarstvu, javne službe zdravstvenega varstva čebel, javne službe vzgoje in izobraževanja v čebelarstvu ter ukrepov, ki se izvajajo v okviru SN SKP, zato morajo izvajalci javnih služb na področju čebelarstva, ki sodelujejo pri neformalnem izobraževanju, zagotoviti ločeno evidentiranje dejavnosti.«.
129.d člen se spremeni tako, da se glasi:
(potrdilo o opravljenem neformalnem izobraževanju na področju čebelarstva)
(1) Po opravljenem neformalnem izobraževanju udeleženci prejmejo potrdilo o opravljenem izobraževanju, ki vsebuje naslednje podatke:
1. osebno ime in rojstne podatke udeleženca;
2. naslov stalnega in začasnega prebivališča;
3. datum in naslov izobraževanja;
4. vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja in število ur;
5. izvajalca izobraževanja;
6. zaporedno številko potrdila.
(2) Izvajalec neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva za namene izvajanja teh izobraževanj in izdajanja potrdil o opravljenem izobraževanju iz prejšnjega odstavka vodi evidenco o udeležencih neformalnega izobraževanja, ki vsebuje podatke iz 165.a člena tega zakona.«.
V 133. členu se v prvem odstavku beseda »kontrol« nadomesti z besedo »pregledov«.
V 139. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podatki v zbirkah podatkov iz tega zakona se hranijo trajno, vključno z identifikacijsko številko subjekta, razen osebnih podatkov, ki se hranijo le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali, ter podatkov iz evidence iz 153.a člena tega zakona, ki se hranijo 10 let, in podatkov iz 165.a člena tega zakona, ki se hranijo ves čas trajanja pogodbe o izvajanju neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva, po poteku te pogodbe pa jih je izvajalec dolžan izročiti v hrambo pristojnemu arhivu.«.
V 141. členu se v prvem odstavku besedilo »morajo vpisati kmetijska gospodarstva na območju Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »vpišejo nosilci«.
V 142. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni, tako da se glasi:
»– pri kmetiji, če gre za prenos kmetijskega gospodarstva,«.
Druga in tretja alineja se črtata.
Dosedanji četrta in peta alineja postaneta druga in tretja alineja.
V 143. členu se v prvem odstavku v 6. točki za besedo »planine« doda besedilo »s podatki iz 164.c člena tega zakona«.
Za 20. točko se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 21. točka, ki se glasi:
»21. neobvezno podatek o izobrazbi kmetijske smeri ali kmetijstvom povezane smeri, kamor se štejejo živilsko-predelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska smer, podatek o najvišji stopnji izobrazbe ne glede na smer izobrazbe ter podatek o izobraževalni instituciji, kjer je izobrazba pridobljena.«.
V petem odstavku se v prvem stavku besedilo »iz 1. in 4. točke« nadomesti z besedilom »iz 1., 4. in 21. točke«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Spremembe podatkov v RKG izvede ministrstvo po uradni dolžnosti in o njih strank ne obvesti:
– ob spremembah, ugotovljenih s sistemom za spremljanje površin, za katere je nosilec obveščen preko Sopotnika,
– ob popravkih zbirne vloge, ki jih naredi nosilec in vplivajo na spremembo vrste rabe, meje oziroma pozicije grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), kadar spremembe ne posegajo izven območja prijavljenih površin v RKG, ali
– kadar so spremembe take, da bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov.«.
144. člen se spremeni tako, da se glasi:
(identifikacijski sistem za zemljišča)
(1) Referenčna parcela identifikacijskega sistema za prijavo kmetijskih zemljišč v RKG je blok. Blok je strnjena površina kmetijskih zemljišč, ki so v kmetijski rabi enega kmetijskega gospodarstva in pripadajoče krajinske značilnosti.
(2) GERK je strnjena površina kmetijskega zemljišča z enako vrsto rabe GERK znotraj posameznega bloka. Nosilci kmetijskih gospodarstev prijavljajo svoja zemljišča v obliki GERK.
(3) V RKG se prijavijo tudi grafične enote krajinskih značilnosti (v nadaljnjem besedilu: KRZ), pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. KRZ se pripiše k posameznemu GERK.
(4) V blok se združujejo soležni GERK s pripadajočimi KRZ, razen izjem, opredeljenih v predpisu iz 145. člena tega zakona.
(5) Za blok se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka: Blok-ID;
2. KMG-MID;
3. grafična površina in obseg;
4. največja upravičena površina;
5. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu;
6. datum in vrsta spremembe;
7. država;
8. drugi podatki, ki jih predpiše minister.
(6) Za GERK se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka: GERK-PID;
2. identifikacijska oznaka bloka;
3. KMG-MID;
4. domače ime;
5. vrsta rabe GERK;
6. grafična površina in obseg;
7. največja upravičena površina;
8. nagib, usmerjenost (ekspozicija) in nadmorska višina;
9. za trajne nasade podatki o trajnih nasadih in sadilnem materialu;
10. identifikacijska oznaka planine ali skupnega pašnika;
11. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu;
12. datum in vrsta spremembe;
13. država;
14. drugi podatki, ki jih predpiše minister.
(7) Za KRZ se v RKG vodijo, prevzemajo in obdelujejo naslednji podatki:
1. identifikacijska oznaka: KRZ-ID;
2. GERK-PID, ki mu KRZ pripada;
3. Blok-ID;
4. KMG-MID;
5. vrsta krajinske značilnosti;
6. grafična površina in obseg;
7. največja upravičena površina KRZ;
8. umestitev v prostor s koordinatami točk v državnem koordinatnem sistemu;
9. datum in vrsta spremembe;
10. država;
11. drugi podatki, ki jih predpiše minister.
(8) Uporaba bloka je obvezna pri vodenju podatkov o zemljiščih v vseh zbirkah podatkov v pristojnosti ministrstva.
(9) Če v postopku prijave kmetijskega zemljišča ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, upravna enota o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Če v postopku ni mogoče ugotoviti, kateri nosilec kmetijskega gospodarstva je upravičen do vpisa površin, pristojna upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini.
(10) Prekrivajoče površine iz prejšnjega odstavka niso del identifikacijskega sistema za vodenje zemljišč in se ne upoštevajo pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike.«.
V 145.a členu se v drugem odstavku besedilo »ter prijavljena zemljišča iz 143. člena tega zakona in živali iz 156. člena tega zakona« nadomesti z besedilom »ter podatki o posameznem kmetijskem gospodarstvu«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V evidenci se za vsa kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v RKG, vodijo ali vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki:
1. iz prvega odstavka 143. člena tega zakona;
2. iz 153. člena tega zakona;
3. iz 156. člena tega zakona;
4. iz prvega odstavka 160. člena tega zakona;
5. o pridelku grozdja in vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina iz zakona, ki ureja vino;
6. o regiji;
7. o standardnem prihodku kmetijskega gospodarstva;
8. o tipu kmetovanja;
9. o razredu ekonomske velikosti.«.
152. člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidenca organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij)
(1) Zavezanci za vpis v evidenco organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij so organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev za skupno trženje, skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožne organizacije, priznane v skladu s 107., 107.a, 107.b in 108. členom tega zakona.
(2) V evidenci organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev za skupno trženje, skupin proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti in medpanožnih organizacij se vodijo ali vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki:
1. za organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in njihove člane iz 107. člena tega zakona:
a) enotna in neponovljiva identifikacijska številka organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, ki jo dodeli ministrstvo,
b) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za člane organizacij proizvajalcev, za organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev,
c) podatki iz 143. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev,
č) podatki iz 150. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev hmelja,
d) podatki iz 156. člena tega zakona za člane organizacij proizvajalcev, imetnike rejnih živali,
e) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe,
f) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za organizacije proizvajalcev ter o strukturi in dejavnosti organizacije proizvajalcev, če je to določeno v predpisu, ki ureja priznanje organizacij proizvajalcev oziroma združenj organizacij proizvajalcev,
g) podatki iz operativnih programov in poročil o izvajanju operativnih programov za organizacije proizvajalcev za namene spremljanja uspešnosti izvajanja operativnih programov,
h) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja organizacije proizvajalcev, odločbe, ki učinkuje kot začasni odvzem statusa organizacije proizvajalcev v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, dokumentov, ki učinkujejo kot opozorilno pismo v skladu s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov;
2. za skupine proizvajalcev iz 107.a člena tega zakona:
a) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za skupine in člane skupin proizvajalcev,
b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev,
c) podatki iz 156. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev, imetnike rejnih živali,
č) podatki iz 162.a člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev mleka in mlečnih izdelkov,
d) podatki iz 4. in 6. točke 166. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev iz sektorja gozdarstva,
e) podatki iz centralnega registra čebelnjakov za člane skupin proizvajalcev iz sektorja čebelarstva,
f) o pridelku grozdja in vina iz registra pridelovalcev grozdja in vina iz zakona, ki ureja vino,
g) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za skupno trženje,
h) podatki o obsegu in vrednosti tržne proizvodnje za skupine proizvajalcev,
i) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev;
3. za skupine proizvajalcev iz 107.b člena tega zakona:
a) podatki iz 140. člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka) za skupine in člane skupin proizvajalcev,
b) podatki iz 143. člena tega zakona za člane skupin proizvajalcev,
c) podatki o vrsti sheme kakovosti in pridelka oziroma živila iz shem kakovosti,
č) podatek o številu članov skupine proizvajalcev za izvajanje shem kakovosti,
d) podatek o skupnem obsegu in vrednosti tržne proizvodnje skupine proizvajalcev,
e) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja skupine proizvajalcev;
4. za medpanožne organizacije iz 108. člena tega zakona:
a) podatek o številu članov medpanožne organizacije in o gospodarskih dejavnostih, ki jih člani predstavljajo,
b) podatki iz 7. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona za pravne osebe,
c) podatki o strukturi in dejavnosti medpanožne organizacije,
č) podatek o sektorju, za katerega je medpanožna organizacija priznana,
d) poročila o izvedenih aktivnostih medpanožne organizacije,
e) številka in datum odločbe o priznanju ali odvzemu priznanja medpanožne organizacije.
(3) Rok za sporočanje podatkov iz tega člena je 20. marec tekočega leta za predhodno leto, razen če ni s predpisi Unije, ki urejajo skupno ureditev kmetijskih proizvodov, določeno drugače.
(4) Evidenca iz tega člena je namenjena izvajanju ukrepov kmetijske politike in zakona, ki ureja promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov.
(5) Podrobnejšo vsebino in način sporočanja podatkov v evidenco iz tega člena predpiše minister.«.
Za 153. členom se doda nov 153.a člen, ki se glasi:
(evidenca podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin)
(1) Evidenco podatkov o površinah kmetijskih in gozdnih zemljišč, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin, upravlja in vodi agencija.
(2) V evidenci se vodijo, prevzemajo in obdelujejo podatki o:
– časovni vrsti statistike signalov konstelacij satelitov za opazovanje zemlje, pridobljenih z uporabo podatkov satelitov Sentinel programa Copernicus in drugih enakovrednih satelitskih podatkov, na področju posameznega kmetijskega in gozdnega zemljišča, ki ne omogočajo določljivosti fizične osebe, ter
– izvedenih produktih (identifikatorji opažanj košnje, gole zemlje, klasifikacije skupin rastlin, klasifikacije skupin rab, homogenosti in drugi).
(3) Evidenca je namenjena:
– načrtovanju in spremljanju kmetijske politike;
– spremljanju, vrednotenju in izvajanju poročanja o stanju kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijskih kultur v skladu z veljavnimi predpisi;
– opravljanju pregledov za izvajanje ukrepov kmetijske politike;
– uskladitvam zemljišč, vpisanih v RKG;
– kot pomoč pri določanju evidence dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč ter
– raziskovanju, statističnim obdelavam in drugim uporabnikom.
(4) Evidenca je javna in se lahko povezuje z evidenco iz 153. člena tega zakona in z drugimi zbirkami podatkov, ki ne vsebujejo osebnih podatkov.«.
V 159. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Vpis v evidenco iz tega člena je prostovoljen. V evidenco se lahko vpišejo fizične in pravne osebe, ki tržijo ekološki rastlinski razmnoževalni material in rastlinski razmnoževalni material iz preusmeritve, ekološko vzrejene živali in ekološko gojene nedorasle organizme iz akvakulture. Fizične in pravne osebe se v evidenco lahko vpišejo na podlagi vloge. Ministrstvo izbriše fizično in pravno osebo iz evidence po uradni dolžnosti, če ta ne izpolnjuje več pogojev za vpis.«.
Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo peti, šesti in sedmi odstavek.
161.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(zbirka podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu)
(1) V zbirki podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in o spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu se vodijo ali se vanjo prevzemajo ter obdelujejo naslednji podatki:
a) iz 140. člena tega zakona o zavezancih, ki na svojih površinah dovolijo opravljanje vzorčenja na podlagi 28.a in a28.b člena tega zakona (identifikacijska številka subjekta, ime, priimek, naslov, EMŠO, naziv in sedež pravne osebe, matična številka);
b) iz prvega odstavka 143. člena tega zakona;
c) o tleh iz 164. člena tega zakona;
č) o tleh iz 164.a člena tega zakona;
d) o dejanski rabi zemljišč iz 165. člena tega zakona;
e) o letnih spremembah dejanske rabe zemljišč;
f) o vzorčenju tal in analizi tal iz 28.a člena tega zakona;
g) o vzorčenju tal in analizi tal iz prvega in drugega odstavka a28.b člena in šestega odstavka č28.b člena tega zakona;
h) o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov, amonijaka in nekaterih onesnaževal v kmetijstvu iz a28.a člena tega zakona;
i) iz 153. člena tega zakona podatki iz zbirne vloge iz predpisa o izvedbi ukrepov kmetijske politike, ki so potrebni za obračunavanje podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in spremljanju stanja kmetijskih tal ter spremljanju in obračunavanju emisij toplogrednih plinov in amonijaka v živinoreji in iz kmetijskih tal;
j) o evidenci imetnikov rejnih živali in evidenci rejnih živali iz 156. člena tega zakona;
k) o evidenci komasacij iz 157. člena tega zakona;
l) o evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov iz 158. člena tega zakona ter
m) o proizvodnih in drugih lastnosti živali iz 160. člena tega zakona.
(2) Zbirka podatkov iz tega člena je namenjena spremljanju emisij in odvzemov toplogrednih plinov v kmetijstvu in gozdarstvu, spremljanju stanja kmetijskih tal, obračunavanju emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal iz kmetijstva za izvajanje, kontrolo in spremljanje učinkov ukrepov kmetijske politike ter drugim aktivnostim, ki prispevajo k zagotavljanju trajne rodovitnosti kmetijskih tal in k primerni prehranski varnosti Republike Slovenije.
(3) Zbirko podatkov iz tega člena vodijo nosilci javnega pooblastila iz a28.a, 28.a in b28.b člena tega zakona. Vsak nosilec javnega pooblastila iz a28.a, 28.a in b28.b člena tega zakona je odgovoren za pravilnost podatkov s svojega področja.
(4) Podrobnejšo vsebino vnosa podatkov o emisijah in odvzemih toplogrednih plinov v kmetijstvu in o spremljanju stanja kmetijskih tal ter podatkov emisij toplogrednih plinov, amonijaka in drugih onesnaževal zraka v kmetijstvu, obdelavo teh podatkov in način vodenja zbirke podatkov iz tega člena predpiše minister.«.
Za 164.b členom se doda nov 164.c člen, ki se glasi:
(evidenca območij planin)
(1) Evidenca območij planin je javna prostorska evidenca, ki vsebuje območja planinskih pašnikov na gorskih območjih.
(2) Evidenca se uporablja za pripis planin k zemljiščem, prijavljenim v RKG, za spremljanje in izvajanje ukrepov kmetijske politike.
(3) Evidenco vzpostavi ministrstvo s pomočjo topografskih kart in presoje naslednjih pogojev:
– da gre za sklenjeno geografsko območje nad območjem stalne poselitve s tradicionalno poletno pašo živali;
– da leži območje praviloma nad 750 m nadmorske višine, izjemoma nižje, če gre za izkazano zgodovinsko rabo planin;
– da so na območju že delovale pašne ali agrarne skupnosti s poletno planinsko pašo ali se na območju tako delovanje vzpostavlja.«.
165.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidenca udeležencev neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva)
(1) Evidenco udeležencev neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva vodi in upravlja izvajalec teh izobraževanj iz 129.a člena tega zakona.
(2) Evidenca iz tega člena vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime, rojstne podatke, naslov stalnega in začasnega prebivališča udeleženca;
– datum in naslov izobraževanja;
– vsebinske podatke o izobraževanju, zlasti vrsto izobraževanja, število ur, datum in lokacijo izobraževanja ter
– zaporedno številko potrdila.
(3) Evidenca iz tega člena je namenjena spremljanju izvajanja neformalnih izobraževanj na področju čebelarstva.«.
V 166. členu se v prvem odstavku v 2. točki za besedilom »identifikacijska oznaka parcele zakupljenih zemljišč« dodata vejica in besedilo »podatek o izpolnjevanju pogoja poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti iz prvega odstavka 35.a člena tega zakona«.
25. točka se spremeni tako, da se glasi:
»25. iz evidence registriranih vozil (za kolesne traktorje, traktorske priklopnike, zamenljive vlečene stroje in gosenične traktorje) podatke o posameznem vozilu, lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, EMŠO ali matično številko; povezovalni znak je EMŠO ali matična številka;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Agencija lahko obdeluje kontaktne podatke upravičencev (telefonska številka in naslov elektronske pošte) za namen njihovega obveščanja v zvezi z izvajanjem ukrepov kmetijske politike, v katere je upravičenec vključen.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti in peti odstavek postanejo tretji, četrti, peti in šesti odstavek.
V 169.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(omogočanje pridobivanja podatkov zavarovalnicam)«.
V prvem odstavku se besedilo »posreduje podatke« nadomesti z besedilom »omogoči pridobivanje podatkov«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko zavarovalnice, ki opravljajo zavarovalne posle v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo, za namen opravljanja teh poslov v primeru, ko upravičenci uveljavljajo pravice iz ukrepov kmetijske politike, ki se nanašajo na sofinanciranje zavarovanja, dostopajo do podatkov zavarovanca o zemljiščih in živalih iz zbirk podatkov iz 143. in 156. člena tega zakona ter do podatkov zavarovanca o zemljiščih in živalih iz zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se beseda »posreduje« nadomesti z besedama »zavarovalnice pridobijo«.
V 177.a členu se v prvem odstavku besedilo »podjetja ustvarjenega v Republiki Sloveniji« nadomesti z besedo »kupca«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo od 5.000 do 10.000 eurov je za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznovana tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(verige preskrbe s hrano)
(1) Določbe nove 12. točke 3. člena zakona ter določbe spremenjenih 61.b člena, prvega odstavka in 7. točke četrtega odstavka 61.f člena in 177.a člena zakona se začnejo uporabljati v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe 61.b člena, prvega odstavka in 7. točke četrtega odstavka 61.f člena in 177.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21).
(2) Postopki nadzora glede nedovoljenih ravnanj iz 61.f in 61.g člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21), začeti pred začetkom uporabe določb iz prejšnjega odstavka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Pogodbe v verigi preskrbe s hrano, ki so bile sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona in še veljajo, se uskladijo z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(nosilec kmetije, kmetijsko gospodarstvo, člani in prenos kmetijskega gospodarstva)
Določbe spremenjene 2. in 3. točke 3. člena, spremenjenega 5., 17., 46., in 142. člena zakona ter novi 5.b., 5.c. in 18.d člen zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2023. Do takrat se uporabljajo določbe 2. in 3. točke 3. člena, 5., 17., 46. in 142. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21).
(uskladitev članov kmetije)
(1) Člani kmetije, ki so na dan 1. januarja 2023 vpisani v RKG, ostanejo vpisani kot člani kmetije in se šteje, da je podano njihovo soglasje za vpis.
(2) Upravna enota izbriše člana kmetije, ki je na dan uveljavitve tega zakona vpisan v RKG, na predlog nosilca ali člana, ki želi biti izbrisan. Če nosilec predlaga izbris člana kmetije, ki je nosilčev zakonec, zunajzakonski partner ali oseba, s katero je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v sorodstvu po svaštvu v prvem kolenu, mora biti priloženo tudi njegovo soglasje za izbris. Upravna enota o izbrisu člana kmetije iz RKG obvesti le osebo, ki je vključena v obvezna socialna zavarovanja iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Za namen obveščanja upravna enota od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pridobi podatek o zdravstvenem zavarovanju osebe, ki se izbriše iz RKG.
(3) Člani kmetije, ki so vpisani v RKG na dan uveljavitve tega zakona, ohranijo lastnost zavarovanca v evidencah obveznih socialnih zavarovanj, ki so jo imeli pred uveljavitvijo tega zakona.
(4) Oseba iz drugega odstavka tega člena v sistemu obveznih socialnih zavarovanj izgubi lastnost zavarovanca iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti z dnem izbrisa iz RKG. Odjava iz obveznih socialnih zavarovanj se vloži v skladu z zakonom, ki ureja matično evidenco zavarovancev.
(vzpostavitev sistema za spremljanje površin)
Agencija vzpostavi sistem za spremljanje površin iz novega 15.a člena zakona do 1. januarja 2023.
(vzpostavitev orodja za komunikacijo s strankami)
Agencija vzpostavi orodje za komunikacijo s strankami iz novega 36.b člena zakona do 1. avgusta 2023.
(način obveščanja v prehodnem obdobju)
Ne glede na četrti odstavek novega 36.b člena in peti odstavek novega 36.c člena zakona je treba do 31. decembra 2025 stranko, ki ne izbere enega od načinov dodatnega obveščanja, kot je določeno v četrtem odstavku novega 36.b in petem odstavku novega 36.c člena zakona, obvestiti z navadno pošto v fizični obliki.
(spremembe obveznosti o pravici do sredstev)
(1) Postopki, začeti na podlagi 54. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21), se končajo v skladu s tem zakonom.
(2) Stranka, ki je že vložila utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti v skladu s 54. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21), lahko vloži utemeljen obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 54. člena zakona.
(1) Za dokončanje postopkov odločanja o odstopu od pravice do sredstev v zvezi z odločbami o pravici do sredstev, izdanimi na podlagi podzakonskih predpisov, ki so začeli veljati pred uveljavitvijo tega zakona, se še naprej uporablja 55. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21).
(2) Za dokončanje postopkov odločanja o zahtevkih za izplačilo sredstev v zvezi z javnimi razpisi, objavljenimi pred uveljavitvijo tega zakona, se še naprej uporablja 56. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21).
(Slovenska čebelarska akademija)
(1) Naloge Slovenske čebelarske akademije opravlja Kmetijski inštitut Slovenije do 31. decembra 2022 v skladu s 129.a, 129.b, 129.c, 129.č in 129.d členi Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21).
(2) Minister imenuje skupino iz spremenjenega 129.c člena zakona do 1. julija 2022, objavi razpis za izvajalca neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva do 1. novembra 2022 in izbere izvajalca iz spremenjenega 129.a člena zakona do 31. decembra 2022.
(vzpostavitev evidence podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin)
Evidenca podatkov, pridobljenih z uporabo sistema za spremljanje površin iz 153.a člena zakona, se vzpostavi do 1. avgusta 2023.
(vzpostavitev evidence območij planin)
Evidenca območij planin iz novega 164.c člena zakona se vzpostavi v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Podzakonske predpise iz 9.b, 13.a, 18.c, 18.č, a28.a, 28.a, b28.b, 36., 36.b, 129.c, 144., 145.a, 152., 159. in 161.a člena zakona izdata vlada oziroma minister najpozneje do 31. decembra 2022.
Spremenjeni prvi odstavek 49. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2023. Do takrat se uporablja prvi odstavek 49. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 86/21 – odl. US in 123/21).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 322-01/22-3/16
Ljubljana, dne 16. marca 2022
EPA 2451-VIII
