Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 24. redni seji dne 27. 9. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Nova vas – območje NV-4-1
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Nova vas – območje NV-4-1 (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 1/20, ki ga je izdelalo podjetje AR Projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 3000 Celje.
(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu podrobnega načrta, ki je skupaj z obvezno prilogo na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje.
(1) Območje OPPN obsega del zemljišč znotraj ureditvenega območja, katerega prostorsko urejanje opredeljuje Zazidalni načrt Nova vas (Uradni list SRS, št. 18/76, 23/84, 19/85, 2/88 in Uradni list RS, št. 16/93, 69/93 – Tolerance ZN, 14/18 – OPPN GOS1 in GOS2 in 46/18). Območje OPPN obsega nepozidan prostor travniških površin na strmi brežini, na katerem želijo pobudniki graditi dodatne enostanovanjske stavbe in določiti pogoje za celovito urejanje tega območja. Veljavni zazidalni načrt ne podaja pogojev, na podlagi katerih bi bilo možno realizirati pobudnikove namere. Ker so predvideni posegi locirani znotraj ureditvenega območja, ki je po namembnosti predvsem stanovanjsko, pozidano z enostanovanjskimi stavbami in predstavlja zapolnitev območja, je interes zapolnitve znotraj obstoječe pozidave upravičen, za realizacijo namere pa je potrebna sprememba veljavnega prostorskega akta.
(2) Območje OPPN obsega parcele oziroma dele parcel št. 504/7, 509/6, 514/2, 515/3, 515/4, 518/2, 518/9, 518/15, vse k.o. 1075 Ostrožno. Površina območja je cca 0,3 ha.
(3) Na ureditvenem območju OPPN so predvidena 3 stavbna zemljišča velikosti od 515,00 m2 do 728,00 m2. Poleg zazidljivih stavbnih zemljišč so določena tudi zemljišča, ki so namenjena javnim površinam, ki ga predstavlja cestno omrežje in prostor za obračanje ter zelenim površinam.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Območje OPPN se nahaja v naselju Nova vas, na zahodnem pobočju hriba Golovec, pod Osnovno šolo Frana Roša. Na severozahodni, južni in jugovzhodni strani ga omejuje naselje obstoječih enostanovanjskih stavb, na severni in severovzhodni strani meji na Travniško ulico ter površine šolskega kompleksa Osnovne šole Frana Roša.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom so:
– gradnja treh individualnih stanovanjskih hiš;
– gradnja dovozne ceste in ureditev obračališča ob njej;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture;
– zunanje ureditve ob individualnih hišah.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje prostorske ureditve se širše gledano na severni strani povezuje z obstoječim kompleksom Osnovne šole Frana Roša, na zahodni, južni in vzhodni strani pa se povezuje z obstoječimi že pozidanimi stanovanjskimi površinami. Predlog oblikovanja stavbnih zemljišč ter znotraj njih zazidljivih delov se navezuje na obstoječo razporeditev sosednjih objektov tako, da razdalje med objekti zagotavljajo enakovredno osončenje vseh objektov.
(2) Ureditveno območje se bo z ureditvijo nove dovozne ceste kot dovozni priključek za predvidene stanovanjske objekte in kot intervencijska pot do šole z obračališčem v T izvedbi (možnost obračanja komunalnih in dostavnih vozil) navezovalo na obstoječo JP 532631(Travniška ulica do H33).
(vrste gradenj, vrste objektov, vrste ureditev in vrste dopustnih dejavnosti)
(1) V območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti objektov za opravljanje intelektualnih storitev (npr. prevajanje, projektiranje, zavarovalništvo, svetovanje inp.) ter redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:
– Stavbe: individualne enostanovanjske stavbe – klasifikacija stavbe 11100;
– Gradbeni inženirski objekti: obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (cesta, obračališče, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilka) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij;
– Enostavni in nezahtevni objekti: pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni komunalni in infrastrukturni objekti.
(3) V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
Hortikulturna ureditve: ureditev zelenih površin, zasaditev avtohtonih dreves in grmovnic;
Parterne ureditve: tlakovanje, ureditev teras zaradi gradnje v naklonu.
(4) Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti.
(5) Za celotno območje OPPN velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje.
Zaželeno je sodobno oblikovanje objektov
1. lega objektov: Predlagana parcelacija določa optimalne velikosti stavbnih zemljišč. Z gradbeno mejo so določene površine znotraj posameznih parcel, na katere se umestijo novi osnovni objekti. Z določitvijo gradbene meje so določeni odmiki od parcelnih mej, za katera soglasja sosedov niso potrebna. Nove stanovanjske objekte je dovoljeno umestiti le znotraj površin določenih z gradbeno mejo. S tem se zagotavlja zmanjšanje osenčenja med objekti, zmanjšanje ogroženosti v primeru požara in zagotavlja dostope interventnim vozilom. Izven območja, določenega z gradbeno mejo, je možno graditi enostavne in nezahtevne objekte v skladu z veljavno uredbo.
2. horizontalni gabariti: Pri določanju velikosti objekta je potrebno upoštevati faktor zazidanosti parcele (FZ), ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,4. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike (lahko tudi razgibane L in T oblike). Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico s plastnicami terena, s parcelno mejo ali cesto.
3. vertikalni gabarit: Obvezna je terasasta izvedba objektov maksimalne etažnosti K + P + N.
4. kota pritličja: Se prilagodi koti zunanjih manipulativnih površin.
5. streha: Pri stanovanjskih objektih je možno moderno oblikovanje streh kot dvokapnica z naklonom od 30º–45º z minimalnimi napušči, enokapnica ali ravna streha z minimalnimi nakloni. Kritina je temne barve.
6. fasada: Je toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Dovoljeni so svetli odtenki barve fasad v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Živopisane barve fasad niso dovoljene. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
7. zunanja ureditev gradbene parcele: Dovozni priključki do enodružinskih stanovanjskih hiš bodo izvedeni iz kategorizirane občinske ceste. Ob objektu se zagotovijo optimalne funkcionalne površine za parkiranje najmanj treh vozil, nujno manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico s parkirnimi boksi ter priključek na javno cesto. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo in se lahko uredijo tudi izven območja, ki je določeno z gradbeno mejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami, v primeru zelo strmega terena so dopustni oporni zidovi ali škarpe do višine 2,00 m izven območja, ki je določen z gradbeno mejo. Če je zaradi terenskih razmer potrebna večja višina podpornega zidu, se teren oblikuje v terasah. Kadar obstaja nevarnost rušenja terena, je na podlagi geomehanske preveritve dopustna tudi gradnja višjega podpornega zidu, vendar ne višjega od etažne višine objekta. Podporne zidove je potrebno intenzivno ozeleniti. Ograje, maksimalne višine 2,20 m (merjeno od raščenega terena) in usklajene z obstoječimi, je možno postavljati do meje sosednjega zemljišča. Na parcelno mejo je možna postavitev opornih zidov in ograj ob soglasju soseda.
(enostavni objekti, nezahtevni objekti)
V primeru, da faktor zazidanosti, ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta ter celotno površino parcele, namenjene gradnji, ne presega 0,4, se dopušča še dodatna postavitev pomožnih objektov. Postavitev slednjih je možna v skladu s pogoji zakonodaje o razvrščanju objektov in 6. členom tega odloka. Minimalni odmik najbližje točke pomožnega objekta od parcele je 1,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob pisnem soglasju soseda, ki je v vplivnem območju objekta. V okviru parcele naj bo vsaj 30 % zelenih površin. Pri pomožnih objektih (garaže, nadstreški ...) se dovoli oblikovanje strešine kot je predpisana za stanovanjske objekte.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Prometno se bo območje OPPN priključevalo na javno cesto JP 532631. Za izvedbo prometnih površin bo potrebno obstoječo asfaltno pot poglobiti na nivo obstoječe javne poti kot dovozni priključek za predvidene stanovanjske objekte in kot intervencijsko pot do šole z obračališčem v T izvedbi (možnost obračanja komunalnih in osebnih vozil).
(2) Niveleto ceste bo potrebno prilagoditi tako, da bo iz prometno-varnostnega, estetskega in ekonomskega vidika najboljša rešitev. Hkrati se vkop ali nasip varuje z varovalno ograjo v skladu z veljavnimi tehničnimi smernicami (varnostne ograje, pogoji in način postavitve). Pri premostitvi se ohranja parkovna ureditev kompleksa Osnovne šole Frana Roša in se v njo posega v čim manjšem obsegu. Obračališče za osebna in komunalna vozila je potrebno skrbno logistično in prostorsko načrtovati. Obračališče nikakor ne sme biti za parkiranje na Travniški ulici. Zagotovi se dovoz z interventnimi vozili.
(3) Na parcelah se za izgradnjo stanovanjske hiše poleg širokega uvoza (5,00 m) predvidi parkirišče za tri osebna vozila in manipulativni prostor, ki omogoča obračanje osebnega vozila. Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati varovalni pas JP (4,00 m). V varovalnem pasu ni dovoljeno predvideti objektov niti visoke gradnje in ograj, ki bi ovirale preglednost vključevanja na občinsko cesto in vzdrževanje le-te.
(4) Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode, morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske.
(5) Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, možnosti prehodov na šolski kompleks) se označi s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) V območju predvidene izgradnje ceste z obračališčem poteka obstoječi SN (10 kV) podzemni električni energetski vod, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, kateri znaša minimalno 1,00 m od osi SN podzemnega električnega energetskega voda v obe smeri.
(2) Glede na prvi odstavek tega člena je potrebno od obstoječe transformatorske postaje (v nadaljevanju: TP) Travniška do tč. A izvesti novo večcevno kabelsko kanalizacijo, v katero se bo položil nov SN podzemni vod vključno s predvidenim NN podzemnim vodom, kateri bo služil za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN. Prav tako se v kabelski kanalizaciji v delu do predvidenega obračališča predvidijo rezervne cevi za obstoječa NN pozemna električna energetska voda, katera potekata v smeri OŠ TP Frana Roša.
(3) Za elektrifikacijo območja se je izdelal elaborat idejne rešitve elektrifikacije EL PART, Bogdan Lepan s.p., št. PZI 14/21-NN, januar 2021.
(4) Energija za napajanje predvidenih stanovanjskih hiš je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Travniška (103: rezerva). Od obstoječe TP se predvidi nov NN priključni vod v kabelski kanalizaciji do predvidene razdelilne omarice, od koder se predvidijo novi NN priključni vodi za posamezne objekte v območju OPPN. Priključne merilne omarice za vsak stanovanjski objekt je potrebno locirati na stalno dostopno mesto ob robu uvoznih cest.
(5) Pred nadaljnjimi fazami projektiranja je potrebno od Elektra Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasja za priključitev.
(1) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Pri izdelavi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN je pri projektiranju javne kanalizacije potrebno zaradi gostote poseljenosti območja in neugodne konfiguracije terena posvetiti posebno pozornost. Pri projektiranju trase predvidene kanalizacije se mora projektant že vnaprej prepričati, ali bo gradnja predvidene kanalizacije po določeni izbrani trasi dejansko izvedljiva oziroma kako bo s soglasji lastnikov parcel, kakšni bodo padci te kanalizacije ter kako bo to kanalizacijo kasneje možno vzdrževati.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz predvidenih stanovanjskih objektov in meteornih vod iz streh ter utrjenih površin je potrebno zgraditi novo vejo javne kanalizacije, ki poteka po parcelah investitorjev, in se priključuje na jašek št. 6 obstoječe javne kanalizacije, ki poteka v javni cesti.
(3) Za izgradnjo gravitacijske kanalizacije se predvidijo naslednji tipi cevi:
– cevi manjših premerov naj bodo iz debelostenskega enoslojnega PP minimalne togosti SN12 (ceste in utrjene površine), v travnih površinah pa iz debelostenskega enoslojnega polivinylclorida (PVC) minimalne togosti SN8,
– za kanalizacijske cevi večjega premera se uporabijo cevi iz polypropilena (PP) minimalne togosti SN12 ali armirano betonske cevi,
– tlačne kanalizacijske cevi naj bodo iz polietena z zaščitnim slojem iz polipropilena PE 100, tlačne stopnje minimalno PN 16,
– najmanjši premer kanala, ki odvaja odpadno vodo, je DN7OD 2000 mm, za odvod komunalnih odpadnih vod ali samo padavinskih vod pa DN/OD 250 mm,
– najmanjša začetna globina kanalov za komunalno odpadno vodo je 1,40 m (kjer je to mogoče), meteornih kanalov pa 0,80 m.
(4) Revizijski jaški so iz predfabriciranih montažnih AB elementov premera 1000 mm z nastavki in gumijastim tesnilom in reducirnim kosom. Premera 800 mm so lahko le jaški globine manj kot 1,00 m. Na jaških se predvidijo prezračevalni pokrovi. Pokrovi na povoznih površinah morajo biti ustrezne nosilnosti in z vgrajenim protihrupnim vložkom.
(5) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam upravljavca javne kanalizacije.
(6) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno izdelati načrt predvidene kanalizacije, v njem označiti, do kod bo predvidena kanalizacija javna, ter si za ta načrt pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije.
(7) Novozgrajena kanalizacija z uporabnim dovoljenjem mora biti predana v last občini in v upravljanje upravljavcu javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na kanalizacijo.
(1) Območje OPPN se nahaja v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba s pitno vodo skladno s predpisi o oskrbi s pitno vodo ni dovoljena.
(2) Za oskrbo objektov z vodo se zgradi nova veja javnega vodovoda brez slepih vodov, ki se navezuje na obstoječ javni vodovod NL DN/ID 100 mm, ki se nahaja vzhodno od obravnavnega OPPN.
(3) Vodovod je potrebno projektirati najmanj 3,00 m stran od objektov in na površinah, kjer bo omogočen nemoten dostop za vzdrževalna dela.
(4) Vodovod je potrebno projektirati na globini najmanj 1,20 m pod koto urejenega terena.
(5) Za izgradnjo vodovoda se predvidijo naslednji tipi cevi:
– za vodovod premera cevi DN 80 in več se uporabijo duktilne cevi z neizvlečnim spojem, ki je zavarovan proti izvleku z varovalnim obročem,
– za vodovod premera cevi manjšega od DN 80 se uporabijo polietilenske cevi PE100. Za spoje PE cevi se ne sme uporabljati zobatih nabijalnih spojk, temveč se morajo uporabiti spojke za elektrofuzijsko varjenje.
(6) Morebitna širitev hidrantnega omrežja se vgrajujejo čim bližje vodovodu brez slepih krakov. Novi hidranti morajo biti nadzemni.
(7) Priključitev novega vodovoda na obstoječ javni sistem izvede upravljavec javnega vodovoda.
(8) Pred izdajo »Mnenja k projektnim rešitvam« za prvi objekt iz območja OPPN je potrebno izdelati načrt predvidenega vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda.
(9) Novozgrajen vodovod z uporabnim dovoljenjem mora biti predan v last občini in v upravljanje upravljavcu javnemu podjetju Vodovod – kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na vodovod.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) TK omrežje:
Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterjev Telekom Slovenije d.d., na katerega so že priključeni posamični objekti na območju. Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d..
(2) KKS omrežje:
Na območju urejanja je evidentiran kabelsko komunikacijski sistem. Priključitev načrtovanih objektov na obstoječe KKS omrežje je možno na tehnično določeni točki. Priključitev objektov na KKS je možno z izgradnjo nove (dodatne) dovodne kabelske kanalizacije s PVC cevjo Ø 110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, na objektih pa z zaključkom v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvedišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm in pokriti z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti). Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam Telemach d.o.o.
(1) Operater distribucijskega sistema (v nadaljevanju: ODS) zemeljskega plina in daljinskega ogrevanja v Mestni občini Celje ima na območju, ki ga obravnava predmetni odlok, zgrajen distribucijski sistem zemeljskega plina, na katerega je mogoče načrtovati priključitev predvidenih objektov.
(2) Lokacija možne priključitve na DS zemeljskega plina iz obstoječega plinovoda je na zemljišču s parc. št. 504/7, k.o. 1075 Ostrožno.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije za gradnjo plinovodnega sistema znotraj mej OPPN je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice ODS v Mestni občini Celje.
(4) Stroški izvedbe priključitve posameznega objekta na distribucijski sistem zemeljskega plina, plinski priključek do glavne plinske požarne pipe in ureditev merilnega mesta, bremenijo investitorja gradnje, ki si mora predhodno pridobiti ustrezno soglasje za priključitev na DS zemeljskega plina ter soglasje k projektnim rešitvam.
(1) Po parceli št. 518/15 k.o. 1075 Ostrožno poteka obstoječa vročevodna kineta z vročevodom za napajanje Osnovne šole Frana Roša, ki še ni bila obnovljena in za katero je predvidena rekonstrukcija ter pridobljeno gradbeno dovoljenje št. 351-183/2018-2 (13102), izdano dne 13. 10. 2016 in z veljavnostjo do 25. 10. 2020.
(2) Bodoči investitorji na tej parceli morajo upoštevati varnostni pas pri zaščiti obstoječe vročevodne kinete in odmik najmanj 5,00 m od sredine kinete proti vzhodu ter 4,00 m pred sredino kinete proti severu kot zaščito pri izvedbi bodoče obnove po projektu št. 1622/156-B-3.1. Načrt vročevoda, 3.0 Načrt gradbenih konstrukcij in drugi načrti – Situacija komunalnih naprav, ki ga je izdelalo podjetje IBJ d.o.o. Celje: »Obnova obstoječega vročevoda na odseku med obstoječima jaškoma J4 pri O.Š. Frana Roša in J3 na Škapinovi ulici v Celju«.
(3) Nameravana gradnja na parc. št. 518/15 k.o. 1075 Ostrožno lahko posega v obstoječ vročevod, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam od JP Energetika Celje d.o.o.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Mestne občine Celje.
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
VI. REŠITEV IN UKREPI ZA CELOTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Območje predvidenih posegov ne leži v vplivnem območju kulturne dediščine, ki bi bila z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Mestne občine Celje zavarovana kot kulturni spomenik oziroma stavbna dediščina.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
VII. REŠITEV IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Ureditveno območje je potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati pridobljena geološka – geomehanska poročila št. 18-1/2021 in 259-8/2022_dop, izdelovalca GEOMET d.o.o. iz Celja in ga dosledno upoštevati:
– objekti morajo biti temeljeni v kompaktno lapornato podlago. Predlaga se izvedba temeljenja objektov s pasovnimi temelji ali temeljenje na pilotih. Na globini, večji od 3,00 m od kote obstoječega terena, je primerna izvedba podkletenih objektov.
– izvedba nasipov brez AB opornih zidov ni možna.
– zaradi zelo strnjene gradnje je potrebno za vsak objekt izvesti varovanje gradbene jame, za kar je potrebno izdelati poseben projekt z ustreznim preračunom varovanja gradbene jame za zagotovitev gradnje v smeri ceste in sosednjih objektov.
– za posamezni objekt je potrebno z dodatnim geološkim mnenjem na posamezni lokaciji določiti točno globino kompaktne podlage in ga dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije za posamezni stanovanjski objekt ter določiti ustrezen način varovanja gradbene jame.
(2) Obstoječi in predvideni objekti se nahajajo na območju aglomeracije št. 20543, zato je potrebno odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo v skladu s področno zakonodajo o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za odvod komunalnih odpadnih voda iz objektov ter meteornih odpadnih voda s strehe in manipulativnih površin se dogradi nova veja kanalizacije, ki se priključi na obstoječ javni kanal preko obstoječega revizijskega jaška št. 6.
(3) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v področni zakonodaji o odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, s predpisi lokalnih skupnosti o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda ter tehničnimi pravilniki.
(4) Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke se za meteorne vode s streh in povoznih površin ob objektih predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije za vsak objekt posebej. Zadrževalni bazen se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se spelje preko nove veje kanalizacije v obstoječo javno kanalizacijo preko jaška št. 6. Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, se, če je potrebno, pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda.
(5) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.
(6) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Obravnavano območje se skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v III. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane naslednje mejne ravni hrupa:
– mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 60 dBA,
– mejne nočne ravni Lnoč ≤ 50 dBA.
(2) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– Uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
– Hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7.00 uro zjutraj in 18.00 uro zvečer.
– Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območju gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov.
– Pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupno zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z zakonodajo, ki ureja kakovost zunanjega zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.
(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(2) Pri ravnanju z zemeljskimi izkopi je treba upoštevati določila predpisov ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.
(3) Za ureditev okolice se načrtuje zatravitev in/ali opločenje.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa zakonodaja s področja ohranjanja narave.
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati zakonodaja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter zahteve zakonodaje o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(svetlobno onesnaževanje)
Z zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati pristojnemu ministrstvu v elektronski obliki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
V neposredni bližini vzhodno od predvidenega OPPN je že zgrajeno hidrantno omrežje, ki se lahko dogradi za predvidene novogradnje. V primeru požara lahko pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so od predvidenega posega oddaljeni cca 2 km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.
Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika, oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na zakonodajo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
Ureditveno območje obravnavanega OPPN ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice.
(1) Parcelacija oziroma določitev gradbenih mej v OPPN je predpisana. Velikosti zemljiških parcel v obravnavanem OPPN so:
A | – zazidljiva parcela | 509/6 | k.o. 1075 Ostrožno | 515,00 m2 |
B | – zazidljiva parcela | del parcele 515/4 | k.o. 1075 Ostrožno | 665,00 m2 |
C | – zelene površine | del parcele 515/4 | k.o. 1075 Ostrožno | 557,00 m2 |
D | – zazidljiva parcela | del parcele 515/3, 515/15 | k.o. 1075 Ostrožno | 728,00 m2 |
E | – cesta z obračališčem | del parcele 515/3, del parcele 518/9, del parcele 518/2, del parcele 514/2, del parcele 504/7 | k.o. 1075 Ostrožno | 390,00 m2 |
(2) Faktor zazidanosti je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino parcele, namenjene gradnji, in znaša največ 0,4. V okviru parcele naj bo vsaj 30 % zelenih površin.
(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja je v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno ureditev območja OPPN mora potekati predhodno ali sočasno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvi stanovanjski objekt na tem območju. Komunalna ureditev mora biti prav tako izvedena predhodno oziroma sočasno s prvim objektom.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj o funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustne so spremembe tlorisne zasnove objektov v okviru gradbenih mej. Vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljalcev.
(3) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIII. USMERITEV ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Mestna občina Celje. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, na Oddelku za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-13/2017
Celje, dne 27. septembra 2022
