Na podlagi 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 35. seji 26. septembra 2022 sprejme
o javno-zasebnem partnerstvu za projekt »Park varne mobilnosti«
(1) Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za izvedbo projekta »Park varne mobilnosti« (v nadaljnjem besedilu: projekt) in za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta v obliki koncesijskega partnerstva v skladu z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP) (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko partnerstvo).
(2) Ta akt določa tudi predmet koncesijskega partnerstva, pravice in obveznosti koncedenta ter koncesionarja, trajanje koncesije, pogoje, merila za izbor in postopek izbire koncesionarja, način financiranja izvedbe projekta ter nadzor nad izvajanjem koncesije.
(3) Koncedent po tem aktu je Mestna občina Ljubljana. Koncesionar je pravna oseba ali fizična oseba, izbrana na javnem razpisu kot izvajalec koncesijskega partnerstva.
II. JAVNI INTERES TER PREDMET IN OBLIKA KONCESIJSKEGA PARTNERSTVA
(1) Mestna občina Ljubljana skladno z določbami 5. in 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 92/22 – uradno prečiščeno besedilo) in Celostno prometno strategijo Mestne občine Ljubljana (julij 2017) s tem aktom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta na način, da se vzpostavi infrastruktura, namenjena izvajanju vsebine prometne vzgoje in varne mobilnosti ter zagotavljanju pogojev za opravljanje in razvoj preventivne dejavnosti na področju varnosti cestnega prometa.
(2) Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za uresničevanje javnega interesa iz prejšnjega odstavka je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.
(1) Predmet koncesijskega partnerstva je:
– vzpostavitev »Parka varne mobilnosti«, ki vključuje osrednji objekt in zunanje površine (poligon), namenjene izvajanju programov prometne vzgoje in varne mobilnosti ter zagotavljanju pogojev za opravljanje in razvoj preventivne dejavnosti na področju varnosti cestnega prometa,
– ureditev okolice osrednjega objekta in pripadajoče infrastrukture, vključno z ureditvijo potrebnih parkirišč in zelenih površin ter ureditvijo učnega poligona za izvajanje praktičnih izobraževalnih programov varne mobilnosti, ter
– upravljanje in vzdrževanje infrastrukture iz prve in druge alineje tega odstavka.
(2) Cilji projekta so:
– zagotoviti ustrezno infrastrukturo za izvajanje programov na področju prometne vzgoje in varne mobilnosti,
– izvajanje praktičnih usposabljanj,
– prispevanje k varni mobilnosti,
– ozaveščanje javnosti,
– izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov,
– višja življenjska raven in kakovost življenja občanov ter
– preprečevanje osebnih in socialnih stisk zaradi posledic prometnih nesreč.
(oblika koncesijskega partnerstva)
Koncesijsko partnerstvo se po tem aktu izvede v obliki koncesije gradnje, po modelu DFBOT (projektiraj-financiraj- zgradi-upravljaj-prenesi v last javnemu partnerju).
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA IN KONCEDENTA
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar prevzame obveznost izvedbe projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja in izgradnje osrednjega objekta iz prve alineje prvega odstavka 3. člena tega akta po terminskem planu, določenem v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar za namen uporabe objekta iz prejšnjega odstavka pridobi tudi vsa upravna dovoljenja, potrebna za prevzem in delovanje zgrajenega objekta.
(3) Po izgradnji infrastrukture iz prve in druge alineje prvega odstavka 3. člena tega akta koncesionar prevzame le-to v upravljanje in vzdrževanje za čas trajanja koncesije.
(4) Koncesionar je v času trajanja koncesije dolžan vsem uporabnikom pod enakimi pogoji omogočiti dostop in uporabo infrastrukture iz prejšnjega odstavka, kar koncedent in koncesionar podrobneje uredita s koncesijsko pogodbo.
(1) Koncedent za namen izvedbe projekta ustanovi stavbno pravico v korist koncesionarja v skladu s 7. členom tega akta na zemljiščih, ki so v lasti koncedenta, in obsegajo parcele št. 361/286, 361/273, 361/285, 361/98, 361/288, 361/275 in del parcele št. 361/282, vse katastrska občina 1722 Trnovsko predmestje, v skupni površini 3 418 m2.
(2) Koncedent za namen izgradnje objekta iz prvega odstavka prejšnjega člena na zemljiščih iz prejšnjega odstavka poruši obstoječe objekte in pripravi zemljišča, da bodo primerna za gradnjo objekta.
(3) Koncedent na zemljiščih ob objektu iz prvega odstavka prejšnjega člena izvede zunanjo ureditev iz prve in druge alineje prvega odstavka 3. člena tega akta (parkirišča, zelene površine, učni poligon za izvajanje praktičnih izobraževalnih programov varne mobilnosti). Infrastrukturo iz tega odstavka konced preda v upravljanje in vzdrževanje koncesionarju.
(stavbna pravica koncesionarja)
(1) Za namen gradnje osrednjega objekta iz prvega odstavka 5. člena tega akta koncedent ustanovi v korist koncesionarja stavbno pravico za čas gradnje. Podrobnejši obseg in trajanje stavbne pravice iz tega odstavka se določita v postopku za izbor koncesionarja.
(2) Po zaključeni gradnji in uspešno izvedenem prevzemu objekta iz prejšnjega odstavka koncedent v korist koncesionarja ustanovi stavbno pravico na celotni infrastrukturi iz prve in druge alineje prvega odstavka 3. člena tega akta za namen njenega upravljanja in vzdrževanja, in sicer za čas trajanja koncesije.
(3) Pogoji za morebitno obremenitev stavbne pravice se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer koncesionar ne sme obremeniti stavbne pravice za čas gradnje brez da bi v korist koncedenta zastavil svojo nepremičnino. Koncesionar lahko brez dodatnega zavarovanja obremeni stavbno pravico za čas uporabe objekta največ do višine 30 % vrednosti objekta.
(4) Po izteku koncesijskega obdobja preide infrastruktura iz drugega odstavka tega člena v upravljanje koncedenta, brez dodatnih finančnih in drugih obveznosti.
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
(1) Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po konkurenčnem postopku s pogajanji v skladu z določbami ZJZP in Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS).
(2) V postopku izbire koncesionarja mora koncedent zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1) Koncedent mora v postopku izbire koncesionarja preveriti, ali je koncesionar ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalca koncesijskega partnerstva.
(2) Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev in ustreznega finančnega zavarovanja za realizacijo celotnega projekta koncesijskega partnerstva.
(3) Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, in dokazila o njihovem izpolnjevanju, se določijo v javnem razpisu.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata, pri čemer mora koncedent vključiti naslednja podmerila:
– obseg kapacitet, namenjenih izvajanju javnih programov prometne vzgoje in varne mobilnosti,
– ponujeno koncesijsko obdobje.
(2) Merila za izbiro najugodnejšega kandidata se podrobneje določijo v javnem razpisu.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti mestno upravo. Za izbiro koncesionarja in podpis pogodbe o koncesijskem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja koncesijskega partnerstva se pooblasti župana.
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa mora biti navzoča večina članov strokovne komisije. Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(5) Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe koncedenta ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(6) Poročilo je podlaga za pripravo akta o izbiri koncesionarja, ki ga izda župan.
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN PRENEHANJE KONCESIJE
(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene koncesijske pogodbe se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
(2) Koncesija se podeli za obdobje največ 30 let. Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno koncesijski pogodbi, pri čemer se pri določanju dolžine koncesijskega obdobja upošteva, da po prenehanju koncesijskega razmerja partnerja medsebojno nimata nobenih dodatnih obveznosti ali pravic do odškodnin ali nadomestil, ki bi izvirale bodisi iz naslova nadomestila za podeljeno stavbno pravico ali za uporabo zemljišč ali iz naslova povečane vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj koncesionarja v koncesijskem obdobju.
(3) Trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša največ za polovico koncesijskega obdobja, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi, s čemer se mora uskladiti tudi trajanje podeljene stavbne pravice.
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja koncesijskega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve koncesijske pogodbe. Akt o izbiri koncesionarja preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od poziva koncedenta.
(1) Koncesijsko razmerje redno preneha s potekom koncesijskega obdobja, za katerega je bila sklenjena koncesija.
(2) Koncesijsko razmerje predčasno preneha na način in pod pogoji, določenimi v 24. členu tega akta, ter v koncesijski pogodbi.
VI. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM
(pravice in obveznosti partnerjev)
(1) Pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Koncesionar mora s pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja pretežnega dela projekta koncesijskega partnerstva in tveganje projektiranja, pridobitve gradbenega dovoljenja ter gradnje osrednjega objekta in iz njega izhajajoča tveganja, kot tudi tveganje vzdrževanja in upravljanja celotne infrastrukture, ki je predmet tega koncesijskega partnerstva, ter operativna tveganja v fazi upravljanja le-te.
(2) Koncedent mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
(1) Vložek koncedenta v projekt predstavlja stavbna pravica iz 7. člena tega akta, strošek rušitve obstoječega objekta, vložek v vzpostavitev zunanje ureditve, ki vključuje parkirišča in zelene površine ter vzpostavitev učnega poligona za izvajanje praktičnih izobraževalnih programov varne mobilnosti ter sredstva, vezana na izvedbo javnega razpisa, pripravo potrebne investicijske dokumentacije ter nadzor projekta.
(2) Finančna sredstva za realizacijo izgradnje objekta iz prvega odstavka 5. člena tega akta ter za vzdrževanje in upravljanje infrastrukture, ki je predmet koncesije po tem aktu, v času trajanja koncesije zagotavlja koncesionar.
(3) V koncesijski pogodbi se lahko koncesionar in koncedent dogovorita, da se skupni znesek nadomestila za stavbno pravico iz prvega in drugega odstavka 7. člena tega akta, ki bi ga moral plačati koncesionar koncedentu za čas trajanja stavbne pravice oziroma koncesije, kompenzira z nadomestilom v višini povečane vrednosti tržne nepremičnine, ki bi ga ob prenehanju stavbne pravice moral plačati koncendent.
VIII. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje koncesijskega partnerstva in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu,
– izdajo obveznih navodil koncesionarju,
– začasni prevzem vzpostavljene infrastrukture v upravljanje,
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture,
– enostransko odpoved pogodbe.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo o javno- zasebnem partnerstvu.
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo mestne uprave ali zunanjega izvajalca.
(2) Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
(ločeno vodenje računovodstva)
Koncesionar mora za izvajanje koncesije voditi ločeno računovodstvo v skladu z veljavnimi predpisi. Koncesionar mora koncedentu predložiti revidirano letno poročilo.
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.
(2) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz tega akta ali sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu pravilno, mu lahko naloži izpolnitev teh obveznosti z izdajo obveznih navodil.
(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzame Park varne mobilnosti v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
(enostranska odpoved koncesije)
(1) Pogodba o javno-zasebnem partnerstvu lahko z (enostransko) odpovedjo koncedenta predčasno preneha:
– če je proti zasebnemu partnerju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če koncesionar pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu krši tako, da nastaja večja škoda javnemu partnerju ali uporabnikom vzpostavljene infrastrukture,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom in pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu, in
– v drugih primerih, določenih s pogodbo.
(2) Enostranska odpoved pogodbe ni dopustna v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) Koncesijsko razmerje preneha tudi na druge načine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu.
Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta, v okviru katere se preveri, ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in koncesionarja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(1)Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjene koncesijske pogodbe na podlagi tega akta, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
(2)Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe, ali v zvezi izvajanjem koncesijskega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 371-249/2022-5
Ljubljana, dne 26. septembra 2022
