Občinski svet Občine Šentjur je na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-2/ (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21) ter 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) na 17. redni seji dne 13. septembra 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu poslovna cona Hotunje (EUP PO 19/1 in PO 19/2)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18 in 58/19), v nadaljevanju: IPN, sprejme občinski podrobni prostorski načrt poslovne cone Hotunje na Ponikvi – območje EUP z oznako PO 19/1 in PO 19/2 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1831.
(3) OPPN je izdelala družba RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., Domžale, pod zaporedno številko projekta 07/2020.
(4) V postopku priprave OPPN je bila pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-290/2020/5 z dne 17. 1. 2021, s katero je določeno, da v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
OPPN določa:
– območje obravnave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, in
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000),
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:1000),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:2500),
– zazidalna situacija (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave in kulturne dediščine (M 1:1000),
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom (M 1:1000),
– načrt parcelacije (M 1:1000).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Poseg, načrtovan s tem prostorskim aktom, obravnava severni del naselja Hotunje, ki se nahaja znotraj urbanističnega načrta Ponikva. Območje je s severne in zahodne strani obkroženo s kmetijskimi zemljišči (K1), na južni strani meji na obstoječo stanovanjsko gradnjo in centralne dejavnosti, z vzhodne strani pa je omejeno z glavno železniško progo Zidani Most–Pragersko.
(2) Ureditveno območje obsega parcele oziroma dele parcel št. 799/2, 799/8, 806/3, 806/5, 1206/1, vse k.o. 1129 Zagaj. V vsebinsko območje obravnave so vključene tudi površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovane prostorske ureditve (parcele oziroma deli parcel št. 803, 805/1, 815/1, 799/6, 807, 808/3, 806/4). Velikost obravnavanega območja je okvirno 3,03 ha.
(3) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN.
(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)
(1) Zasnova pozidave izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega prostora. Zasnovan je koncept karejskega urejanja območja v končni podobi, a se določa, da bo lahko, odvisno od interesa zainteresiranih, realiziran v več etapah. Območje urejanja je razdeljeno na vzhodni in zahodni del, ki je prometno vezan na notranjo zbirno cesto v smeri sever–jug. Novo cestno omrežje se prometno navezuje na robno tranzitno prometnico na jugu (regionalno cesto) in obstoječo lokalno cesto na severovzhodu.
(2) Obravnavano območje je razdeljeno na več funkcionalnih sklopov, in sicer na tri sklope, ki so namenjeni:
– gradnji stavb,
– gradnji cestne infrastrukture,
– gradnji vodnogospodarskih ureditev.
(3) Na ureditvenem območju se načrtuje izgradnja poslovne cone Hotunje s pripadajočo infrastrukturo. Območje je prvenstveno namenjeno programom poslovno-proizvodnih dejavnosti, gradbeništvu, trgovini, trgovini motornih vozil in popravilu motornih vozil in skladiščenju. Poleg navedenih dejavnosti so dopustne tudi dopolnilne dejavnosti gostinstva brez nastanitev in dejavnosti članskih organizacij.
(4) Obstoječi priključek lokalne ceste LC 396401 na regionalno cesto R3 687/7207 se zaradi bližine železniškega prehoda (križišče regionalne ceste z dvotirno železniško progo Zidani Most–Šentilj–državna meja) ukine, opuščena lokalna cesta se nameni kolesarski stezi in hodniku za pešce. Za dostop do obravnavanega območja pa je načrtovan nov priključek na regionalno cesto, kot rekonstrukcija obstoječega priključka dostopne poti na regionalno cesto, ki je ustrezno odmaknjen od železniškega prehoda.
(5) Zaradi načrtovanih ureditev je potrebno, v skladu z izdelano hidrološko-hidravlično analizo, urediti plato poslovne cone in prestaviti potek melioracijskih jarkov ob zahodni in severni rob območja urejanja.
(6) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati predpis o varnosti v železniškem prometu, predpis o železniškem prometu, predpis o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru, predpis o nivojskih prehodih, predpis o zgornjem ustroju železniških prog, predpis o spodnjem ustroju železniških prog.
(7) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(oblikovanje območja OPPN)
(1) Izhodišče oblikovanja temelji na optimalni, a fleksibilni organizaciji razpoložljivega prostora, ki jih nudi neposredno okolje ob zavedanju prednosti lokacije ob ključnih prometnih tokovih (cesta, železnica) ter nujnosti upoštevanja varnih prometnih tokov in ustreznih vodnogospodarskih ureditev.
(2) Konceptualno je obravnavano območje razdeljeno na osem funkcionalnih celot, in sicer:
– dve funkcionalni celoti stavbne strukture z oznako FC P1 in FC P2;
– tri funkcionalne celote namenjene gradnji prometne infrastrukture z obcestnimi zelenimi ureditvami z oznako FC I1, FC I2 in FC I3;
– tri funkcionalne celote namenjene vodnim in obvodnim površinam (melioracijski jarki) z oznako FC V1, FC V2 in FC V3.
(3) Funkcionalna celota FC P1 zahodnega dela območja obsega tri funkcionalne enote (gradbene parcele) Fe P1/1, FE P1/2 in Fe P1/3. Na funkcionalnih enotah se načrtuje gradnje stavb, v skladu z dovoljenimi dejavnostmi, ki so določene v tretjem odstavku 5. člena tega odloka.
(4) Funkcionalna celota FC P2 vzhodnega dela območja obsega tri funkcionalne enote (gradbene parcele) Fe P2/1, Fe P2/2 in Fe P2/3. Na funkcionalnih enotah se načrtuje gradnje stavb, v skladu z dovoljenimi dejavnostmi, ki so določena v tretjem odstavku 5. člena tega odloka.
(5) Funkcionalna celota FC I1 obsega deset funkcionalnih enot Fe I1/1, Fe I1/2, Fe I1/3, Fe I1/4, Fe I1/5, Fe I1/6, Fe I1/7, Fe I1/8, Fe I1/9 in Fe I1/10. Na funkcionalnih enotah se načrtuje gradnja nove ceste (prestavitev obstoječe LC 396 401), ki bo nadomestila del obstoječe lokalne ceste ob železniški progi in rekonstrukcija obstoječe pešpoti, ki poteka preko območja na JZ vogalu.
(6) Funkcionalna celota FC I2 obsega devet funkcionalnih enot Fe I2/1, Fe I2/2, Fe I2/3, Fe I2/4, Fe I2/5, Fe I2/6, Fe I2/7, Fe I2/8 in Fe I2/9. Na funkcionalnih enotah Fe I2/1, Fe I2/3, Fe I2/4, Fe I2/5, Fe I2/8 in Fe I2/9 se na opuščeni trasi ceste načrtuje izvedba kolesarske steze in hodnika za pešce. Na funkcionalni enoti Fe I2/2 se načrtuje gradnja nove prečne kolesarske steze in hodnika za pešce. Funkcionalni enoti Fe I2/6 in Fe I2/7 sta namenjeni ureditvi zelenih površin ob kolesarski stezi in hodniku. Slednji je možno priključiti k sosednji enoti urejanja prostora PO 13/4 kot del funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.
(7) Funkcionalna celota FC I3 obsega tri funkcionalne enote Fe I3/1, Fe I3/2 in Fe I3/3. Na funkcionalnih enotah se načrtuje izgradnja nove ceste in priključevanje te ceste na regionalno cesto kot rekonstrukcija obstoječega priključka dostopne poti.
(8) Funkcionalna celota FC V1 obsega dve funkcionalni enoti Fe V1/1 in Fe V1/2. Funkcionalni enoti predstavljata obstoječ zaledni jarek z novim propustom na jugu v obstoječ glavni jarek, ki poteka vzdolž železniške proge.
(9) Funkcionalna celota FC V2 obsega dve funkcionalni enoti Fe V2/1 in Fe V2/2. Funkcionalni enoti sta namenjeni uskladitvi obstoječega melioracijskega jarka.
(10) Funkcionalna celota FC V3 obsega eno funkcionalno enoto Fe V3/1, ki je namenjena prestavitvi obstoječih melioracijskih jarkov z novim propustom v obstoječi glavni jarek, ki poteka vzdolž železniške proge.
(11) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot je razvidna iz grafičnih prikazov.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Območje je namenjeno postopnemu oblikovanju poslovne cone Hotunje in bo namenjena poslovnim subjektom.
(2) V funkcionalni celoti FC P1 in FC P2 so v okviru posamezne funkcionalne enote stavbne strukture določene gradbene meje, kjer je dovoljeno graditi nove stavbe. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit stavbe, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet, kot jih določa OPN (zaposleni in obiskovalci), zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost ter zagotoviti vsaj 10 % deleža zelenih površin. Postavitev stavb na funkcionalnih enotah mora upoštevati tudi gradbeno linijo, ki poteka vzdolž nove lokalne ceste.
(3) Gradbene meje in gradbene linije so razvidne iz grafičnih prikazov.
(4) Višina novih stavb na območju funkcionalnih celot FC P1 in FC P2 je dovoljena do 12,0 m nad koto urejenega terena 274,90 m n.m. Stavbe so lahko podkletene. V primeru izvedbe kletne etaže mora biti kletna etaža izvedena v vodotesni izvedbi.
(5) Funkcionalne enote stavbe strukture so lahko ograjene. Višina ograj je maksimalno 2,0 m.
(6) Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje stavb:
– strehe stavb so načeloma ravne, lahko so tudi zelene strehe, pogojene z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh, možne so tudi enokapnice oziroma dvokapnice, vendar morajo imeti venec načrtovan tako, da daje izgled ravne strehe;
– strešna kritina mora biti načeloma enotne barve;
– dovoljeni so poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih ter nadstreški nad nakladalnimi rampami;
– stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
– fasade morajo biti svetlih pastelnih barv, v lesu, lokalnem kamnu ali steklu (barvo in tip fasade se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD);
– dovoljena je postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov na streho do največ ene tretjine strešine.
(7) Z oblikovanjem stavb, izborov materialov in barv je potrebno na območju doseči enoten izgled.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na funkcionalnih enotah je dovoljena gradnja in postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (šotori, montažni začasni objekti, nadstreški, rezervoarji, zbiralniki za vodo – deževnico), informacijskih panojev za označevanje, spominskih obeležij, urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin.
(2) Za ograjevanje gradbenih parcel se uporabljajo enotne tipske ograje iz žičnega pletiva, razen v primeru izvedbe protihrupnih ograj. Ograje se lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, pod pogojem, da se lastniki zemljišč, ki jih takšna ograja razmejuje, o tem medsebojno sporazumejo. Za postavitev ograj ob javni cesti je treba pridobiti soglasje upravljavcev, s katerimi ti določijo ustrezne odmike in višine, tako da se ne ovira preglednost in vzdrževanja cest.
(3) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo javne površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele območja naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad strehami stavb. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino.
(4) Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(1) Na posameznih gradbenih parcelah funkcionalne celote FC P1 se določa vzpostavitev zelene vegetacijske robne bariere vzdolž zahodnega roba območja. Zasaditev se izvede z avtohtonimi prisotnimi vrstami drevja in grmičevja.
(2) Na posameznih gradbenih parcelah funkcionalne celote FC P2 se vzdolž vzhodnega roba območja določa zasaditev visokorasle linijske avtohtone drevesne vegetacije.
(3) Ob novi cesti (FC I1 in FC I3) se določa obojestranski zeleni obcestni koridor širine 3,0 m, ki je namenjen zasaditvi visokorasle linijske avtohtone vegetacije.
(4) Z zasaditvijo vegetacije je potrebno zagotavljati ustrezno preglednost cest, priključkov in križišč na ceste.
(5) Na vseh gradbenih parcelah je potrebno zagotoviti vsaj 10 % delež zelenih površin – zelenic. Zasaditve zelenic se izvedejo z avtohtonimi lokalno pristojnimi vrstami grmičevja oziroma drevja.
(6) Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah morajo biti utrjene v protiprašni izvedbi, ustrezno odvodnjavanje in z robniki ločene od zelenic.
(7) Zaradi poplavne varnosti območja se, v skladu z izdelano hidrološko-hidravlično analizo, kota urejenega terena izvede na koti 274,90 m n.m.
(1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta na mestu prej odstranjenega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov in opreme zunanjih površin.
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Posegi, opredeljeni s tem prostorskim aktom, razen potrebnih vodnogospodarskih ureditev, se načrtujejo na območju stavbnih zemljišč, kjer ni obstoječih objektov, zato je tudi obstoječa komunalna oprema minimalna, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture.
(2) Ob vzhodnem robu območja poteka obstoječa lokalna cesta LC 396401 in glavna dvotirna železniška proga Zidani Most–Šentilj–državna meja. Lokalna cesta se priključuje na regionalno cesto R3 687/7207, tik pred obstoječim železniškim prehodom.
Načrtovan kompleks se preko nove (premaknjene) trase ceste na jugu priključuje na regionalno cesto, na severovzhodu pa na obstoječo lokalno cesto. Del obstoječe lokalne ceste se zaradi neustreznega priključka na regionalno cesto ukine in nameni izključno kolesarski stezi in hodniku za pešce.
(3) Obravnavano območje bo priključeno na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in telekomunikacijsko omrežje. Teren na območju ne omogoča ponikanja padavinske odpadne vode. Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka.
(4) Pod asfaltiranimi površinami je potrebno vse električne in telekomunikacijske vode izvesti v kabelski kanalizaciji.
(5) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(1) Za priključevanje prostorske ureditve na prometno omrežje je po sredini poslovne cone Hotunje načrtovana nova lokalna cesta (FC I1, FC I3). Ta se v južnem delu priključi na regionalno cesto III. reda št. 687 na odseku 7207 Dole–Ponikva–Loče, v km 3,941 (levo v smeri stacionaže po Weps), na severovzhodu pa na lokalno cesto. Obstoječi del trase lokalne ceste, ki poteka med cono in železniško progo se zaradi neustreznega priključka opusti (ukinitev cestnega priključka v km 3,935 in v km 4,001 levo v smeri stacionaže po Weps) in nameni kolesarski stezi in hodniku za pešce. Možna je tudi ukinitev cestnega priključka v km 3,972 za objekta na zemljiških parcelah s št. 806/2 in 799/7 k.o. Zagaj (1129), v kolikor se ju naveže na novo cesto.
(2) Pri nadaljnji projektni obdelavi je potrebno upoštevati smernice v prvem mnenju Direkcije RS za infrastrukturo št. 37167-788/2021/3 (1503) z dne 15. 4. 2021.
(3) Nova prestavljena lokalna cesta (FC I1 in FC I3) se načrtuje s širino vozišča 2 × 3,0 m in enostranskim hodnikom za pešce širine 1,0 m na vzhodni strani. Ob novi cesti je v FC I1 predviden obojestranski zeleni obcestni koridor širine 3,0 m z obojestranskim drevoredom, v FC I3 pa se ob zahodnem robu ceste določa izgradnja površine za promet pešcev in kolesarjev v širini 2,5 m, ob vzhodnem robu ceste pa zeleni pas širine 3,0 m. Iz nove lokalne ceste se izvedejo dovozi in dostopi do gradbenih parcel. Nova cesta se na regionalno cesto R3 687/7207 priključuje preko trikrakega križišča (Fe I3/2) kot rekonstrukcija obstoječega priključka dostopne poti na regionalno cesto. Obstoječa dostopna pot se preuredi tako, da se le-ta na regionalno cesto priključi preko novega priključka.
(4) Opuščeni del trase lokalne ceste se nameni dvosmerni kolesarski stezi širine 1,5 m in hodniku za pešce širine 1,0 m. Kolesarska steza s hodnikom za pešce se na južnem delu prečno poveže tudi na novo prometnico.
(5) Za vse prometnice obravnavane s tem OPPN se določa:
(a) vozne površine in kolesarska steza morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
(b) vozne površine moraj biti zaključene z dvignjenim robnikom;
(c) vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne kanalizacije;
(d) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(e) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom kamionov oziroma vozilom intervencijskih služb;
(f) vsi hodniki za pešce morajo biti asfaltirani ali kako drugače, enotno tlakovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;
(g) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin;
(h) vse obcestne javne površine, ki niso namenjene prometu in hoji morajo biti zatravljene in hortikulturno urejene.
(6) Obstoječa pešpot, ki poteka preko območja na JZ vogalu, se ustrezno rekonstruira, v širini 1,5 oziroma 1,6 m in vodi po robu območja.
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju naselja Hotunje je zgrajena javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode, ki komunalno odpadno vodo odvaja na čistilno napravo Šentjur. Najbližje kanalizacijsko omrežje se nahaja na južnem robu regionalne ceste.
(2) Na območju naselja Hotunje je zgrajen tudi sistem odvajanja površinskih voda, ki se na obravnavanem območju zbirajo v odprtem jašku ob železniški progi.
(3) Na območju urejanja se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(4) Za odvajanje odpadnih komunalnih voda iz načrtovanih stavb se načrtuje nadgradnja javnega kanalizacijskega omrežja, v telesu nove ceste, ki se priključi na obstoječi kanalizacijski vod odpadne komunalne vode (KA4255) na parc. št. 806/7, k.o. Zagaj (v jašku JA3670).
(5) Ker ponikanje padavinskih odpadnih vod zaradi neustrezne geologije ni mogoče, se padavinske vode s cest in drugih in utrjenih površin preko novega meteornega kanala, ki poteka po sredini nove ceste, kontrolirano odvajajo v obstoječ odvodni jarek na jugu in preko njega v odvodni jarek, ki poteka vzdolž železniške proge.
(6) Odvajanje padavinskih vod je potrebno načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok. Vode je potrebno z zadrževalniki zadržati na mestu nastanka – na gradbenih parcelah.
(7) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s streh stavb, lahko lastniki stavbe uporabijo kot dodatni vir vode za namene, pri kateri ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo (splakovanje stranišč, zalivanje …).
(8) Padavinsko odpadno vodo iz utrjenih, tlakovanih površin ali drugih materialov pokritih površin in ki je onesnažena z usedljivimi snovi je treba zajeti in mehansko obdelati, v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v javno kanalizacijo.
(9) Po potrebi se lahko obstoječe odvodnjavanje ustrezno preuredi, lahko se priključi na novo predvideno omrežje.
(1) Preko obravnavanega območja potekajo tri trase vodovodnega omrežja. Dve vzporedni vodovodni cevi območje prečkata v smeri zahod–vzhod, ena pa v smeri sever–jug.
(2) Obstoječe vodovodno omrežje znotraj območja urejanja, ki poteka v smeri jug, se prestavi v cestni svet nove ceste, obstoječe vodovodno omrežje, ki območje prečka v smeri vzhod–zahod pa se prestavi na rob gradbenih meja, v skladu z zasnovo infrastrukturnega omrežja.
(3) Nove stavbe se oskrbujejo s pitno vodo iz prestavljenega javnega vodovodnega omrežja.
(4) Na vodovodnem omrežju je potrebno, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadostno požarno vodo.
(5) Pri urejanju zunanjih površin je potrebno zagotoviti minimalne odmike od vodovodnega omrežja (1,5 m za ograje, jaške; 2,0 m za drevje).
(6) Po potrebi se lahko priključevanje obstoječih stavb na vodovodno omrežje ustrezno preuredi (ukine se obstoječe priključke, ki se jih nadomesti s priključevanjem na predvideno omrežje).
(oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava)
(1) Preko sredine območja urejanja, v smeri vzhod–zahod, poteka obstoječe 20 kV nadzemno elektro omrežje, ki se ga pokabli med oporiščem št. 20 in oporiščem št. 17, katerega se odstrani.
(2) Možne so prilagoditve (pokablitve) tudi okoliškega elektro omrežja, ki se ga lahko prestavi v telo nove ceste (FC I1, FC I3), po projektu Elektro Celje d.d.. Trase vodov gospodarske javne infrastrukture v območju državne ceste (cestni svet z varovalnimi pasovni in zračni prostor v višini 7 m nad najvišjo točko vozišča) morajo biti načrtovane izključno v podzemni izvedbi, skladno z določbami 61. člena Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05, 26/06, 109/10 – ZCes-1). Morebitna gradnja gospodarske javne infrastrukture v cestnem svetu državne ceste je dopustna na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice s strani upravljavca ceste.
(3) Načrtovane stavbe se bodo z električno energijo oskrbovale iz nove transformatorske postaje (predvidena je priključna moč 1500 kW), katera se postavi na zahodni strani nove ceste v sredini območja. Energija za napajanje predvidene transformatorske postaje je na razpolago na obstoječem DV 20 kV Šentvid – oporišče št. 20.
(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobivanja gradbenih dovoljenj za posamezne objekte je potrebno od Elektro Celje d.d. pridobiti dokumente za posege v prostor v skladu z veljavno zakonodajo.
(5) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave v predvideni kabelski kanalizaciji. Svetilke javne razsvetljave morajo biti postavljene tako, da se prilagajajo načrtovanemu drevoredu in da ne bodo predstavljale ovire. Pri izboru tipa svetil je potrebno upoštevati obstoječe kvalitetne rešitve, ki imajo majhno energijsko porabo in so skladne s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(1) V skladu z energetskim konceptom občine se za ogrevanje stavb uporabljajo obnovljivi viri energije, zlasti lokalno razpoložljivi viri kot sta biomasa in sončna energija.
(2) Dovoljena je tudi delna uporaba električne energije. Zasnova in izvedba stavb mora upoštevati toplotno zaščito, ki bo zagotovila čim manjšo izgubo toplotne energije.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Na območju posega je obstoječe podzemno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. Na omenjenem območju je v pripravi zgraditev optičnega telekomunikacijskega omrežja.
(2) Obstoječi nadzemni vod se v območju OPPN prestavi v novo cevno kabelsko kanalizacijo, ki se načrtuje ob novi cesti (PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm). Upoštevati je potrebno tudi zadostne dodatne kapacitete za izgradnjo optičnega telekomunikacijskega omrežja v skladu s pogoji upravljavca.
(3) Razvod komunikacijskega omrežja do posameznih stavb se načrtuje iz obstoječega prestavljenega omrežja. Posamezni deli obstoječega komunikacijskega omrežja se glede na urbanistično zasnovo območja ustrezno prestavijo oziroma ukinejo in izvedejo priključevanja na predvideno traso.
(4) Z izvedbo nove cevne kabelske kanalizacije se omogoča zadovoljevanje tudi perspektivnih potreb uporabnikov po dodatnih storitvah ali priključkih (dodatne interne kabelske povezave).
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije ter z določitvijo lokacije ekološkega otoka na severu območja. Glede na specifiko dejavnosti je odvoz možno urediti tudi drugače, a vselej skladno s področnimi predpisi. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(2) Vsaka parcela stavbe namenjene gostinski ali njej podobni dejavnosti mora imeti predvideno urejeno mesto za zabojnike, za mešane komunalne odpadke, za odpadno embalažo in biološke odpadke. Če se biološki odpadki zbirajo v kompostnikih, ni potrebno imeti zabojnika za biološke odpadke. Velikost zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov se bo naknadno določila v fazi priključitve posameznih zgrajenih objektov v ločevanje, v soglasju s pooblaščeno organizacijo za izvajanje ravnanja z odpadki. Odpadni gradbeni material od gradnje objektov se mora oddati pooblaščenemu prevzemniku za tovrstne odpadke.
(3) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov.
(4) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisujejo veljavna zakonodaja in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
V. ZASNOVA USMERITEV ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno še travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del. Gradbena dela se izvajajo v suhem vremenu, saj je s tem manjša možnost izpiranja gradbenega materiala in zemlje v tekoče ali stoječe vode.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev in izvajalcev.
(3) Pri gradnji objektov poslovne cone je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic ob stavbah in ureditev zelenih parkovnih površin ob prometnicah. Travna ruša naj se odkoplje v večjih kosih ter se začasno odloži v enem sloju, medtem ko se odkopano zemljino ločeno deponira. Po končanih ureditvah se za sanacijo in ozelenitev razgaljenih površin v okolici uporabi travna ruša in odkopana zemljina. V primeru, da bi bilo potrebno za ustrezno in uspešnejšo ozelenitev površin dodatno zemljino in humus pripeljati iz drugega območja, je potrebno zagotoviti, da material ni kontaminiran z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi vrstami. Razgaljene površine naj se čim prej zatravijo z avtohtono krajevno značilno mešanico trav in travniških rastlin (lahko tudi seneni drobir iz okoliških ekstenzivnih mokrotnih travnikov). Tujerodnih rastlinskih vrst naj se ne vnaša. Viški zemljin, ki se ne bodo uporabili pri izvedbi in sanaciji površin, naj se trajno odpeljejo na deponijo tovrstnih odpadkov. Z izkopano zemljino in odpadnim gradbenim materialom se ne zasipava naravno ohranjenih depresij ali izdeluje nove zemeljske oblike ter se ne razgrinja po okoliških mokrotnih travnikih.
(4) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode na objekte v neposredni bližini in okolje.
(5) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(6) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(7) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(1) Na obravnavanem območju se nahajajo odvodniki površinskih voda – pet propustov (3 na glavnem jarku in 2 na melioracijskem).
(2) Območje je potencialno poplavno ogroženo. Za ureditev vodnih razmer in gradenj je bila izdelana hidrološko-hidravlična analiza, ki jo je izdelal Hidrosvet d.o.o., pod št. 108/19, v juniju 2019.
(3) Ob konkretiziranju načrtovanih ureditev je potrebno na obravnavanem območju koto urejenega terena izvesti na koti 274,90 m n.m. tako, da so nove stavbe 50 cm nad gladino vode pri poplavi s povratno dobo 100 l. Obstoječe melioracijske jarke, razen jarka na jugu, je potrebno prestaviti na zahodni in severni rob območja in izvesti nove propuste v odvodni jarek, ki se nahaja vzdolž železniške proge. Meteorne vode iz načrtovanih stavb pa je potrebno urediti tako, da se ne poslabša odtočni režim v vodotoke. Čas izvajanja posegov naj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali, tako da ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, zlasti v času razmnoževanja. Zasip oziroma čiščenje obstoječih melioracijskih jarkov naj se izvede med 1. 8. in 1. 3. (priporočljiv čas izvedbe je med 1. 8. in 1. 11.).
(4) Pri načrtovanju posegov je potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– vsi posegi v prostor naj bodo načrtovani tako, da ne pride do čezmernega poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda,
– projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z zakonodajo,
– vse odpadne fekalne in tehnološke vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem,
– novi jarki in odvodni kanali naj se izvedejo na način, da se bodo lahko čim hitreje in v čim večji meri vzpostavile ugodne življenjske razmere, ki bodo prostoživečim vrstam zagotavljale ugodno življenjsko okolje,
– jarki naj se ne utrjujejo s kamnitimi ali betonskimi ureditvami, temveč naj se izvedejo le z utrjevanjem zemeljske brežine, z muljastim dnom. Morebitne erozijske zajede pa se lahko utrjuje s sonaravnimi ukrepi (vrbovi popleti, leseni piloti),
– na območju urejanja naj se zagotovijo ustrezni varstveni ukrepi za preprečevanje onesnaževanja površinske in podzemne vode z nevarnimi snovmi.
(1) Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali posebnega varstvenega območja Natura 2000, je pa območje habitat zavarovanih vrst kačjih pastirjev in dvoživk.
(2) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabi le lokalno značilne avtohtone vrste, saj tujerodne vrste lahko povzročijo negativen vpliv na ekosistem v okolici. Na območju naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst (japonski dresnik, nedotika …).
(3) Na območju urejanja se določi pas zemljišča, funkcionalne celote FCV1, FCV2 in FCV3, ki so namenjene vodnim in obvodnim površinam z namenom, da se po izvedbi protipoplavnih ureditev ustvari bariera med poslovno cono in sonaravno urejenimi mokrotnimi travišči z novimi melioracijskimi jarki. Na zunanjih mejah obravnavanega območja naj se s sadnjo avtohtonih vrst lesne vegetacije (hrast dob, črna jelša, vrba …) vzpostavi višinsko in vrstno pester pas obvodne drevnine.
(4) Ureditve na območju naj se načrtujejo tako, da ne bo oviran dostop prostoživečim vrstam do vode ter da grajeni elementi ne bodo predstavljali pasti za prostoživeče vrste živali, npr. odprti jaški, ograje, kanali z navpičnimi stenami, viseče mreže …
(5) Nadomestne habitate za dvoživke in kačje pastirje se vzpostavi in ustrezno vzdržuje njihovo funkcionalnost v prestavljenih odvodnih jarkih v FCV1, FCV2 in FCV 3, v skladu s strokovno podlago: Strokovna podlaga preveritve habitata morebitnih živalskih vrst (dvoživke in kačji pastirji) na območju Občinskega podrobnega prostorskega načrta poslovne cone Hotunje na Ponikvi – območje EUP z oznako PO 19/1 in PO 19/2, ki jo je pod št. projekta 419/2022 izdelal izdelovalec Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana, v septembru 2022. V fazi izdelave DGD/PZI dokumentacije je obvezna izdelava načrta krajinske arhitekture, ki bo vključil izsledke te strokovne podlage, na katerega je potrebno pridobiti pozitivno strokovno mnenje pristojnega zavoda za varstvo narave.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju se ne nahaja registrirana enota kulturne dediščine, zato rešitve in ukrepi za varovanje in celostno ohranjanje kulturne dediščine niso potrebni.
(2) Pri realizaciji načrtovanih rešitev je potrebno posebno pozornost nameniti krajinskim rešitvam tako, da bo izveden kvaliteten prehod med načrtovano grajeno strukturo in odprtim prostorom z zasaditvijo pasu visokorasle avtohtone drevesne vegetacije ob zahodnem robu območja.
(3) V skladu s splošnim varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Ker prostorski akt obravnava območje, ki je med drugim namenjeno tudi proizvodnim dejavnostim, je varstvu pred hrupom potrebno posvetiti posebno pozornost. Obravnavano območje bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, a so dejavnosti območja strukturirane tako, da ne prihaja do neposrednega stika med proizvodnim delom dejavnosti in stanovanjskim območjem.
(2) Načrtovane prostorske ureditve ne smejo povzročati novih čezmernih obremenitev delovnega in bivalnega okolja. Na južnem robu, na stiku s stanovanjskim območjem, je načrtovan pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju, hkrati pa je potrebno v tem delu opredeliti tudi programe, ki s svojo pojavnostjo ustvarjajo tamponsko cono varstva pred hrupom (npr. zaprti objekti skladišč, eventualno garažne hiše in poslovni prostori ipd.).
(3) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od poslovnih objektov in stran od območja stanovanj.
(4) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
(5) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližjih že zgrajenih stavbah v območju (etapna realizacija cone).
(6) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.
Določa se, da je med gradnjo in obratovanjem izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
a) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami glede na dejavnosti v območju in pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
b) preprečevanje prašenja v času obratovanja naprav in izvajanja posegov v območju, npr. ob izvajanju osnovnih dejavnosti, ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov – pri slednjem ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu;
c) sprotno kultiviranje območij večjih posegov.
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
Določa se, da se na celotnem območju OPPN:
– zunanja razsvetljava uporablja izključno za zagotavljanje varnosti in ne za dekorativne namene in osvetljevanje fasad objektov,
– osvetljevanje (ceste znotraj cone, parkirišča, objekti) na najnižjo možno raven (možnost, da se ugasne vsaka druga svetilka, svetilke s tipali ipd.) oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje,
– uporabi svetilke, ki naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico in stran od vodnih površin ter z uporabo svetil s svetlobo valovne dolžine, ki je najmanj moteča za živali (čim manj ultravijoličnega spektra),
– pri osvetljevanju novih parkirnih in drugih zunanjih površin uporabijo LED svetilke, katerih barvna svetloba ne presega 2400 K.
VI. ZASNOVA USMERITEV ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v obravnavanem območju so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni morajo biti tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode dograjeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
a) varen umik ljudi, in v kolikor je to mogoče, tudi premoženja;
b) potrebne odmike med objekti in od parcelnih mej v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
c) neovirane in varne dovoze, dostope ter postavitvene in delovne površine za intervencijska vozila;
d) vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
e) zagotovitev površin za potrebe evakuacije;
f) pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti;
g) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije projektant:
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja;
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni proizvodnji, skladiščenju, poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja;
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom.
(2) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno upoštevati projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne agencije znaša 0,150[g].
VII. ETAPNOSTI IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Območje OPPN je v celoti nerealizirano, zato bo realizacija potekala postopoma. Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim aktom, bo tako izvajana v več etapah, ki so, razen ukrepov za zagotovitev ustrezne prometne, vodnogospodarske in ostale komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota (gradbena parcela) predstavlja svojo etapo. V okviru vsake etape oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti ukrepe, ki so vezani na varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom. Dopušča se etapno izvajanje prometne in gospodarske javne infrastrukture. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo le tiste gradnje in prostorske ureditve, ki so potrebne za nemoteno realizacijo etap ter realizacije vezane na protipoplavne ukrepe.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v predhodnih členih tega odloka, se določajo tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo ter po izgradnji. Te so:
a) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
b) za čas gradnje in v času obratovanja naprav v območju na vseh območjih omejiti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;
c) pred realizacijo načrtovanih gradenj izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev eliminacije eventualnega vpliva visokih voda v vseh delih območja;
d) pred začetkom del morajo izvajalci / investitorji obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode;
e) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;
f) promet v času gradnje organizirati tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba sosednjih objektov in zemljišč ter
g) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
h) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo;
i) s prestavitvijo obstoječih infrastrukturnih omrežij ne sme biti motena oskrba obstoječe poselitve.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.
VIII. OPIS DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Načrtovane ureditve v OPPN se bodo lahko realizirale tudi v daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito izgradnjo sistema prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture ter varnost v območju.
(2) Pri realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od prostorskih in tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, tehničnih, geomehanskih ali drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, infrastrukturnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, ohranjati se mora tudi generalni koncept prostorske zasnove. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(3) Posamezne funkcionalne enote (gradbene parcele) znotraj funkcionalnih celot FC P1 in FC P2 je dovoljeno združevati. Na tako združenih gradbenih parcelah, je dovoljeno medsebojno povezovati/združevati tudi gradbene meje. V takšnih primerih smejo maksimalni tlorisni gabariti stavb segati do meje tako združenih gradbenih meja, pod pogojem, da so zagotovljeni požarni odmiki ter skladno z usmeritvami tega odloka, za načrtovano dejavnost zagotovljene zadostne površine za mirujoči promet, manipulacijo, površine za gasilske intervencije ter ustrezen delež zelenih površin.
(4) Dovoljena so odstopanja do + 3,00 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka.
(5) Napušči in nadstreški nad glavnim vhodom lahko segajo tudi preko gradbene meje in gradbene linije določene v grafičnem delu.
(6) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (parkirne, manipulativne, zelene površine) v okviru posamezne funkcionalne enote.
(7) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov in načrtovanih prometnic zunaj območja prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na konceptualno zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev.
(8) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
Po realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, katerim se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju.
(vpogled v prostorski akt)
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Občine Šentjur in na njenih spletnih straneh.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0025/2021(261)
Šentjur, dne 13. septembra 2022
