Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 16/02 – sklep US, 51/02), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13) in 7. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Svet Mestne občine Slovenj Gradec na 4. redni seji dne 22. 2. 2023 sprejel
o proračunu Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2023
S tem odlokom se za proračun Mestne občine Slovenj Gradec za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
KONTO | NAZIV KONTA | PRORAČUN 2023 |
1 | 2 | 3 |
| I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 38.004.614,40 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 22.912.136,96 |
70 | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704) | 15.242.242,90 |
700 | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 12.073.415,00 |
703 | DAVKI NA PREMOŽENJE | 2.840.427,90 |
704 | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 328.400,00 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 7.669.894,06 |
710 | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 2.877.265,99 |
711 | TAKSE IN PRISTOJBINE | 15.000,00 |
712 | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 68.000,00 |
713 | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 5.500,00 |
714 | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 4.704.128,07 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI (720+722) | 2.124.990,75 |
720 | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 576.365,97 |
722 | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDM. SRED. | 1.548.624,78 |
73 | PREJETE DONACIJE (730) | 0,00 |
730 | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0,00 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI (740) | 12.967.486,69 |
740 | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINAN. INSTITUC. | 12.835.674,43 |
741 | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV EVROPSKE UNIJE | 131.812,26 |
| II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 41.486.361,07 |
40 | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 6.886.546,90 |
400 | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 2.103.159,98 |
401 | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOC. VARNOST | 329.739,44 |
402 | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 4.075.312,48 |
403 | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 134.335,00 |
409 | REZERVE | 244.000,00 |
41 | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) | 9.631.042,11 |
410 | SUBVENCIJE | 162.000,00 |
411 | TRANSFERI POSAMEZNIKOM, GOSPODINJSTVOM | 4.131.055,00 |
412 | TRANSFERI NEPRIDOBITNIM ORGANIZ. IN USTANOVAM | 926.703,63 |
413 | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 4.396.283,48 |
414 | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 15.000,00 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 24.697.292,63 |
420 | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 24.697.292,63 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) | 271.479,43 |
431 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PRORAČ. UPORABNIKI | 117.200,00 |
432 | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 154.279,43 |
| III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ/PRESEŽEK (I.–II.) | –3.481.746,67 |
B RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750) | 0,00 |
750 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0,00 |
751 | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0,00 |
44 | V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440) | 266.003,89 |
440 | DANA POSOJILA | 0,00 |
441 | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FIN. NALOŽB | 266.003,89 |
| VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITAL. DELEŽEV (IV.-V.) | –266.003,89 |
C RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. ZADOLŽEVANJE (500) | 4.000.000,00 |
500 | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 4.000.000,00 |
55 | VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) | 1.372.597,00 |
550 | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 1.372.597,00 |
| IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –1.120.347,56 |
| X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) | 2.627.403,00 |
| XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 3.481.746,67 |
| XII. STANJE SRED. NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 1.120.347,56 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Mestne občine Slovenj Gradec.
2. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Uporabniki sredstev proračuna prevzemajo obveznosti samo za namene in do višine, določene v posebnem delu proračuna.
Sredstva proračuna se med letom nakazujejo uporabnikom kot mesečne akontacije, praviloma v višini ene dvanajstine. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna. Sredstva za druge odhodke se nakazujejo na podlagi računov, pogodb, pisnih zahtevkov in sklepov.
Poraba sredstev in sofinanciranje prejemnikov proračunskih sredstev za posamezno nalogo, ki ni izrecno opredeljena z drugimi predpisi, se opredeli s pogodbo oziroma s kriteriji, ki jih določi župan ali javni natečaj. Sredstva, za katere ni določenih kriterijev z zakonskimi predpisi, se v posebnem delu proračuna razporedijo na podlagi programov, ki jih potrdi župan.
V predlogu finančnega načrta neposrednega proračunskega uporabnika se posamezni izdatki prikazujejo na ravni šestmestnih podkontov, mestnemu svetu pa se finančni načrt neposrednega uporabnika občinskega proračuna praviloma pošlje na nivoju štirimestnih kontov.
Programi iz prejšnjega odstavka se oddajo s pogodbo. Župan v roku 60 dni po sprejemu proračuna uskladi programe v okviru sprejetega proračuna.
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost proračunskega uporabnika, se mu sorazmerno zmanjša oziroma poveča obseg sredstev.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračuna.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah,1 tudi naslednji prihodki:
– prihodki požarne takse, ki se uporabijo za sofinanciranje nalog varstva pred požarom;
– transferni prihodki iz državnega proračuna za investicije in tekočo porabo;
– prejeta sredstva iz EU in drugih tujih institucij za investicije in tekočo porabo;
– prejeta sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč;
– kupnine in najemnine za stanovanja, ki se uporabijo za nakup, izgradnjo in vzdrževanje stanovanj;
– koncesijske dajatve;
– prihodki od najemnin za upravljanje javne komunalne infrastrukture (parkirnine, čistilna naprava, javna infrastruktura, Kocerod), ki se uporabijo za namene glavnega programa:
– 1302 – cestni promet in infrastruktura,
– 1603 – komunalna dejavnost,
– 1502 – zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor;
– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, ki se nameni za vzdrževanje gozdnih cest;
– prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo;
– prihodki od komunalnega prispevka, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;
– prihodki od turistične takse, ki se uporabijo za spodbujanje razvoja turizma;
– vnovčene garancije in drugi instrumenti zavarovanja;
– drugi prihodki, ki jih občina prejme namensko za financiranje določenih nalog.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto.
Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo, in proračun.«
(proračunska rezervacija)
Med odhodki proračuna se del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije v višini 54.000,00 evrov se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan, ki o tem polletno in letno poroča mestnemu svetu.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije Referat za proračun in finance razporedi v finančni načrt proračunskega uporabnika, na ustrezne proračunske postavke in konte.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
O prerazporeditvah pravic porabe med proračunskimi postavkami znotraj finančnega načrta odloča župan na predlog skrbnika proračunske postavke, pri čemer proračunska postavka, ki se povečuje, ne sme presegati:
– pri proračunskih postavkah do vključno 50.000,00 evrov 20 % obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu;
– pri proračunskih postavkah nad 50.000,00 evrov 10 % obsega posamezne proračunske postavke v sprejetem proračunu.
Prerazporeditev sredstev na proračunsko postavko je možna na račun ustreznega zmanjšanja sredstev na eni ali več proračunskih postavk v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, če s tem ni ogroženo izvajanje nalog, za katera so bila sredstva zagotovljena.
Skrbniki proračunskih postavk in za finance pristojen organ lahko samostojno prerazporejajo pravice porabe med konti in podkonti v okviru iste proračunske postavke.
Župan s poročilom o polletnem izvrševanju proračuna v mesecu juliju predloži gradivo mestnemu svetu, na 1. naslednji seji pa predstavi poročilo mestnim svetnikom.
Do 15. 4. tekočega leta poroča župan z zaključnim računom mestnemu svetu o veljavnim proračunom za leto 2022 in njegovi realizaciji.
Uporabniki proračunskih sredstev so dolžni pri porabi proračunskih sredstev upoštevati predpise Zakona o javnih naročilih.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
V breme proračuna se lahko prevzema obveznosti s pogodbami, ki zahtevajo plačilo v prihodnjih letih, za posamezno tekočo ali investicijsko nalogo, če so za ta namen že planirana sredstva v proračunu tekočega leta.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Za investicije, katerih izvedba presega višino dovoljenega obsega pravice porabe v tekočem proračunu in možnost predobremenitev proračuna naslednjega leta iz zgornjega odstavka, se lahko razpiše javno naročilo v okviru vrednosti investicijskega programa, ki ga potrdi mestni svet. Proračunski uporabnik lahko s tem predobremeni proračun prihodnjih let za posamezni projekt oziroma investicijsko nalogo do načrtovane višine sredstev v načrtu razvojnih programov.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz drugega in četrtega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
Obveznosti, ki bodo zahtevale plačilo v prihodnjih letih, se prioritetno vključijo v proračun leta, na katerega se nanašajo.
Dinamika izvrševanja investicijskih namenov, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, se usklajuje v okviru razpoložljivih prilivov in ob upoštevanju namenskih sredstev.
O izdatkih investicijskega značaja, opredeljenih v finančnem načrtu neposrednega uporabnika – občinski organi in uprava – odloča župan s potrditvijo načrta nabav in gradenj in programa investicijskih transferov.
Prioriteta v izvajanju investicijskih nalog neposrednih proračunskih uporabnikov je dokončanje začetih investicij in nalog, za katere je opredeljeno sofinanciranje s strani države oziroma Evropske unije.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.
Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan, ki lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Mestni svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.
Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto.
(posredni proračunski uporabniki)
Posredni proračunski uporabniki sredstev proračuna so dolžni pristojnim organom občinske uprave predložiti program dela in finančni načrt za leto 2023 ter poročila o realizaciji programov in o porabi sredstev po namenih za preteklo leto, po predpisih oziroma metodologiji ekonomske klasifikacije javnofinančnih tokov.
Posredni proračunski uporabniki so dolžni dodatno predložiti podatke za analizo poslovanja, ki jih zahteva župan, nadzorni odbor ali za finance pristojen organ občinske uprave.
Proračunski sklad je račun proračunske rezerve, oblikovane po Zakonu o javnih financah.
Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 190.000,00 evrov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.100,00 evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča mestni svet.
3. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2023 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 450,00 evrov.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh evrov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
(upravljanje in prodaja stvarnega premoženja)
Župan je pooblaščen, da odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine 21.000,00 evrov.
(zagotavljanje plačilne sposobnosti)
Župan je pooblaščen, da v primeru neenakomernega pritekanja prihodkov odloča o kratkoročni zadolžitvi, največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna.
Za zakonito in namensko uporabo sredstev, ki so proračunskemu uporabniku razporejena iz proračuna, je odgovoren predstojnik organa, zavoda, društva oziroma poslovodni organ uporabnika sredstev.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti tudi druge osebe.
4. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV MESTNE OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
Mestna občina Slovenj Gradec se bo v letu 2023 dolgoročno zadolžila do višine 4.000.000,00 evrov za izvrševanje občinskega proračuna za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
Obseg poroštev mestne občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Mestna občina Slovenj Gradec, v letu 2023 ne sme preseči skupne višine glavnic 80.000,00 evrov.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2023 zadolžijo do skupne višine 2.650.000,00 evrov.
5. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje občine v letu 2024)
V obdobju začasnega financiranja Mestne občine Slovenj Gradec v letu 2024, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 410-0031/2022
Slovenj Gradec, dne 22. februarja 2023
Mestne občine Slovenj Gradec
1 Prvi odstavek 43. člena ZJF: Namenski prejemki proračuna so donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave državnega oziroma občinskega stvarnega premoženja in odškodnine iz naslova zavarovanj. Z zakonom, ki se nanaša na izvrševanje državnega proračuna, oziroma v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun, se lahko določijo tudi druge vrste namenskih prejemkov in izdatkov proračuna.
