Na podlagi prvega in petega odstavka 9. člena, petega odstavka 11. člena in za izvrševanje 12. člena Zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) minister za gospodarstvo, turizem in šport izdaja
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu
V Pravilniku o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 91/15) se v 1. členu črta drugi odstavek, dosedanji prvi odstavek pa postane besedilo člena.
Za 1. členom se doda nov, 1.a člen, ki se glasi:
(postopek informiranja in klavzula)
(1) Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (kodificirano besedilo) (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(2) Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji ali proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(3) Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2019/515 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o vzajemnem priznavanju blaga, ki se zakonito trži v drugi državi članici, in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 764/2008 (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 1).«.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. »merilnik hitrosti« je merilo za merjenje hitrosti vozil v cestnem prometu;
2. »radarski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo princip RADAR in Dopplerjev pojav;
3. »RADAR« pomeni detektiranje in merjenje oddaljenosti ali položaja s pomočjo radijskih signalov;
4. »Dopplerjev pojav« je fizikalni pojav, kjer pride do frekvenčnega premika oddanega signala zaradi gibanja vozila;
5. »laserski merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki za svoje delovanje uporabljajo oddajanje in sprejemanje laserskega signala po principu LIDAR;
6. »LIDAR« pomeni merjenje razdalje in oddaljenosti s pomočjo svetlobnega žarka;
7. »merilnik hitrosti po principu »pot/čas«« so merilniki hitrosti za merjenje hitrosti vozila na podlagi izmerjenega potovalnega časa vozila preko poti z izmerjeno dolžino;
8. »detekcijski merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na kratki razdalji izmerijo hitrost vozila z merjenjem potovalnega časa med vsaj tremi zaporednimi položaji vozila, pri čemer so detektorji položaja vozila vezani na isti časovni vir, pri znani razdalji med detektorji;
9. »odsekovni merilniki hitrosti« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki na daljši razdalji izmerijo povprečno hitrost z merjenjem potovalnega časa in identifikacijo vozila na začetni in končni točki merilnega odseka znane dolžine;
10. »merilniki hitrosti na podlagi sledenja« so podvrsta merilnikov hitrosti po principu »pot/čas«, ki so vgrajeni v merilno vozilo, ki sledi merjenemu vozilu, ter na podlagi izmerjene razdalje odseka oziroma prevožene poti in potovalnega časa merilnega vozila izmeri povprečno hitrost merjenega vozila;
11. »merilno vozilo« je vozilo, v katero je vgrajen merilnik hitrosti, ki omogoča merjenje lastne hitrosti in hitrosti merjenega vozila na podlagi meritve iz premične točke;
12. »merjeno vozilo« je vozilo, ki mu z merilnikom hitrosti merimo hitrost;
13. »operater« je oseba, ki rokuje z merilnikom hitrosti in izvaja meritve hitrosti;
14. »samodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev samodejno brez posredovanja operaterja;
15. »nesamodejni merilniki hitrosti« so merilniki hitrosti, ki izvedejo meritev na zahtevo operaterja;
16. »meritev iz nepremične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se ne giblje;
17. »meritev iz premične točke« pomeni, da merilnik hitrosti izvaja meritev hitrosti merjenega vozila iz točke, ki se giblje;
18. »največji dopustni pogrešek« (v nadaljnjem besedilu: NDP) je skrajna vrednost merilnega pogreška, ki jo glede na znano referenčno vrednost za dano meritev, merilo ali merilni sistem dopuščajo specifikacije ali predpisi;
19. »vplivna veličina« je veličina, ki ni merjena veličina, vendar vpliva na rezultat merjenja;
20. »naznačeni obratovalni pogoji« so obratovalni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni med merjenjem, da merilnik hitrosti deluje na način, kot je zasnovan;
21. »motnja« je vplivna veličina, katere vrednost je znotraj omejitev, določenih v zvezi z ustrezno zahtevo, vendar zunaj določenih naznačenih obratovalnih pogojev merila; vplivna veličina je motnja, če za to vplivno veličino niso določeni naznačeni obratovalni pogoji;
22. »preskušanje na terenu« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi merjenja hitrosti vozil s poznano hitrostjo pri realnih pogojih uporabe;
23. »simulacija« je postopek, kjer se vožnja merjenega vozila nadomesti z drugim fizikalnim pojavom, ki lahko predstavlja hitrost vožnje vozila, smer vožnje vozila, prevoženo pot vozila ali čas vožnje vozila;
24. »laboratorijsko preskušanje« je postopek, kjer se merilnik hitrosti preskusi na podlagi simulacije;
25. »lastna hitrost« je hitrost merilnega vozila pri merjenju hitrosti iz premične točke;
26. »merilna os« je navidezna premica, v smeri katere merilnik hitrosti meri hitrost merjenega vozila;
27. »smer vožnje vozila« je navidezna premica, po kateri se vozi merjeno vozilo;
28. »kosinusni pojav« je fizikalni pojav, ki nastane, ko je merilna os merilnika hitrosti pod določenim kotom v ravnini ali prostoru izmaknjena iz smeri vožnje merjenega vozila;
29. »nosilna frekvenca« je ena ali več frekvenc, na katerih oddaja radarski merilnik hitrosti;
30. »detektor položaja« je tipalo ali naprava, ki ugotavlja, kdaj je merjeno vozilo prevozilo izbrano točko;
31. »vstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo vstopi v merilni odsek;
32. »izstopna točka« je področje, v katerem merjeno vozilo izstopi iz merilnega odseka;
33. »dolžina merilnega odseka« je dolžina, ki predstavlja najkrajšo navidezno krivuljo med vstopno in izstopno točko in poteka vzdolž cestnega odseka, omejenega na obeh straneh s cestnimi talnimi oznakami ali robom cestišča;
34. »zaznavalo gibanja« je sestavni del vozila, ki omogoča merjenje lastne hitrosti vozila;
35. »časovna razlika med merjenima voziloma v prometu« je čas, ki ga pri izmerjeni hitrosti potrebuje drugo merjeno vozilo, ki vozi za prvim merjenim vozilom, da doseže točko, v kateri je izmerjena hitrost prvega merjenega vozila;
36. »varnostna razlika« je številčna vrednost hitrosti, ki se upošteva v korist merjenega vozila pri posamezni meritvi;
37. »razširjena merilna negotovost« je produkt kombinirane standardne merilne negotovosti s faktorjem večjim od števila 1;
38. »merek« je del merilnika hitrosti, ki omogoča naravnati merilno os merilnika hitrosti na merjeno vozilo in mora odražati dopustni položaj in širitev merilnega snopa;
39. »merilnik za merjenje hitrosti posameznega vozila« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno izmeri in dokumentira hitrost samo enega vozila;
40. »merilnik za merjenje hitrosti več vozil hkrati« je merilnik hitrosti, ki lahko na podlagi svojega načina delovanja sočasno spremlja, izmeri ter dokumentira hitrost več vozil.«.
V 18. členu se v tretjem odstavku za besedo »hitrosti« doda besedilo »ali po premiku vozila za najmanj 10 m«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dodatne zahteve za dokumentiranje meritev iz premične točke, razen za merilnike hitrosti po principu sledenja)
Dokumentirana meritev hitrosti pri merjenju iz premične točke z merilniki hitrosti, razen za merilnike hitrosti po principu sledenja, mora poleg zahtev iz 17. člena tega pravilnika vsebovati tudi hitrost merilnega vozila v času meritve.«.
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zahteve za testni vmesnik)
(1) Merilniki hitrosti morajo biti opremljeni s testnim vmesnikom, ki omogoča upravljanje merilnika hitrosti in pridobivanje podatkov oziroma signalov, potrebnih za izvedbo ugotavljanja skladnosti, overitev in meroslovnega nadzora.
(2) Testni vmesnik mora omogočati dostop najmanj do naslednjih podatkov:
– izmerjene hitrosti,
– izmerjene oddaljenosti ali položaja merjenega vozila (za merilnike hitrosti, kjer princip merjenja to omogoča),
– izmerjene lastne hitrosti merilnega vozila (za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke),
– enolične identifikacije merilnika hitrosti ter njegovih sestavnih delov,
– identifikacije programske opreme merilnika hitrosti ter njene kontrolne vsote in
– rezultata samopreverjanja.
(3) Testni vmesnik mora biti zaščiten pred nepooblaščenimi posegi.«.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dodatne zahteve za radarske merilnike hitrosti, ki merijo posamezno vozilo)
(1) Posamezna nosilna frekvenca radarskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, ne sme odstopati več kot ± 0,15 % od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2) Širina merilnega snopa radarskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, ne sme presegati širine snopa, ki jo določi proizvajalec.
(3) Središčnica merilnega snopa antene radarskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, ne sme odstopati več kot ± 1° od središčnice antene.«.
Za 29. členom se doda nov, 29.a člen, ki se glasi:
(dodatne zahteve za radarske merilnike hitrosti, ki merijo več vozil hkrati)
Radarski merilniki hitrosti, ki merijo več vozil hkrati, morajo za potrebe laboratorijskega preskušanja in preskušanja na terenu prikazati položaj in oddaljenost merjenega vozila od merilnika hitrosti.«.
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dodatne zahteve za laserske merilnike hitrosti, ki merijo posamezno vozilo)
(1) Frekvenca oddanih pulzov laserskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, ne sme odstopati več kot ± 1 % od nazivne vrednosti, ki jo določi proizvajalec.
(2) Laserski merilnik hitrosti, ki meri posamezno vozilo, mora prikazati oddaljenost merjenega vozila z razdelkom največ 0,1 m. Izmerjena oddaljenost merjenega vozila ne sme odstopati več kot ± 0,2 m od prave vrednosti pri oddaljenosti do 50 m oziroma 0,4 % pri razdaljah večjih od 50 m.
(3) Največja dopustna oddaljenost merjenega vozila pri meritvah z laserskim merilnikom hitrosti, ki meri posamezno vozilo, je 1000 m.
(4) Največji dopustni prostorski kot merilnega snopa laserskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, v vodoravni in navpični smeri je 3 mrad.
(5) Oblika merka laserskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, mora jasno prikazati mejo 3 mrad.
(6) Merek laserskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, mora biti jasno viden s prostim očesom in z merilno opremo za pregledovanje poravnave merka in merilnega snopa.
(7) Merilni snop laserskega merilnika hitrosti, ki meri posamezno vozilo, se mora v celoti nahajati znotraj mej merka.
(8) Laserski merilniki hitrosti, ki merijo posamezno vozilo, morajo biti za meritve hitrosti merjenega vozila na oddaljenosti od 300 m do 600 m opremljeni najmanj z dvakratno povečavo vidnega polja merka, za meritve na oddaljenost nad 600 m pa najmanj s trikratno povečavo vidnega polja merka. Povečava je lahko vgrajena v merilnik hitrosti oziroma izvedena kot ločen nastavek, ki se lahko namesti ali odstrani z merilnika hitrosti. V primeru ločenega nastavka mora nastavek nositi enako serijsko številko kot merilnik hitrosti.
(9) Laserski merilnik hitrosti, ki meri posamezno vozilo, mora omogočati preskus merjenja hitrosti z vrednostjo 0 km/h pri nepremično postavljeni tarči.«.
Za 30. členom se doda nov, 30.a člen, ki se glasi:
(dodatne zahteve za laserske merilnike hitrosti, ki merijo več vozil hkrati)
Laserski merilniki hitrosti, ki merijo več vozil hkrati, morajo za potrebe laboratorijskega preskušanja in preskušanja na terenu prikazati položaj in oddaljenost merjenega vozila od merilnika hitrosti.«.
V 32. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »in mora biti vsaj 200 krat daljša od dolžine področja prepoznavanja«.
Peti odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»(5) Začetek in konec merilnega odseka mora biti označen z odsevnim trakom prečno čez celo cestišče ter z merskimi klini ob cestišču. Odsevni trak mora biti viden na dokumentirani meritvi skupaj z merjenim vozilom.«.
Za 37. členom se doda nov, 37.a člen, ki se glasi:
(1) Urad Republike Slovenije za meroslovje lahko na merilnike hitrosti za njihovo prepoznavanje v postopkih overitev namesti dodatne identifikacijske oznake.
(2) Imetniki merilnikov hitrosti oznak iz prejšnjega odstavka ne smejo odstraniti.«.
Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:
(posebna merilna oprema ter dostop do merila)
(1) Če je za preskušanje merilnika hitrosti v okviru postopkov ugotavljanja skladnosti in overitev, ki jih vodi Urad Republike Slovenije za meroslovje, treba uporabiti namensko razvito strojno opremo, programsko opremo, priključne kable ali vmesnike, ki niso prosto dostopni na trgu ali pa so zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, mora proizvajalec to opremo priskrbeti in jo prepustiti v brezplačno rabo Uradu Republike Slovenije za meroslovje.
(2) Proizvajalec mora Uradu Republike Slovenije za meroslovje v postopkih iz prejšnjega odstavka zagotoviti najvišji nivo uporabniškega dostopa do programske opreme, ki ga ima proizvajalec, ter prost dostop do strojne opreme merilnika hitrosti.«.
V 42. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V primeru dvoma o skladnosti merilnika hitrosti z zahtevami tega pravilnika se lahko za potrditev izpolnjevanja zahtev poleg preskusov, določenih v prejšnjem odstavku, izvedejo še drugi pregledi in preskusi.«.
44. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posebni preskusi za radarske merilnike hitrosti)
(1) Za radarske merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu v najmanj treh merilnih točkah ali glede na zahteve iz 6. člena tega pravilnika z laboratorijskim preskušanjem v najmanj desetih merilnih točkah.
(2) Pri preskusu točnosti radarskega merilnika hitrosti se hkrati preveri delovanje oddajnega in sprejemnega dela antene.
(3) Za radarske merilnike hitrosti, ki merijo posamezno vozilo, se preveri izpolnjevanje zahtev iz 7. člena tega pravilnika.
(4) Širina merilnega snopa se pri radarskih merilnikih hitrosti, ki merijo posamezno vozilo, preveri pri naslednjih pogojih:
– pri slabljenju –3 dB glede na največjo vrednost moči oddanega signala ter
– na podlagi pregleda izrisanega celotnega sevalnega diagrama antene relativno od –45° do +45°, kjer morajo biti ostali vrhovi merilnega snopa oslabljeni vsaj za –15 dB glede na osnovni signal.
(5) Za radarske merilnike hitrosti, ki merijo več vozil hkrati, se preveri pravilnost določanja položaja vozila iz 29.a člena tega pravilnika.«.
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posebni preskusi za laserske merilnike hitrosti)
(1) Za laserske merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu v najmanj treh merilnih točkah ali glede na zahteve iz 6. člena tega pravilnika z laboratorijskim preskušanjem v najmanj desetih merilnih točkah.
(2) Za laserske merilnike hitrosti, ki merijo posamezno vozilo, se preveri izpolnjevanje zahtev prvega, drugega, četrtega in sedmega odstavka 30. člena tega pravilnika.
(3) Za laserske merilnike hitrosti, ki merijo več vozil hkrati, se preveri pravilnost določanja položaja vozila iz 30.a člena tega pravilnika.«.
V 46. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za detekcijske merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve iz 6. člena tega pravilnika z laboratorijskim preskušanjem v najmanj desetih merilnih točkah ali glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu v treh merilnih točkah s preskusom v celoti vgrajenega detekcijskega merilnika hitrosti z vožnjo vozila. Preskušanje na terenu mora biti izvedeno uspešno v treh merilnih točkah in se lahko izvede z največ petimi vožnjami, pri čemer morajo biti tri meritve uspešne. Če tovrstno preskušanje po petih vožnjah ni uspešno, se preskus zaradi neustrezne pripravljenosti merilnika prekine.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Za detekcijske merilnike hitrosti, ki imajo detektorje položaja vgrajene v cestišče, se mora izvesti preskušanje na terenu.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V 47. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za odsekovne merilnike hitrosti se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu v treh merilnih točkah s preskusom v celoti vgrajenega odsekovnega merilnika hitrosti z vožnjo vozila. Preskušanje na terenu mora biti izvedeno uspešno v treh merilnih točkah in se lahko izvede z največ petimi vožnjami, pri čemer morajo biti tri meritve uspešne. Če tovrstno preskušanje po petih vožnjah ni uspešno, se preskus zaradi neustrezne pripravljenosti merilnika prekine.«.
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posebni preskusi za merilnike hitrosti na podlagi sledenja)
Za merilnike hitrosti na podlagi sledenja se izvede preskus merilne točnosti glede na zahteve iz 6. člena tega pravilnika z laboratorijskim preskušanjem pri najmanj desetih lastnih hitrostih ali glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu pri najmanj eni lastni hitrosti na podlagi vožnje merilnega vozila s konstantno hitrostjo, brez začetnega in končnega ustavljanja merilnega vozila.«.
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
(posebni preskusi za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, razen za merilnike na podlagi sledenja)
Za merilnike hitrosti, ki merijo iz premične točke, razen za merilnike hitrosti na podlagi sledenja, se ločeno izvedejo preskusi merilne točnosti merjenja hitrosti merjenega vozila in merjenja lastne hitrosti merilnega vozila glede na zahteve iz 6. člena tega pravilnika z laboratorijskim preskušanjem v 10 merilnih točkah ali glede na zahteve iz 5. člena tega pravilnika s preskušanjem na terenu v najmanj treh točkah.«.
V 55. členu se besedilo »in ne merijo oddaljenosti do vozila oziroma kota vožnje vozila glede na merilnik hitrosti« nadomesti z besedilom »s preračunom na en sam izbrani kot«.
57. člen se črta.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(dajanje v promet in prvo overitev)
Merilniki hitrosti, ki imajo na dan uveljavitve tega pravilnika veljavno odobritev tipa na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 91/15), se lahko dajo v promet ter prvo overitev na podlagi tega pravilnika do izteka veljavnosti odobritve tipa, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na prvo overitev.
(dajanje v redno in izredno overitev)
Merilniki hitrosti, ki so na dan uveljavitve tega pravilnika v uporabi in imajo veljavno prvo overitev oziroma redno overitev na podlagi Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 25/02 in 90/05) ali Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 91/15), se lahko dajo v redno ali izredno overitev na podlagi tega pravilnika, če izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika, ki se nanašajo na redno overitev.
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-218/2023/15
Ljubljana, dne 19. marca 2024
EVA 2023-2180-0012
za gospodarstvo, turizem in šport
