Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1)
Razglašam Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2024.
Št. 003-02-1/2024-116
Ljubljana, dne 31. maja 2024
O POSTOPKU SODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK (ZPSVIKOB-1)
Ta zakon ureja:
– pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 35/11, 52/11 – popr., 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13 in 96/13; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), (v nadaljnjem besedilu: nekdanji imetniki), omogoča učinkovito sodno varstvo;
– dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki je bil izrečen na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1 (v nadaljnjem besedilu: izredni ukrep);
– objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: odločba Banke Slovenije), ter način zagotovitve dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na izredni ukrep.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. »kvalificirana obveznost banke« pomeni enako kot v ZBan-1;
2. »zaupni podatki« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja bančništvo;
3. »centralni depozitar« in »poddepozitar« pomenita enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.
(1) Nekdanji imetnik oziroma nekdanja imetnica (v nadaljnjem besedilu: nekdanji imetnik) lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon.
(2) Ta zakon se ne uporablja, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo v zvezi z odločbo Banke Slovenije storjeno kaznivo dejanje in nekdanji imetnik zatrjuje, da mu je bila škoda povzročena s tem kaznivim dejanjem.
(3) Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena.
(4) Za nekdanjega imetnika po tem zakonu se ne šteje oseba, ki je nekdanji delničar ali upnik banke, čigar delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije, če je ta oseba uveljavljala tožbeni zahtevek zoper poslovno banko zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti in je bila s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena ničnost pogodbenega razmerja o prodaji finančnih instrumentov, ki so predstavljali kvalificirane obveznosti banke.
(pravna podlaga za povračilo škode)
(1) Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.
(2) V postopkih po tem zakonu se ne uporabljajo določbe o zastaranju terjatev iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja.
(uporaba zakona, ki ureja pravdni postopek, in zakona, ki ureja postopek s kolektivno tožbo)
(1) Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih.
(2) Če je vložena kolektivna odškodninska tožba v skladu s tem zakonom, se za postopek s kolektivno tožbo, ki se vodi v skladu s tem zakonom, smiselno uporablja zakon, ki ureja postopek s kolektivno tožbo, če ta zakon ne določa drugače.
Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljnjem besedilu: sodišče).
(1) Pooblaščenec tožeče stranke vloge vloži v elektronski obliki, sodišče pa mu pisanja vroča po varni elektronski poti.
(2) Banka Slovenije in Republika Slovenija vloge vlagata v elektronski obliki, sodišče pa jima pisanja vroča po varni elektronski poti.
(javna objava dokumentov)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objavi:
– odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
– dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov ter cenitve nepremičnin;
– poročilo o obremenitvenih testih;
– povzetke vsebin dokumentov iz 3., 5., 8. in 9. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.
(2) Banka Slovenije prekrije podatke, ki se v skladu z zakonom štejejo za zaupne ali osebne podatke ali poslovno skrivnost. Ne glede na prejšnji stavek se ne prekrijejo naslednji osebni podatki fizičnih oseb, ki so sodelovale pri nastanku dokumentov iz prejšnjega odstavka:
– osebno ime,
– morebitni strokovni ali znanstveni naslov ter
– funkcija ali vloga fizične osebe pri posameznem izdanem dokumentu.
(3) Dokumenti iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena se objavijo v izvirniku oziroma kot skeniran izvirni dokument. Če je izvirnik v tujem jeziku, Banka Slovenije zagotovi in objavi tudi prevod dokumenta v slovenščini.
II. VIRTUALNA PODATKOVNA SOBA
(virtualne podatkovne sobe)
(1) Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: upravljavec podatkovne sobe), za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, vzpostavi ločeno virtualno podatkovno sobo, v kateri omogoča dostop do dokumentov in podatkov iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega zakona. Minister, pristojen za finance, objavi obvestilo o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Virtualna podatkovna soba je zasnovana tako, da:
– se vstop v virtualno podatkovno sobo omogoči samo osebam, ki jih določa 11. člen tega zakona;
– je vstop v virtualno podatkovno sobo avtomatiziran in poteka z uporabo sredstev elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti;
– izpolnitev pogoja iz 1. točke 11. člena tega zakona preveri programska rešitev v okviru virtualne podatkovne sobe;
– omogoča osebi, ki ji je bil v skladu s 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 13. točko 11. člena tega zakona omogočen vstop v virtualno podatkovno sobo, da sama omogoči vstop osebam, ki v virtualno podatkovno sobo vstopajo kot njeni pooblaščenci;
– se beležijo podatki, v kateri dokument je oseba vpogledala, in datum vsakega vpogleda v posamezen dokument.
(3) Vstop v virtualno podatkovno sobo, ki se nanaša na posamezno banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, ni več mogoč po preteku petih let od pravnomočnosti zadnje odločbe za posamezno banko, izdane v postopku, ki se vodi v skladu s tem zakonom. Ne glede na prejšnji stavek se vstop v virtualno podatkovno sobo ponovno omogoči morebitnemu vlagatelju izrednega pravnega sredstva, ustavne pritožbe ali pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice ter v tem primeru tudi nasprotni stranki, Republiki Sloveniji, Ustavnemu sodišču ter Evropskemu sodišču za človekove pravice, in sicer za čas do dokončne odločitve o vloženem pravnem sredstvu iz tega stavka.
(evidence osebnih podatkov, ki jih upravlja upravljavec podatkovne sobe)
(1) Za vsako virtualno podatkovno sobo upravljavec podatkovne sobe oblikuje evidenco oseb, ki lahko vstopajo v to sobo. Evidenca se oblikuje na podlagi seznamov iz 18. in 19. člena tega zakona, z vnosi pa jo dopolnjuje Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: ATVP) na podlagi podatkov, prejetih v vlogah za vstop v virtualno podatkovno sobo.
(2) Zaradi zagotovitve dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi in varstva podatkov, ki jih ti dokumenti vsebujejo, upravlja upravljavec podatkovne sobe evidence oseb, ki:
– imajo pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo;
– so imele pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo, vendar je ta pravica prenehala;
– imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniške storitve oziroma so opravile pravniški državni izpit, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznama iz prvega in drugega odstavka 19. člena tega zakona;
– imajo v Republiki Sloveniji pravico uporabljati naziv pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznamov iz tretjega in četrtega odstavka 19. člena tega zakona;
– so vstopile v virtualno podatkovno sobo.
(3) V evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se za vsako osebo obdeluje:
– v primeru nekdanjega imetnika, zakonitega zastopnika, tožnika, pooblaščenca ali izvedenca osebno ime, naslov in davčna številka;
– v primeru sodnika, sodnega osebja, višjega državnega odvetnika, državnega odvetnika, člana odbora iz 24. člena tega zakona ter predstavnika Banke Slovenije ali upravljavca podatkovne sobe osebno ime, naziv institucije, iz katere oseba prihaja, in davčna številka;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo lahko ta oseba vstopi;
– podatek, ali oseba v virtualno podatkovno sobo vstopa kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, sodno osebje, tožnik, višji državni odvetnik, državni odvetnik, član odbora iz 24. člena tega zakona, Banka Slovenije ali upravljavec podatkovne sobe;
– če oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga zastopa, pri čemer se v evidenci obdelujejo osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.
(4) V evidenci iz druge alineje drugega odstavka tega člena se za vsako osebo obdeluje:
– osebno ime, naslov oziroma naziv institucije, iz katere oseba prihaja, in davčna številka;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopala;
– podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, sodno osebje, tožnik, višji državni odvetnik, državni odvetnik, član odbora iz 24. člena tega zakona, Banka Slovenije ali upravljavec podatkovne sobe;
– če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci obdelujejo osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.
(5) V evidenci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena se za vsako osebo obdelujejo osebno ime, naslov in številka vpisa v imenik Odvetniške zbornice Slovenije oziroma evidenčno knjigo oseb, ki so opravile pravniški državni izpit.
(6) V evidenci iz četrte alineje drugega odstavka tega člena se za vsako osebo obdelujejo osebno ime, naslov in registrska številka iz registra, ki ga upravlja Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljnjem besedilu: ANR) oziroma Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: SIR).
(7) V evidenci iz pete alineje drugega odstavka tega člena se za vsako osebo obdeluje:
– identifikacijska oznaka njenega sredstva elektronske identifikacije;
– podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopila;
– osebno ime, naslov in davčna številka;
– podatek, v katere dokumente je oseba vpogledala, in datum vsakega vpogleda v posamezen dokument;
– podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, sodno osebje, tožnik, višji državni odvetnik, državni odvetnik, član odbora iz 24. člena tega zakona, Banka Slovenije ali upravljavec podatkovne sobe;
– če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci obdelujejo osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec;
– omrežni naslov (IP-naslov), s katerega je oseba vstopala v virtualno podatkovno sobo.
(8) Evidence iz prve do četrte alineje drugega odstavka tega člena se upravljajo do preteka petih let od pravnomočnosti zadnje odločbe za posamezno banko, izdane v postopku, ki se vodi v skladu s tem zakonom. Evidenca iz pete alineje drugega odstavka tega člena se upravlja pet let po poteku roka iz prejšnjega stavka.
(9) Da se zagotovi izvrševanje tega zakona, lahko upravljavec podatkovne sobe dostopa do vseh evidenc iz tega člena. ATVP lahko dostopa do evidenc iz prve do četrte alineje drugega odstavka tega člena.
(osebe, ki se jim omogoči vstop v virtualno podatkovno sobo)
Vstop v virtualno podatkovno sobo se omogoči:
1. osebam, ki so vpisane na seznamu iz prvega odstavka 18. člena tega zakona in niso imetnice računa, ki je v seznamu označen kot fiduciarni račun;
2. osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije imetnice vrednostnih papirjev z ISIN kodami XS0283183084, XS0270427163, XS0325446903, XS0208414515 in niso nastopale kot poddepozitar;
3. osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije imetnice vrednostnih papirjev s seznama iz prvega odstavka 18. člena tega zakona ali imetnice vrednostnih papirjev z ISIN kodami iz prejšnje alineje, ki so se ob izdaji odločbe Banke Slovenije vodili na računu poddepozitarja;
4. osebam, ki so bile ob izdaji odločbe Banke Slovenije upnice banke iz naslova hibridnega ali podrejenega posojila, ki je predstavljalo kvalificirano obveznost banke;
5. osebam, ki so upravičene do vstopa na podlagi odločbe sodišča, če so vstop zahtevale s tožbo iz drugega odstavka 27. člena tega zakona;
6. osebi, ki z drugo javno listino izkaže, da je nekdanji imetnik ali je prizadeta zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije;
7. Banki Slovenije in upravljavcu podatkovne sobe;
8. pooblaščencu osebe iz 1. do 6. in 13. točke tega člena, ki je vpisan na seznam iz 19. člena tega zakona in je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik;
9. pooblaščencu osebe iz 1. do 6. in 13. točke tega člena, ki ni vpisan na seznam iz 19. člena tega zakona, za katerega je SIR izdal mnenje, da ima ustrezne kvalifikacije in znanja, potrebna za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi, ali se izkaže s potrdilom, iz katerega izhaja, da je opravil pravniški državni izpit;
10. članom odbora iz 24. člena tega zakona;
11. višjim državnim odvetnikom in državnim odvetnikom;
12. sodišču, ki odloča o zadevah na podlagi tega zakona, in osebam, ki jih je sodišče tekom postopka pooblastilo za vstop, in
13. pravni osebi zasebnega prava, ki lahko vloži kolektivno odškodninsko tožbo na podlagi tega zakona.
(vstop v virtualno podatkovno sobo)
(1) Osebi iz 1. točke prejšnjega člena, ki je fizična oseba, se vstop omogoči na podlagi vloge, ki je vložena elektronsko in je oddana z uporabo sredstev elektronske identifikacije.
(2) Osebi iz 1. točke prejšnjega člena, ki je pravna oseba, se vstop omogoči na podlagi vloge, ki je vložena elektronsko in je oddana z uporabo sredstva elektronske identifikacije, ki je izdano njenemu zakonitemu zastopniku.
(3) Osebam iz 8. točke prejšnjega člena omogoči vstop pooblastitelj iz 1. do 6., 12. in 13. točke prejšnjega člena z uporabo programske rešitve v okviru virtualne podatkovne sobe.
(4) Preostalim osebam iz prejšnjega člena omogoči vstop v virtualno podatkovno sobo ATVP v skladu s 13. in 14. členom tega zakona. ATVP omogoči posamezni osebi vstop v virtualno podatkovno sobo tako, da vpiše to osebo v evidenco oseb iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona.
(postopek ATVP glede vstopa v virtualno podatkovno sobo)
(1) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo iz 2. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži potrdilo centralnega depozitarja, da je bila ta oseba ob izbrisu vrednostnega papirja z ISIN kodo iz 2. točke 11. člena tega zakona imetnik tega vrednostnega papirja.
(2) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo iz 3. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži potrdila centralnega depozitarja in poddepozitarjev, da je bila ta oseba ob izbrisu vrednostnega papirja s seznama iz prvega odstavka 18. člena tega zakona ali ob izbrisu vrednostnega papirja z ISIN kodo iz 2. točke 11. člena tega zakona imetnik tega vrednostnega papirja.
(3) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo iz 4. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži izvirnik pogodbe ali overjen prepis izvirnika pogodbe, ki je bila podlaga za nastanek obveznosti, ki je predstavljala kvalificirano obveznost banke.
(4) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo iz 5. oziroma 6. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži odločbo sodišča oziroma javno listino.
(5) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo iz 9. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži mnenje SIR, da ima ta oseba ustrezne kvalifikacije in znanja, potrebna za strokovno presojo dokumentov v virtualni podatkovni sobi, ali priloži potrdilo, iz katerega izhaja, da je opravila pravniški državni izpit.
(6) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebo, ki zastopa osebo iz 13. točke 11. člena tega zakona, če ta vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo priloži akt o ustanovitvi osebe, ki jo zastopa, in iz katerega je razvidno upravičenje za vložitev kolektivne odškodninske tožbe po tem zakonu.
(7) ATVP vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona osebe, ki jih v elektronski obliki sporočijo sodišče, Državno odvetništvo, Banka Slovenije in upravljavec podatkovne sobe. Sporočilo iz prejšnjega stavka vsebuje podatke iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona.
(vstop v virtualno podatkovno sobo na podlagi evidence, ki jo dopolnjuje ATVP)
(1) Če ATVP osebo iz 2., 3., 4., 5., 6., 9. in 13. točke 11. člena tega zakona vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona, vnese njene podatke v sistem virtualne podatkovne sobe in jo o tem obvesti.
(2) Če ATVP osebe ne vpiše v evidenco iz prve alineje drugega odstavka 10. člena tega zakona, ker niso izpolnjeni pogoji iz prvega do šestega odstavka prejšnjega člena, izda odločbo o zavrnitvi vstopa v virtualno podatkovno sobo. Zoper to odločbo ni pritožbe in ni dopusten upravni spor. Osebe iz 2., 3., 4., 5., 6., 9. in 13. točke 11. člena tega zakona, ki jim je bil vstop zavrnjen, lahko zahtevajo vstop v virtualno podatkovno sobo s tožbo iz prvega odstavka 27. člena tega zakona, o čemer se oseba v odločbi pouči.
(3) Ne glede na določbe zakona, ki ureja trg finančnih instrumentov, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek:
– lahko izda odločbo ATVP iz prejšnjega odstavka direktor ATVP ali oseba, ki jo za to pooblasti direktor ATVP;
– v postopku izdaje odločbe iz prejšnjega odstavka ATVP ne poziva vlagateljev, da odpravijo pomanjkljivosti nepopolne ali nerazumljive vloge;
– o vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo ATVP odloči v petih delovnih dneh od njenega prejema.
(4) Za opravljanje nalog iz prejšnjega in tega člena je ATVP upravičena do plačila nadomestila v višini 50 eurov na vlogo, ki se plača iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe med ATVP in Republiko Slovenijo.
(5) Vloga iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega člena se vloži na obrazcu, ki ga določi ATVP in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Obrazec vsebuje naslednje osebne podatke vlagatelja: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, davčno številko, matično številko pravne osebe, vrsto vrednostnega papirja, količino vrednostnih papirjev ter druge podatke, ki omogočajo identifikacijo vrednostnih papirjev, njihovega imetnika in računa, na katerem so se ti vrednostni papirji vodili. Vloga iz petega in šestega odstavka prejšnjega člena vsebuje tudi druge podatke, ki izkazujejo upravičenost za vpis v skladu s petim in šestim odstavkom prejšnjega člena.
(odgovornost za škodo, ker je bil vstop v virtualno podatkovno sobo omogočen osebi, ki ji ne bi smel biti)
Če so listine, ki so bile priložene vlogi za vstop v virtualno podatkovno sobo, predrugačene ali ponarejene ali če vsebujejo neresnične podatke, je oseba, ki je predložila takšne listine, odgovorna za škodo, ki je nastala, ker ji je ATVP dovolila vstop v virtualno podatkovno sobo, če je vedela ali bi morala vedeti za predrugačenost ali ponarejenost listine oziroma neresničnost podatkov.
(vstop v virtualno podatkovno sobo v prostorih upravljavca podatkovne sobe)
Upravljavec podatkovne sobe omogoči osebam iz 1. do 6. točke 11. člena tega zakona uporabo programske in strojne opreme za vstop v virtualno podatkovno sobo v prostorih, ki jih za ta namen vzpostavi. Pred vstopom v prostor oseba podpiše izjavo iz drugega odstavka 21. člena tega zakona.
(ukinitev vstopa v virtualno podatkovno sobo)
(1) Ko upravljavec podatkovne sobe po varni elektronski poti prejme seznam sodišča iz drugega odstavka 32. člena tega zakona, onemogoči vstop v virtualno podatkovno sobo vsem osebam iz 1. do 6. in 13. točke 11. člena tega zakona, ki niso vložile tožbe v skladu s tem zakonom. Ko upravljavec podatkovne sobe osebam iz prejšnjega stavka onemogoči vstop, s tem onemogoči vstop tudi njihovim pooblaščencem.
(2) Tožnikom in njihovim pooblaščencem se vstop v virtualno podatkovno sobo omogoča do pravnomočnosti odločbe sodišča, s katero se konča postopek. Sodišče pošlje enkrat mesečno upravljavcu podatkovne sobe seznam tožnikov, o tožbah katerih je bilo pravnomočno odločeno. Če je zoper pravnomočno odločbo vloženo izredno pravno sredstvo, se tožniku in njegovim pooblaščencem vstop omogoča do dokončanja tega postopka.
(3) Osebam iz 7., 10., 11. in 12. točke 11. člena tega zakona se vstop v virtualno podatkovno sobo omogoča do dokončanja postopkov v skladu s tretjim odstavkom 9. člena tega zakona in prejšnjim odstavkom.
(pošiljanje podatkov ATVP in upravljavcu podatkovne sobe)
(1) KDD – Centralna klirinško depotna družba, d. d. (v nadaljnjem besedilu: KDD), pošlje ATVP in upravljavcu podatkovne sobe sezname oseb, ki so bile na dan izreka izrednega ukrepa imetnice nematerializiranih vrednostnih papirjev z naslednjimi ISIN kodami: SI0021103526, SI0022103111, SI0021104052, SI0022103046, SI0021109598, SI0021200405, SI0022102964, SI0022103103, SI0022102766, SI0021107329, SI0022102683, SI0022102956, SI0022102261, SI0022103277, SI0022103319, SI0021108608, SI0021107634, SI9921107750, SI0022102782, SI0022102709, SI0022102998 in SI0022103285.
(2) Seznami iz prejšnjega odstavka vsebujejo za vsak vrednostni papir iz prejšnjega odstavka naslednje podatke o vsakem imetniku in njegovem računu: osebno ime oziroma firmo, naslov oziroma sedež, davčno številko, enotno matično številko občana, matično številko pravne osebe, morebitno oznako, ki jo je imetniku dodelila KDD, ISIN kodo, LEI kodo, oznako vrednostnega papirja, količino vrednostnih papirjev, oznako tipa računa, oznako člana, ki vodi posamezen račun, in številko posameznega računa.
(seznami, ki jih pošljejo Odvetniška zbornica Slovenije, ministrstvo, pristojno za pravosodje, ANR, SIR, generalni državni odvetnik in sodišče)
(1) Odvetniška zbornica Slovenije pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam odvetnikov in tujih odvetnikov, ki lahko v Republiki Sloveniji opravljajo odvetniške storitve.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki so od leta 2006 opravile pravniški državni izpit.
(3) ANR pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki lahko uporabljajo naziv pooblaščeni revizor.
(4) SIR pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam oseb, ki lahko uporabljajo nazive preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik.
(5) Generalni državni odvetnik pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam državnih odvetnikov, ki zastopajo Republiko Slovenijo v postopkih na podlagi tega zakona.
(6) Sodišče pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam članov odbora iz 24. člena tega zakona in seznam oseb iz 12. točke 11. člena tega zakona.
(7) Odvetniška zbornica Slovenije, ministrstvo, pristojno za pravosodje, ANR in SIR do 5. dne v mesecu upravljavcu podatkovne sobe sporočijo morebitne spremembe vpisov v seznam, ki ga vodijo.
(8) Seznami iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena za vsako osebo vsebujejo osebno ime, naslov in številko vpisa v imenik Odvetniške zbornice Slovenije oziroma evidenčno knjigo oseb, ki so opravile pravniški državni izpit oziroma registrsko številko iz registra, ki ga vodi ANR oziroma SIR. Seznami iz petega in šestega odstavka tega člena za vsako osebo vsebujejo osebno ime in naziv institucije, iz katere oseba prihaja.
(dokumenti v virtualni podatkovni sobi)
(1) Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi izroči upravljavcu podatkovne sobe:
1. odločbo Banke Slovenije z morebitnimi prilogami;
2. dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
3. oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
4. dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin;
5. poročilo o pregledu kakovosti sredstev, ki vključuje metodološka pojasnila glede oblikovanja slabitev in rezervacij ter za razvrščanje posameznih komitentov za namene ocenjevanja tveganj, ter oceno potrebnih slabitev in rezervacij po posameznih komitentih;
6. dokumente v zvezi z izvedbo povečanja osnovnega kapitala banke;
7. poročilo o obremenitvenih testih;
8. zapisnike in gradiva usmerjevalnega odbora, ki je usmerjal in nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank v letu 2013, vključno z zapisniki in gradivi delovnih teles odbora, ki so obravnavala posamezna področja skrbnega pregleda, vključno z metodološkimi usmeritvami, ter vključno z dokumenti glede izmenjave podatkov in obravnave ugotovitev in rezultatov;
9. druge dokumente, na katerih je temeljila odločba Banke Slovenije;
10. seznam z opisno navedbo dokumentov, ki so bili izločeni.
(2) Dokumente iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije izroči upravljavcu podatkovne sobe v izvirniku v elektronski obliki oziroma kot skeniran izvirni dokument, pri čemer Banka Slovenije prekrije osebne podatke in označi dokumente, ki so zaupni ali poslovna skrivnost. Če je izvirnik v tujem jeziku, Banka Slovenije zagotovi tudi prevod dokumenta v slovenščino. Banka Slovenije iz dokumentov izloči podatke, ki se nanašajo na fizične osebe, ki so bile stranke bank. Izločitev podatkov na podlagi prejšnjega stavka se ne nanaša na fizične osebe, ki so sodelovale pri nastanku dokumentov in podatkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Slovenski državni holding (v nadaljnjem besedilu: SDH) za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi upravljavcu podatkovne sobe izroči dokumente, iz katerih so razvidni pogoji za prenos tveganih postavk bank na nekdanjo Družbo za upravljanje terjatev bank, d. d. (v nadaljnjem besedilu: DUTB), vključno s podatki o terjatvah in o prenosnih cenah posameznih terjatev, ki so bile z banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, prenesene na DUTB. SDH pri ravnanju po tem odstavku označi dokumente, ki so zaupni ali poslovna skrivnost.
(4) Upravljavec podatkovne sobe za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, za objavo dokumentov in podatkov v virtualni podatkovni sobi zagotovi:
– dokumente medresorske komisije, imenovane na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/12, 63/13 – ZS-K, 23/14 – ZDIJZ-C, 104/15, 26/17 – ORZUKSB33, 27/17 – popr. in 174/20 – ZIPRS2122; v nadaljnjem besedilu: ZUKSB), v zvezi s postopkom odobritve državne pomoči bankam, ki so jim bili izrečeni izredni ukrepi, vključno s sklepi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) o uporabi ukrepov po ZUKSB v posamezni banki in programi prestrukturiranja;
– odločbe Evropske komisije o dovoljeni državni pomoči bankam, ki jim je bil izrečen izredni ukrep;
– seznam z opisno navedbo dokumentov, ki so bili izločeni.
(varovanje podatkov in dokumentov)
(1) Oseba, ki vstopa v virtualno podatkovno sobo, pred vstopom elektronsko podpiše izjavo o varovanju zaupnosti iz drugega odstavka tega člena.
(2) Izjava o varovanju zaupnosti se glasi: »Informacije, ki jih bom pridobil(-a) na podlagi vstopa v virtualno podatkovno sobo in ki izvirajo iz dokumentov ali podatkov in so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost, bom varoval(-a) kot take in jih bom uporabil(-a) izključno za uveljavljanje tožbenih zahtevkov v skladu z Zakonom o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (Uradni list RS, št. 44/24). Informacije iz dokumentov ali podatkov iz prejšnjega stavka moram razkriti, če to od mene zahteva zakon ali akt državnega organa, sprejet na podlagi zakona. Seznanjen(-a) sem, da sta izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivo dejanje ter da kazensko in civilno odgovarjam za neupravičeno uporabo ali razkritje zaupnega podatka.«.
(3) Dokumenti in podatki iz virtualne podatkovne sobe, ki so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost, se lahko uporabijo izključno za namen postopka po tem zakonu. Oseba, ki ima v skladu s tem zakonom dostop do dokumentov ali podatkov, dokumente ali podatke, ki so označeni kot zaupni ali kot poslovna skrivnost, varuje kot take.
(4) Če stranka zaupne podatke ali poslovne skrivnosti navede v vlogi v postopku v skladu s tem zakonom in je ta vloga namenjena izključno predložitvi sodišču, se to ne šteje za kršitev obveznosti varovanja dokumentov ali podatkov, ki so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost. Uporaba podatkov in dokumentov iz virtualne podatkovne sobe v nasprotju s prejšnjim stavkom se šteje za neupravičeno uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali zaupnega podatka.
(pravica do pridobitve podatkov in dokumentov)
(1) Ne glede na določbe drugih zakonov ima nekdanji imetnik zaradi zagotavljanja sodnega varstva v skladu s 27. in 36. členom tega zakona pravico do pridobitve katerega koli podatka ali dokumenta v zvezi z izrednim ukrepom, ki je pri Banki Slovenije.
(2) Podatek ali dokument, pridobljen na način iz prejšnjega odstavka, Banka Slovenije pošlje upravljavcu podatkovne sobe za objavo v virtualnih podatkovnih sobah iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
III. PREDHODNO MNENJE
(1) Sodišče na predlog vlade, Banke Slovenije ali neprofitnega reprezentativnega interesnega združenja, ki deluje v najboljšem interesu nekdanjih imetnikov (v nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje), in ki se lahko vloži najkasneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona, imenuje skupino neodvisnih strokovnjakov (v nadaljnjem besedilu: odbor) za izdelavo izvida (ugotovitev) in mnenja (v nadaljnjem besedilu: predhodno mnenje) o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov nastalo prikrajšanje v višini, ki je višje od prikrajšanja, ki bi jim nastalo, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni, in v primeru, da je takšno prikrajšanje nastalo:
– kakšna bi bila najverjetnejša obravnava posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke, če izredni ukrep ne bil izrečen, in
– koliko znaša razlika med najverjetnejšo in dejansko obravnavo posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke.
Sodišče lahko odboru naloži, da v predhodnem mnenju ugotovi in poda mnenje tudi glede drugih relevantnih dejstev.
(2) Če predlog za izdelavo predhodnega mnenja poda več reprezentativnih združenj, se za reprezentativno združenje za potrebe izvajanja tega člena in 24. člena tega zakona šteje tisto, ki je najbolj reprezentativno glede na kriterije, ki jih določa zakon, ki ureja kolektivne tožbe.
(3) Predlog za izdelavo predhodnega mnenja vsebuje predlog članov odbora, ki jih je predlagatelj upravičen predlagati po prvem odstavku 24. člena tega zakona. Sodišče na podlagi predloga iz prejšnjega stavka izda sklep o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja. Sodišče poleg sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča objavi tudi poziv, s katerim pozove preostala upravičena predlagatelja iz prvega odstavka tega člena, da v 30 dneh od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča sodišču predlagata člane odbora iz prvega odstavka 24. člena tega zakona.
(4) Če preostala upravičena predlagatelja v roku sporočita svoje kandidate iz prvega odstavka 24. člena tega zakona, sodišče pozove vse upravičene predlagatelje, da se lahko v 15 dneh po objavi kandidatov na sodni deski in spletni strani sodišča izjavijo o predlaganih kandidatih. V pozivu iz prejšnjega stavka sodišče sporoči tudi, koga namerava imenovati za predsednika odbora, in pozove upravičene predlagatelje, da mu pošljejo tudi mnenje glede tega imenovanja.
(5) Če preostala upravičena predlagatelja v roku ne sporočita kandidatov, te člane v 15 dneh od izteka roka iz tretjega odstavka tega člena imenuje sodišče.
(6) Sodišče po izteku roka iz četrtega odstavka tega člena izda sklep o imenovanju odbora v skladu s 24. členom tega zakona in hkrati odboru naloži izdelavo predhodnega mnenja iz prvega odstavka tega člena. Sodišče sklep iz prejšnjega stavka ter sklepe iz tretjega odstavka tega člena vroči upravičenim predlagateljem iz prvega odstavka tega člena in jih objavi v virtualni podatkovni sobi, na sodni deski in spletni strani sodišča.
(7) Odbor osnutek predhodnega mnenja pripravi v šestih mesecih od objave sklepa sodišča o imenovanju odbora iz prejšnjega odstavka v virtualni podatkovni sobi ter ga pošlje sodišču, sodišče pa ga vroči predlagateljem iz prvega odstavka tega člena v pripombe in dopolnitve, ki se lahko podajo v 30 dneh od prejema. Osnutek predhodnega mnenja sodišče objavi tudi v virtualni podatkovni sobi.
(8) V 30 dneh od objave osnutka predhodnega mnenja v virtualni podatkovni sobi lahko pripombe sodišču pošljejo tudi nekdanji imetniki, ki jim je omogočen vstop v virtualno podatkovno sobo.
(9) Odbor na podlagi pripomb iz sedmega in osmega odstavka tega člena v treh mesecih od izteka roka iz prejšnjega odstavka pripravi predhodno mnenje, ki vsebuje:
– predstavitev uporabljenih podatkov, izračunov in metod pri pripravi predhodnega mnenja;
– mnenje odbora v skladu s prvim odstavkom tega člena;
– opredelitev do pripomb iz sedmega in osmega odstavka tega člena.
(10) Sodišče predhodno mnenje iz prejšnjega odstavka objavi v virtualni podatkovni sobi, povzetek predhodnega mnenja pa isti dan objavi na spletni strani sodišča. Vsebino povzetka predhodnega mnenja pripravi odbor.
(11) V času od objave sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja na sodni deski in spletni strani sodišča do objave povzetka predhodnega mnenja v skladu s prejšnjim odstavkom rok za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona ne teče. Če povzetek predhodnega mnenja ni objavljen v dvanajstih mesecih po objavi sklepa sodišča o imenovanju odbora, se tek roka za vložitev tožbe iz 29. člena tega zakona nadaljuje.
(12) Vlado v postopku po tem členu zastopa Državno odvetništvo.
(pogoji za članstvo in sestava odbora)
(1) Odbor ima sedem članov, od katerih sodišče imenuje:
– dva člana na predlog vlade;
– enega člana na predlog Banke Slovenije;
– tri člane na predlog reprezentativnega združenja;
– enega člana, ki je predsednik odbora.
(2) Za člana odbora je lahko imenovana oseba, ki je strokovnjak s področja finančnega in bančnega prava, računovodstva, financ, revizije ali vrednotenja sredstev lahko pa tudi drug strokovnjak, če so njegova znanja po presoji sodišča potrebna.
(3) Za člana odbora poleg osebe, pri kateri obstajajo izločitveni razlogi za izvedenca v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, ne sme biti imenovan oziroma imenovana:
1. oseba, ki je opravljala pregled kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
2. oseba, ki je ali je bila v času izvajanja izrednih ukrepov zaposlena ali je sodelovala na drugi pogodbeni podlagi s pravno osebo, ki je opravljala preglede kakovosti sredstev bank, obremenitvene teste bank, za katere je bila izdana odločba Banke Slovenije, ali je izdelala oceno vrednosti sredstev banke, ki je bila pripravljena v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;
3. nekdanji imetnik in oseba, ki zastopa, je zastopala ali je kako drugače delovala za nekdanjega imetnika;
4. oseba, ki je ali je bila v obdobju 12 mesecev pred izrekom izrednega ukrepa ali v času izvajanja izrednega ukrepa:
a) član organa vodenja, organa nadzora ali vodja organizacijske enote banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep;
b) član revizijske komisije ali komisije za tveganja ali vodja organizacijske enote banke, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, ali je z njo sodelovala na drugi pogodbeni podlagi;
c) član organa vodenja ali organa nadzora DUTB, vodja organizacijske enote DUTB, zaposlena oseba pri DUTB ali oseba, ki je sodelovala na drugi pogodbeni podlagi z DUTB;
č) član medresorske delovne skupine, ustanovljene na podlagi zakona, ki je urejal ukrepe za krepitev stabilnosti bank;
d) funkcionar ali zaposlena oseba na Ministrstvu za finance ali v Banki Slovenije, ali
e) oseba, zaposlena pri Evropski komisiji, Evropski centralni banki ali Evropskem bančnem organu ali je z njimi sodelovala na drugi pogodbeni podlagi.
(4) Član odbora v postopku po tem zakonu sodišču nemudoma prijavi vse stike s tretjimi osebami, ki so povezane z izdelavo predhodnega mnenja ter obstoj morebitnih okoliščin iz prejšnjega odstavka.
(5) Člani odbora kot zaupne varujejo vse podatke, ki so jih dobili pri opravljanju nalog člana odbora, in jih smejo uporabiti le pri opravljanju teh nalog. Pri opravljanju svojih nalog so člani odbora neodvisni.
(6) Če ta zakon ne določa drugače, se za imenovanje in delovanje članov odbora smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, ki se nanašajo na izvedence.
(1) Administrativne zadeve za odbor opravlja sodišče.
(2) Predsednik odbora vodi seje in predstavlja odbor. Odbor je sklepčen, če je navzoča večina njegovih članov. Odbor odloča z večino glasov vseh članov, pri čemer se posamezen član glasovanja ne more vzdržati.
(3) Odbor lahko sodišču predlaga, da osebam iz prvega odstavka 36. člena tega zakona naloži, naj sodišču predložijo dokument ali podatek, ki je po mnenju odbora potreben za izdelavo predhodnega mnenja. Za postopek po tem odstavku se smiselno uporabljata 36. in 37. člen tega zakona.
(4) Člani odbora so upravičeni do povračila stroškov, ki so jim nastali v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu, in nagrade, ki jih krije Republika Slovenija. Minister, pristojen za finance, določi način ugotavljanja stroškov, vključno z višino nagrade članom odbora.
(1) Če iz predhodnega mnenja izhaja, da je vsem ali le nekaterim nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen, vlada z uredbo določi poravnalno shemo in podrobnejši način ter postopek izplačila, vključno z dinamiko izplačil, pri čemer v uredbi upošteva način obravnave posameznih razredov kvalificiranih obveznosti posamezne banke, kot jo je odbor opredelil na podlagi prvega odstavka 23. člena tega zakona. Dinamiko izplačil po prejšnjem stavku vlada določi na način, da se z njimi ne preseže obsega izdatkov, ki je za državni proračun določen v odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za posamezno obdobje.
(2) Poravnalna shema se določi za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, in sicer tako, da izplačilo po poravnalni shemi znaša 60% škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa, vključno s 60% zneska obresti, izračunanimi v skladu z 41. členom tega zakona, pri čemer se izplačilo po poravnalni shemi obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do dneva uveljavitve uredbe iz prejšnjega odstavka.
(3) Z izplačilom zneska oziroma v primeru obročnega izplačila z izplačilom prvega obroka plačila iz prejšnjega odstavka nekdanjemu imetniku preneha status nekdanjega imetnika po tem zakonu in ugasne pravica uveljavljanja zahtevkov iz naslova prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi odločbe Banke Slovenije.
(4) Oseba, zoper katero nekdanji imetnik uveljavlja zahtevek iz prejšnjega odstavka, lahko od upravljavca podatkovne sobe zahteva, da ji sporoči podatek o tem, ali je nekdanji imetnik prejel izplačilo v skladu s tem členom.
(5) Sredstva za izplačilo zneskov na podlagi tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(1) Tožnik lahko s tožbo, s katero uveljavlja odškodninsko varstvo v skladu s tem zakonom, zahteva, da sodišče ugotovi le obstoj obveznosti povrnitve škode, postavitev zahtevka po višini pa si lahko pridrži v skladu s 40. členom tega zakona. Tožba se vloži zoper Banko Slovenije.
(2) Tožnik lahko s tožbo iz prejšnjega odstavka zahteva tudi, da sodišče ugotovi, da je nekdanji imetnik.
(3) Tožnik lahko s tožbo iz prvega odstavka tega člena uveljavlja tudi tožbeni zahtevek, s katerim zahteva pridobitev podatkov in dokumentov v skladu z 22. členom tega zakona.
(4) Če tožnik uveljavlja tudi zahtevek iz drugega ali tretjega odstavka tega člena, sodišče najprej odloči o tem zahtevku, tožnik pa si lahko pridrži določitev višine zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira zahtevek iz prvega odstavka tega člena, do izteka roka, ki ga določi sodišče po pravnomočnosti odločitve o zahtevku iz drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(5) Pri odločanju o zahtevku iz tretjega odstavka tega člena sodišče presoja, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 37. člena tega zakona. Če sodišče temu zahtevku ugodi, določi način in pogoje pridobitve podatkov in dokumentov v skladu s tretjim, petim in šestim odstavkom 37. člena tega zakona.
(6) Ne glede na četrti odstavek 32. člena tega zakona tožba iz tega člena vsebuje vse identifikacijske podatke o stranki, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek.
(7) Če več nekdanjih imetnikov skupaj toži, tožbi iz tega člena priložijo popoln seznam strank z navedbo vseh identifikacijskih podatkov o stranki, kot jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek (v nadaljnjem besedilu: seznam strank), in v obliki, ki jo sporoči Center za informatiko Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(8) Če so bili vrednostni papirji vodeni na fiduciarnem računu, lahko tožbo v postopku, ki teče v skladu s tem zakonom, vloži le oseba, ki z neprekinjeno verigo potrdil, ki so jih izdali centralni depozitar in poddepozitarji, izkaže, da je bila ona ali njen pravni prednik na dan izreka odločbe Banke Slovenije imetnik vrednostnih papirjev, ki so prenehali zaradi izreka izrednega ukrepa Banke Slovenije.
(9) O tožbah, vloženih v skladu s tem zakonom, sodišče odloča prednostno.
(kolektivna odškodninska tožba)
(1) Ne glede na 2. člen Zakona o kolektivnih tožbah (Uradni list RS, št. 55/17 in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZKolT) lahko nekdanji imetniki uveljavljajo odškodninsko varstvo po tem zakonu tudi s kolektivno odškodninsko tožbo, če zahtevki izvirajo iz iste odločbe Banke Slovenije. Poziv za vložitev kolektivne odškodninske tožbe objavi sodišče na spletni strani sodišča in sodni deski v 15 dneh od objave obvestila iz 29. člena tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek sodišče poziv v primeru predloga iz prvega odstavka 23. člena tega zakona objavi v 15 dneh od objave predhodnega mnenja iz desetega odstavka 23. člena tega zakona v virtualni podatkovni sobi. V pozivu sodišče opozori na učinke kolektivne odškodninske tožbe, ki pa se ne raztezajo na pravico do vložitve tožbe v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prvi in drugi odstavek 30. člena ZKolT sodišče v primeru odobritve kolektivne odškodninske tožbe iz prejšnjega odstavka določi le uporabo sistema izključitve.
(3) Vlagatelj kolektivne odškodninske tožbe iz prvega odstavka tega člena je oproščen plačila sodnih taks.
Tožba iz 27. člena tega zakona se lahko vloži najpozneje v devetih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v skladu s tem zakonom, tožba iz prejšnjega člena pa v šestih mesecih od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe v skladu s tem zakonom.
Sodišče po poteku roka iz prejšnjega člena vroči v odgovor Banki Slovenije vse tožbe, v katerih tožniki uveljavljajo odškodninsko varstvo po tem zakonu in ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije.
(1) Rok za odgovor na tožbe je šest mesecev od vročitve tožb v skladu s prejšnjim členom.
(2) Za tožbe, ki so bile vložene pred objavo sklepa o začetku postopka za izdelavo predhodnega mnenja, se rok za odgovor prekine do objave povzetka predhodnega mnenja iz desetega odstavka 23. člena tega zakona na spletni strani sodišča.
(3) Če je vložena kolektivna odškodninska tožba, je ne glede na četrti odstavek 29. člena ZKolT rok za odgovor na tožbo enak roku iz prvega odstavka tega člena.
(združitev pravd in določitev vzorčnega postopka)
(1) Če kolektivna odškodninska tožba ni vložena v roku iz 29. člena tega zakona ali če sodišče vložene kolektivne odškodninske tožbe ne odobri, sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi posamezne pravde, v katerih so tožniki različnih redov kvalificiranih obveznosti in njihovi zahtevki izvirajo iz iste odločbe Banke Slovenije ter jih obravnava v vzorčnem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek.
(2) Sodišče pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam vseh tožnikov v 15 dneh po izdaji sklepa iz prejšnjega odstavka.
(3) V združenem postopku do pravnomočnosti sodbe o temelju dejanje posameznega tožnika učinkuje tudi v korist drugih tožnikov, ki zamudijo z opravo kakšnega pravdnega dejanja ali pravdnega dejanja niso opravili, če je tako dejanje njim v korist.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja pravdni postopek, lahko vloge strank ter pisanja in odločbe sodišča, razen sodbe, vsebujejo navedbo skupnega pooblaščenca strank in prvo stranko s seznama strank iz sedmega odstavka 27. člena tega zakona.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, sodišče v primeru iz prvega odstavka tega člena ne pridobi izjav strank o prekinitvi postopka in izjav tožnikov o navedbah v odgovoru na tožbo.
(1) Republika Slovenija v postopkih po tem zakonu nastopa kot stranski intervenient.
(2) Republika Slovenija se kot stranski intervenient pridruži Banki Slovenije.
Dokazno breme v postopkih po tem zakonu, razen v primeru dokazovanja po drugem in tretjem odstavku 27. člena ter po 43. členu tega zakona, je na Banki Slovenije.
(1) Ne glede na zakon, ki ureja sodne takse, obveznost plačila sodne takse nastane ob izteku roka iz prvega odstavka 40. člena tega zakona.
(2) Če ob izteku roka iz prvega odstavka 40. člena tega zakona, vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije, ni plačana sodna taksa, sodišče izda taksnemu zavezancu plačilni nalog v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse, in začne opravljati procesna dejanja.
(3) Če najmanj 30 nekdanjih imetnikov skupaj vloži tožbo iz 27. člena tega zakona in imajo skupnega pooblaščenca, so oproščeni plačila sodne takse.
36. člen
(predlog za izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču)
(1) Tožnik lahko sodišču predlaga, da Banki Slovenije, upravljavcu podatkovne sobe, Računskemu sodišču Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče), Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (v nadaljnjem besedilu: NPU), KDD, ATVP, Agenciji za zavarovalni nadzor (v nadaljnjem besedilu: AZN), SDH, banki, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, ali tretji osebi naloži, naj sodišču predloži dokument, za katerega trdi, da je pri naslovniku sklepa, od katerega se zahteva predložitev, ali razkrije podatek, za katerega trdi, da je znan naslovniku sklepa, od katerega se zahteva razkritje, ne glede na to, ali je ta dokument ali podatek označen kot zaupni ali osebni podatek ali kot poslovna skrivnost.
(2) Banka Slovenije ali stranski intervenient lahko sodišču predlagata, naj upravljavcu podatkovne sobe, računskemu sodišču, NPU, KDD, ATVP, AZN, SDH ali banki, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, naloži, naj sodišču predloži dokument, za katerega trdi, da je pri naslovniku sklepa, od katerega se zahteva predložitev, ali razkrije podatek, za katerega trdi, da je znan naslovniku sklepa, od katerega se zahteva razkritje, ne glede na to, ali je ta dokument ali podatek označen kot zaupni ali osebni podatek ali kot poslovna skrivnost.
(postopek odločanja o predlogu za izdajo sklepa o predložitvi dokazov sodišču)
(1) Sodišče izda sklep, s katerim ugodi predlogu iz prejšnjega člena, če:
– je predlog utemeljen z navedbami in dokazi, za katere je razumno pričakovati, da so predlagatelju sklepa iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena dostopni, in iz katerih verjetno izhaja, da je dokument ali podatek pri naslovniku sklepa in zakaj je dokument ali podatek pomemben za odločitev sodišča;
– presodi, da je dokument ali podatek pomemben za odločitev sodišča;
– je pomen dokumenta ali podatka za odločitev v postopku sorazmeren z morebitnim posegom v pravice oseb, ki niso naslovniki sklepa, zlasti ob upoštevanju namena in ciljev varovanja takih dokumentov in podatkov v skladu s predpisi.
(2) Sodišče obrazloži sklep, s katerim odloči o predlogu iz prejšnjega člena. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(3) Dokument ali podatek iz sklepa iz prvega odstavka tega člena naslovnik sklepa predloži upravljavcu podatkovne sobe, pri čemer dokument predloži v izvirniku oziroma overjenem prepisu. Če je izvirnik v tujem jeziku, naslovnik sklepa zagotovi tudi prevod dokumenta v slovenščino. Sodišče v tem sklepu tudi določi, kako se zagotovi varstvo dokumentov in podatkov, ki so zaupni ali osebni ali poslovna skrivnost, in odredi ukrepe, ki so potrebni za njihovo zaščito, pri čemer lahko:
– odredi delno ali celotno izključitev javnosti glavne obravnave;
– naslovniku sklepa naloži, naj v določenem roku predloži dokument ali razkrije podatek, pri čemer ne prekrije zaupnih ali osebnih podatkov ali podatkov, ki so poslovna skrivnost;
– naslovniku sklepa naloži, naj dokument ali podatek sodišču pošlje tudi v elektronski obliki in naj ga objavi na način, ki omogoča, da je dokument ali podatek v elektronski obliki dostopen vsem strankam;
– naslovniku sklepa naloži, naj pripravi in predloži različice listin, na katerih so prekriti deli, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke ali podatke, ki so poslovna skrivnost; ali
– izvedencu ali tretji osebi, ki jo sporazumno določijo stranke, omogoči, da pregleda dokumente ali podatke, ki vsebujejo zaupne ali osebne podatke ali poslovne skrivnosti, sodišče pa da navodila izvedencem ali tretji osebi za pripravo povzetkov v obliki, ki ne vsebuje zaupnih ali osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.
(4) Pravnomočen sklep iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče po uradni dolžnosti po pravilih zakona, ki ureja izvršilni postopek.
(5) Oseba, ki ima v skladu s sklepom sodišča dostop do dokumenta ali podatka, ki je označen kot poslovna skrivnost ali ki je varovani osebni ali zaupni podatek, se pouči, da sta izdaja in neupravičena pridobitev poslovne skrivnosti kaznivo dejanje in da kazensko in civilno odgovarja za neupravičeno uporabo ali razkritje osebnega ali zaupnega podatka.
(6) Dokumenti in podatki, ki so označeni kot zaupni, osebni ali poslovna skrivnost, se lahko uporabijo izključno za uveljavljanje sodnega varstva v postopku po tem zakonu. Oseba, ki ima v skladu s tem zakonom dostop do dokumentov ali podatkov, dokumente ali podatke, ki so označeni kot zaupni ali osebni ali kot poslovna skrivnost, varuje kot take.
(7) O predlogu za izdajo sklepa iz prejšnjega člena, ki je bil vložen ob vložitvi tožbe, odloča sodišče po izdaji sklepa iz prvega odstavka 32. člena tega zakona.
(8) Sodišče lahko v postopku odločanja o predlogu iz prejšnjega člena predhodno zahteva predložitev dokumenta ali podatka sodišču.
(9) Dokument ali podatek, ki se razkrije na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena, upravljavec podatkovne sobe objavi v virtualni podatkovni sobi.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek lahko sodišče, če je to potrebno zaradi varstva pravic oseb, na katere se dokument in podatek nanaša, odloči, da se dokument in podatek ne objavi v virtualni podatkovni sobi in da se dostop do dokumenta in podatka omogoči le izvedencem.
(1) Predhodno mnenje iz devetega odstavka 23. člena tega zakona se lahko uporabi kot dokaz v postopku.
(2) Če je potrebno izvesti dokaz z izvedencem, za izvedenca poleg osebe, pri kateri obstajajo izločitveni razlogi v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, ne sme biti imenovana oseba, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona.
(3) Izvedenec v sodnem postopku v skladu s tem zakonom sodišču prijavi vse stike s tretjimi osebami, ki so povezani z opravljanjem izvedenskega dela.
Če sodišče ugotovi, da so tožbeni zahtevki po podlagi utemeljeni, izda o tem sodbo o temelju, v kateri ugotovi, v kolikšni meri obstaja obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznosti banke.
(tožbeni zahtevek o višini)
(1) Tožnik postavi zahtevek o višini najpozneje v mesecu dni od vročitve pravnomočne sodbe o temelju, če ni bil postavljen že prej.
(2) Po poteku roka iz prejšnjega odstavka sodišče določi Banki Sloveniji rok, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni, v katerem ta odgovori na zahtevek iz prejšnjega odstavka.
(3) Po pravnomočnosti sodbe o temelju lahko sodišče razdruži pravde, združene po prvem odstavku 32. člena tega zakona, če se s tem pospeši obravnavanje posameznih pravd.
Odškodnina se obrestuje od dneva izdaje odločbe Banke Slovenije do izplačila. Odškodnina se obrestuje po obrestni meri, ki jo je v času teka obresti uporabljala Evropska centralna banka za operacije glavnega refinanciranja. Če Republika Slovenija tožniku ne izplača odškodnine v roku za izpolnitev, se odškodnina obrestuje od prvega naslednjega dne po poteku tega roka po obrestni meri zamudnih obresti.
S pravnomočnostjo sodb po tem zakonu, ki se glasijo na Banko Slovenije kot toženo stranko, preidejo obveznosti plačila po teh sodbah na Republiko Slovenijo.
(povrnitev izplačanih denarnih sredstev)
(1) Če Republika Slovenija izplača odškodnino v skladu s prejšnjim členom, lahko zahteva povrnitev tistega dela izplačanih denarnih sredstev ter drugih stroškov, ki predstavlja plačilo za škodo, ki sta jo Banka Slovenije ali oseba, ki jo je pooblastila Banka Slovenije in ko je delovala na podlagi njenih navodil, povzročili s svojim ravnanjem, če sta pri tem resno kršili svojo dolžnost skrbnega ravnanja iz 223.a člena ZBan-1.
(2) Tožbo mora Republika Slovenija vložiti najkasneje v enem letu od izplačila odškodnine.
(3) Predhodno mnenje iz devetega odstavka 23. člena tega zakona se lahko uporabi kot dokaz v postopku.
(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, ki se nanašajo na določitev roka za izpolnitev obveznosti, način in dobo izplačila zneska iz drugega odstavka tega člena Republika Slovenije in Banka Slovenije uredita s posebno pogodbo, pri čemer se dogovorita za takšno dinamiko izplačil, da vrednost splošnih rezerv Banke Slovenije v nobenem trenutku ne bo nižja od 1% njene bilančne vsote.
V. PREKRŠKOVNI ORGAN IN KAZENSKE DOLOČBE
Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških, storjenih po tem zakonu, in izreka globe po tem zakonu, je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, Banka Slovenije.
(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če dokumentov ali podatkov, ki so označeni kot zaupni ali poslovna skrivnost, ne uporablja izključno za namen uveljavljanja sodnega varstva po tem zakonu, ali jih ne varuje kot zaupne ali kot poslovno skrivnost (tretji odstavek 21. člena in šesti odstavek 37. člena).
(2) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 500 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
VI. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(dokumenti in podatki o izrednih ukrepih)
(1) Banka Slovenije objavi dokumente iz prvega odstavka 8. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(2) Upravljavec podatkovne sobe vzpostavi virtualne podatkovne sobe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) Banka Slovenije izroči upravljavcu podatkovne sobe dokumente v skladu s prvim odstavkom 20. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(4) SDH izroči upravljavcu podatkovne sobe dokumente iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(5) Upravljavec podatkovne sobe vzpostavi prostore iz 16. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(6) ATVP določi obrazec iz petega odstavka 14. člena tega zakona v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.
(sodni postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona)
(1) Sodišče, ki vodi postopek, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: prvotno sodišče), in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, se v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih. Po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopi prvotno sodišče zadevo pristojnemu sodišču po tem zakonu. Če tožba vsebuje več zahtevkov in se je prvotno sodišče v skladu s tem zakonom izreklo za nepristojno le za nekatere, pošlje prvotno sodišče pristojnemu sodišču kopijo tožbe, samo pa nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno.
(2) Če je zoper sklep iz prejšnjega odstavka vložena pritožba, prvotno sodišče o pritožbi odloči prednostno.
(3) Po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena in do poteka roka iz 29. člena tega zakona, ki se nanaša na vložitev tožbe iz 27. člena tega zakona, lahko tožnik spremeni tožbo v skladu s 27. členom tega zakona, za kar ni potrebna privolitev tožene stranke.
(4) Če tožnik v skladu s prejšnjim odstavkom zmanjša tožbeni zahtevek po višini in je sodna taksa že plačana, je upravičen do vračila sodne takse v znesku, ki presega sodno takso, ki se odmeri v postopku v skladu s tem zakonom.
(5) Če prvotno sodišče po pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena nadaljuje odločanje o zahtevkih, za katere je pristojno, lahko tožnik v roku, ki ga določi prvotno sodišče, spremeni tožbo, za kar ni potrebna privolitev tožene stranke.
(6) Če je oseba, ki je vložila samostojno tožbo, vključena v postopek na podlagi kolektivne odškodninske tožbe v skladu z določbami 28. člena tega zakona, se postopek s samostojno tožbo ustavi.
(7) Tožnik je v primeru, ko mu je na podlagi tega zakona dosojena odškodnina, upravičen tudi do povračila vseh stroškov v zvezi s tožbo, vloženo pred uveljavitvijo tega zakona.
(1) Center za informatiko Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona določi obliko zapisa iz sedmega odstavka 27. člena tega zakona, in jo objavi na spletnih straneh sodišča.
(2) KDD, ki upravlja centralni register, v katerem so bile vpisane posamezne kvalificirane obveznosti bank, ki so z odločbo Banke Slovenije v celoti prenehale, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona sodišču v elektronski obliki predloži identifikacijske podatke o imetnikih posameznih kvalificiranih obveznosti bank.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, ob tehnični izpolnitvi pogojev izda odredbo, v kateri določi datum, od katerega se uporabljajo določbe iz prvega in drugega odstavka tega člena ter 7. člena tega zakona. Odredba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(roki za pošiljanje podatkov ATVP in upravljavcu podatkovne sobe)
(1) KDD pošlje ATVP in upravljavcu podatkovne sobe sezname iz prvega odstavka 18. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(2) Odvetniška zbornica Slovenije pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz prvega odstavka 19. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz drugega odstavka 19. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(4) ANR pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(5) SIR pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz četrtega odstavka 19. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(6) Generalni državni odvetnik pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz petega odstavka 19. člena tega zakona v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
(7) Sodišče pošlje upravljavcu podatkovne sobe seznam iz šestega odstavka 19. člena tega zakona, ki se nanaša na seznam oseb iz 12. točke 11. člena tega zakona, v enem mesecu od uveljavitve tega zakona, seznam, ki se nanaša na člane odbora, pa v sedmih dneh od izdaje sklepa o imenovanju odbora.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
(1) Vlada uredbo v primeru iz prvega odstavka 26. člena tega zakona izda v treh mesecih od objave predhodnega mnenja iz desetega odstavka 23. člena tega zakona v virtualni podatkovni sobi.
(2) Minister, pristojen za finance, pravilnik iz četrtega odstavka 25. člena tega zakona izda v 30 dneh od objave sklepa sodišča o imenovanju odbora v virtualni podatkovni sobi.
(obvestilo o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe)
Minister, pristojen za finance, objavi obvestilo iz prvega odstavka 9. člena tega zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 450-03/24-4/34
Ljubljana, dne 23. maja 2024
EPA 1354-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
