Vsebina Uradnega lista

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. junija 2024.

Št. 003-02-1/2024-131

Ljubljana, dne 27. junija 2024

(1) Ta zakon ureja status Kobilarne Lipica in upravljanje premoženja, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno za opravljanje nalog Kobilarne Lipica, skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami Kobilarne Lipica in njihovo trženje z namenom uresničevanja javnega interesa ter doseganja kulturnih, naravovarstvenih, gospodarskih in razvojnih ciljev Kobilarne Lipica.

(2) Ta zakon določa poslanstvo, vizijo, načela, cilje in organiziranost Kobilarne Lipica.

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

– »Kobilarna Lipica« je matična kobilarna lipicancev, ki je spomeniško območje državnega pomena (EID 1-07245) in obsega kraško krajino, preoblikovano za potrebe paše teh konj, vključno z grajenimi strukturami, čredo lipicanskih konj, znanja, veščine in procese za rejo in vzrejo lipicancev, pravice intelektualne lastnine in premoženje v lasti Republike Slovenije;

– »posestvo Kobilarne Lipica« so nepremičnine v obsegu spomeniškega območja iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona;

– »nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica« sta posestvo Ravne in nepremično premoženje na vplivnem območju Kobilarne Lipica, ki ga ima Republika Slovenija v lasti in je namenjeno vzreji lipicancev;

– »posestvo Ravne« je nepremično premoženje v katastrski občini Kal (2499), na katerem poteka vzreja mladih lipicancev; obsega nepremičnine: parcele št. 2508/1, 2508/2, 2508/3, 2518/4, 2503/1, 2503/2, 2507/1, 2507/2, 2509/1, 2509/3, 2509/8, 2526, 2528, 2537, 2539, 2542/2, 2542/5, 2544, 2552, 2561, 2563/1, 2567/2, 2568/2;

– »vplivno območje Kobilarne Lipica« je kulturni spomenik državnega pomena Lipica – Kraška kulturna krajina, EID 1-024521, razglašen z Odlokom o razglasitvi Kraške kulturne krajine v Lipici za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 57/10);

– »lipicanec« je slovenska avtohtona plemenita pasma konj svetovnega ugleda, ki je nastala z načrtnim zgodovinskim razvojem pasme na slovenskem Krasu v Kobilarni Lipica;

– »čreda lipicanskih konj« so vsi lipicanci v lasti Republike Slovenije, vključno s konji, ki so v pogodbeni reji;

– »kulturne in naravne vrednote« so čreda lipicanskih konj, kulturna dediščina v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in naravne vrednote v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, ki so predmet zaščite po tem zakonu.

(1) Poslanstvo Kobilarne Lipica je ohranjanje genetske pestrosti, ohranjanje in razvoj črede lipicanskih konj, konjeništva in klasične jahalne šole, varovanje kulturnih in naravnih vrednot ter predstavljanje teh vrednot javnosti in izobraževanje o njih.

(2) Vizija Kobilarne Lipica je biti svetovno prepoznavna matična kobilarna lipicancev, ki bo s sožitjem med konji, ljudmi, tradicijo in okoljem najboljši zgled skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami ter trženja vrhunskih storitev za ljubitelje, obiskovalce in goste.

(1) Kobilarna Lipica je predmet posebne zaščite in varovanja Republike Slovenije.

(2) Kobilarna Lipica je v izključni in trajni lasti Republike Slovenije. Premoženja v Kobilarni Lipica iz 5. člena tega zakona ni dovoljeno odtujiti ali obremeniti, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni s tem zakonom.

(3) Prostorska ureditev posestva Kobilarne Lipica se določi z državnim prostorskim načrtom. Zaradi zagotavljanja prostorsko usklajenih in medsebojno dopolnjujočih se razmestitev dejavnosti območje državnega prostorskega načrta lahko vključuje tudi vplivno območje, če so ureditve usklajene z dejavnostmi, ki prispevajo k ohranjanju in promociji kulturnih in naravnih vrednot vplivnega območja.

(1) Premoženje v Kobilarni Lipica obsega zlasti:

– čredo lipicanskih konj,

– nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije, vključno z grajenimi strukturami, in nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije,

– pravice intelektualne lastnine, povezane s Kobilarno Lipica,

– premičnine, ki so v lasti Republike Slovenije.

(2) Nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica in nepremično premoženje zunaj posestva Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije in je namenjeno izvajanju nalog po tem zakonu, se ne smeta odtujiti ali obremeniti, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni s tem zakonom.

(3) Čreda lipicanskih konj, premična kulturna dediščina in pravice intelektualne lastnine Republike Slovenije iz prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena se ne smejo odtujiti ali obremeniti, razen v primerih, določenih s tem zakonom.

(4) Premično kulturno dediščino iz prejšnjega odstavka sestavljajo stavbna oprema v kulturnih spomenikih, oprema kapele sv. Antona Padovanskega, zbirka likovnih del Avgusta Černigoja, vzrejne knjige, muzejska zbirka Kobilarne Lipica in parkovna plastika – forma viva.

(5) Nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, ki je v lasti Republike Slovenije in ni potrebno za opravljanje nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona, lahko da družba iz prvega odstavka 9. člena tega zakona v najem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države, in predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(6) Premično premoženje na spomeniškem območju, ki je v lasti Republike Slovenije in ni kulturna dediščina ter ni potrebno za opravljanje nalog po tem zakonu, se lahko proda, odda v najem ali drugače odtuji v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države.

(7) Na podlagi načrta razpolaganja z lipicanci iz tretje alineje drugega odstavka 11. člena tega zakona se lahko ne glede na tretji odstavek tega člena posamezni konji iz črede lipicanskih konj, ki niso potrebni za izvajanje nalog iz 12. člena tega zakona, odtujijo ali oddajo v najem v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države. Z odtujitvijo ali oddajo v najem se ne sme ogroziti dolgoročno zagotavljanje plemenskega jedra črede lipicanskih konj iz drugega odstavka 41. člena tega zakona.

(8) Prihodki od odtujitve ali oddaje v najem iz petega, šestega in sedmega odstavka tega člena so prihodek Republike Slovenije, razen prihodkov od oddaje stanovanj in drugih prostorov na posestvu Kobilarne Lipica v najem, ki so prihodek družbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.

(9) Pogodba, sklenjena v nasprotju s tem členom, je nična.

(1) Upravljanje Kobilarne Lipica zajema:

– skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami, kar vključuje naloge iz 12. člena tega zakona ter

– trženje kulturnih in naravnih vrednot in z njimi povezanih storitev, kar vključuje naloge iz 13. člena tega zakona.

(2) Upravljanje iz druge alineje prejšnjega odstavka mora biti usklajeno z upravljanjem iz prve alineje prejšnjega odstavka.

Pri upravljanju Kobilarne Lipica se upoštevajo naslednja načela:

– načelo gospodarnosti, ki pomeni, da je treba pri gospodarjenju s Kobilarno Lipica ravnati učinkovito in gospodarno z namenom uresničevanja poslanstva in vizije Kobilarne Lipica iz 3. člena tega zakona ter razvojne strategije iz prvega odstavka 10. člena tega zakona;

– načelo odgovornosti, ki pomeni, da je treba pri gospodarjenju s Kobilarno Lipica ravnati skrbno in odgovorno;

– načelo preglednosti, ki pomeni, da se zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev;

– načelo javnega interesa, ki pomeni skrb za zdravje in vzorno oskrbo lipicancev ter varovanje kulturnih in naravnih vrednot;

– načela in smernice korporativnega upravljanja.

Cilji upravljanja Kobilarne Lipica so:

– varstvo in razvoj konjereje in konjeništva po izročilu klasične jahalne šole;

– dolgoročno ohranjanje kulturnih in naravnih vrednot, kot so določene s tem zakonom;

– varstvo in razvoj spomeniškega območja Kobilarne Lipica;

– pospešen razvoj Kobilarne Lipica;

– uresničevanje poslanstva in vizije Kobilarne Lipica v skladu z načeli upravljanja iz prejšnjega člena;

– spodbujanje trajnostnega razvoja v vplivnem območju Kobilarne Lipica.

(1) Kobilarno Lipica upravlja družba Kobilarna Lipica d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: družba), katere ustanoviteljica in edina družbenica je Republika Slovenija, ki poslovnega deleža ne sme deliti ali odsvojiti.

(2) Družba je upravljavec nepremičnega premoženja iz druge alineje 2. člena tega zakona, ki je v lasti Republike Slovenije.

(3) Družba pri svojem poslovanju uresničuje cilje iz prejšnjega člena. Družba ustvarjeni dobiček namenja izvajanju dejavnosti iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona in ga ne izplača družbenici.

(4) Firma družbe je Kobilarna Lipica d.o.o. Družba ima sedež v Lipici.

(5) Skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona družba opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije.

(6) Trženje kulturnih in naravnih vrednot ter z njimi povezanih storitev iz druge alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona družba izvaja v svojem imenu in za svoj račun.

(7) Skrbnik nalog, ki jih ima Republika Slovenija za upravljanje Kobilarne Lipica, je ministrstvo, pristojno za turizem (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(8) Za družbo ne velja sistem plač javnih uslužbencev.

(1) Za doseganje ciljev upravljanja iz 8. člena tega zakona Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme razvojno strategijo Kobilarne Lipica za obdobje desetih let (v nadaljnjem besedilu: razvojna strategija).

(2) Razvojno strategijo pripravi družba v sodelovanju z ministrstvom, ki zbira in usklajuje predloge ministrstev, pristojnih za finance, za kmetijstvo, za naravne vire in prostor ter za kulturo, z njihovih delovnih področij ter v sodelovanju z Občino Sežana.

(3) Z razvojno strategijo se določijo strateški cilji razvoja Kobilarne Lipica in ukrepi za njihovo uresničitev. Razvojna strategija vsebuje zlasti smernice in cilje glede:

– razvoja črede lipicanskih konj in dobrobiti živali,

– razvoja konjereje in konjeništva, še zlasti klasične šole jahanja,

– razvojnih naložb za razvoj Kobilarne Lipica ter gradnje, obnove in vzdrževanja objektov,

– upravljanja kulturne krajine,

– vsebin načrta upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica,

– trajnostnega razvoja na vplivnem območju Kobilarne Lipica,

– razvoja zaposlenih, zlasti na področju konjeništva in klasične šole jahanja,

– mednarodnega sodelovanja,

– trženjskih dejavnosti v Kobilarni Lipica.

(4) Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica pripravi družba in ga sprejme vlada za obdobje petih let. Posamezne vsebine, potrebne za pripravo načrta upravljanja, se pripravijo v sodelovanju z ministrstvom ter ministrstvi, pristojnimi za kmetijstvo, za kulturno dediščino ter za naravne vire in prostor. Pred sprejetjem družba za načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica pridobi mnenja pristojnih organizacij za varstvo kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in pristojne organizacije za varstvo narave v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

(5) Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica vključuje najmanj:

– vizijo varstva in razvoja spomeniškega območja Kobilarne Lipica,

– pomembne usmeritve in načrt za razvoj konjereje, konjeništva in varstva kulturne dediščine,

– pregled kulturne dediščine in varovanih sestavin, ki jih je treba ohranjati in razvijati,

– načrt varstva in razvoja posamičnih kulturnih vrednot, ki jih je posebej treba ohranjati in razvijati,

– načrt predvidenih prostorskih ureditev, vključno s prostorskimi ureditvami na vplivnem območju, če je to potrebno zaradi zagotavljanja prostorsko usklajenih in medsebojno dopolnjujočih se razmestitev dejavnosti ter je v skladu z dejavnostmi, ki prispevajo k ohranjanju in promociji kulturnih vrednot vplivnega območja,

– načrt dejavnosti s finančnim okvirom, še posebej za zagotavljanje dostopnosti in upravljanje obiska,

– ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– kazalnike in način spremljanja izvajanja.

(1) Družba z letnim poslovnim načrtom družbe (v nadaljnjem besedilu: poslovni načrt), ki mora vsebovati tudi finančne projekcije, podrobno opredeli dejavnosti, potrebne za uresničevanje razvojne strategije iz prvega odstavka prejšnjega člena in načrta upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica iz četrtega odstavka prejšnjega člena v vsakem poslovnem letu.

(2) Poslovni načrt obsega opredelitev letnih ciljev, kazalnikov in ukrepov za upravljanja iz 6. člena tega zakona, in sicer najmanj:

– kazalnike za presojo uspešnosti,

– klasifikacijo črede lipicanskih konj s cilji in dejavnostmi za njen razvoj,

– načrt razpolaganja z lipicanci,

– ključne dejavnosti izvajanja nalog iz 12. in 13. člena tega zakona,

– letni obseg stroškov, ki jih družba zaračuna Republiki Sloveniji za upravljanje v njenem imenu in za njen račun iz prve alineje 6. člena tega zakona, po vrstah stroškov,

– letni program razvojnih investicij, gradnje, obnove in vzdrževanja objektov na posestvu Kobilarne Lipica in na nepremičninah zunaj posestva Kobilarne Lipica,

– oceno prihodkov in poslovnega izida družbe iz upravljanja Kobilarne Lipica iz 6. člena tega zakona,

– druge vidike upravljanja v poslovnem letu.

(3) Poslovni načrt pripravi družba in ga pošlje ministrstvu do 30. novembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto, ki ga v roku 30 dni predloži skupščini v sprejem.

(4) Posamezne sestavine, potrebne za pripravo poslovnega načrta, družbi na njen poziv pošljejo ministrstvo ter ministrstva, pristojna za kmetijstvo, za kulturno dediščino ter za naravne vire in prostor, vsako s področja svojih pristojnosti, prav tako pa tudi pristojne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine: pristojna organizacija za varstvo nepremične kulturne dediščine, pristojna organizacija za varstvo nesnovne dediščine in pristojna organizacija za varstvo premične dediščine.

Skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona zajema:

– upravljanje premoženja Kobilarne Lipica iz prvega odstavka 5. člena tega zakona,

– rejo in vzrejo lipicancev, njihovo razmnoževanje, selekcijo in rodovništvo,

– preizkušanje in šolanje konj za potrebe selekcije, dresurnega jahanja, vprežne vožnje in drugih konjeniških zvrsti,

– vodenje izvorne rodovniške knjige lipicancev,

– pridobivanje, konzerviranje, shranjevanje, prodajo in porazdelitev semena,

– oddajo konjev v rejo v skladu s tem zakonom,

– predstavljanje dejavnosti Kobilarne Lipica in razvijanje zavesti o kulturnih in naravnih vrednotah Kobilarne Lipica,

– skrb za posodabljanje rejskega programa v skladu z razvojem in dognanji stroke,

– spremljanje reje in vzreje lipicancev v lasti drugih pravnih in fizičnih oseb v Republiki Sloveniji, zagotavljanje strokovne pomoči pri reji in šolanju konj ter zagotavljanje plemenskega materiala za potrebe Združenja rejcev lipicancev Slovenije v skladu s poslovnim načrtom iz 11. člena tega zakona,

– mednarodno sodelovanje s sorodnimi ustanovami in organizacijami na področju konjereje in konjeništva lipicancev,

– izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za vzgojo črede, za šolanje konj in testiranje konj,

– izobraževanje in usposabljanje za učence, dijake in študente na področju konjeništva in konjereje,

– šolanje konj po načelih klasičnega konjeništva in klasične šole jahanja,

– izobraževanje in usposabljanje policistov za potrebe policijske konjenice,

– zagotavljanje konj za protokolarno konjeniško enoto slovenske policije in sodelovanje pri njenem programu,

– zagotavljanje konj za namene državnega protokola in sodelovanje pri njihovi uporabi,

– organizacija konjeniških tekmovanj v dresurnem jahanju in vprežni vožnji,

– izvedba postopkov prodaje konj,

– razpolaganje s konji v skladu s tem zakonom,

– varstvo, celostno ohranjanje in promocijo kulturne dediščine na spomeniškem območju,

– zagotavljanje javne dostopnosti območja Kobilarne Lipica na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in je usklajen z njegovim družbenim pomenom,

– vzdrževanje in ohranjanje kulturne krajine,

– izboljševanje stanja in uporabe grajenih delov spomeniškega območja v skladu z njihovimi varovanimi sestavinami in varstvenim režimom,

– predstavljanje zgodovine Kobilarne Lipica, reje in vzreje lipicancev,

– hranjenje in predstavljanje premične dediščine, ki je del spomeniškega območja, v skladu z varovanimi sestavinami in varstvenim režimom,

– upravljanje imena in podobe kulturnega spomenika, geografske označbe lipicanec in znamk Kobilarne Lipica,

– načrtovanje in izvajanje investicij.

Trženje kulturnih in naravnih vrednot ter z njimi povezanih storitev iz prejšnjega člena zajema:

– izobraževanje in usposabljanje na področju konjeništva za zunanje uporabnike,

– jahanje, vožnjo v vpregi in podkovstvo,

– organizacijo in izvajanje izobraževalnih, strokovnih in raziskovalnih programov, povezanih s konjerejo, konjeništvom ter varstvom kulturnih in naravnih vrednot,

– zaračunavanje vstopnin in storitev za oglede Kobilarne Lipica, programov klasične jahalne šole in treningov ter drugih konjeniških dogodkov,

– turistično in terapevtsko jahanje, vožnje s kočijo,

– dejavnost gostinstva, vključno s hotelirstvom in organizacijo dogodkov,

– kongresno dejavnost,

– oddajo nepremičnin za organizacijo dogodkov,

– izvajanje športne in rekreativne dejavnosti,

– trženje bazena in storitev za dobro počutje,

– trgovinsko dejavnost,

– oddajo stanovanj in drugih prostorov na posestvu Kobilarne Lipica,

– druge naloge, ki izboljšujejo kakovost in pestrost celotne ponudbe Kobilarne Lipica in se izvajajo v skladu z omejitvami, določenimi s tem zakonom.

(1) Družba Republiki Sloveniji za trženje kulturnih in naravnih vrednot plačuje letno nadomestilo v višini 3 odstotkov prihodkov od izvajanja nalog iz prejšnjega člena. Vsaka tri leta oziroma v primeru dodatnih naložb ministrstvo opravi analizo ustreznosti višine tega nadomestila. Na podlagi opravljene analize ustreznosti lahko vlada določi letno nadomestilo v drugačnem odstotku, kot je določen v tem členu, ki pa ne sme biti nižji od 3 odstotkov.

(2) Letno nadomestilo iz prejšnjega odstavka je plačilo družbe za uporabo nepremičnin, ki se uporabljajo za izvajanje nalog iz prejšnjega člena.

(3) Letno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena družba plačuje med letom kot mesečno akontacijo. Višina akontacije, metodologija za njen izračun in dinamika plačil ter višina letnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena se določijo v pogodbi med družbo in Republiko Slovenijo.

(4) Družba ministrstvu do 31. marca tekočega leta pošlje vse podatke, potrebne za izračun višine letnega nadomestila za izvajanje nalog iz prejšnjega člena za preteklo leto. Ministrstvo najpozneje do 30. aprila tekočega leta opravi dejanski obračun višine letnega nadomestila za izvajanje nalog iz prejšnjega člena za preteklo leto. Pogodbeni stranki v primeru morebitnih razlik med vplačanimi akontacijami in dejanskim obračunom v enkratnem znesku druga drugi poravnata razliko v roku, ki ni daljši od 30 dni od dneva dejanskega obračuna.

(1) Družba ustvarja prihodke z opravljanjem nalog iz 12. in 13. člena tega zakona. Za izvajanje nalog iz 12. člena tega zakona prejema družba plačila iz sredstev državnega proračuna, storitve na podlagi nalog iz 13. člena tega zakona pa plačujejo njihovi uporabniki.

(2) Republika Slovenija in družba skleneta pogodbo za opravljanje nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona.

(3) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se uredi način uresničevanja medsebojnih pravic in obveznosti pri izvajanju nalog skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona, zlasti za:

– vrste in obseg nalog,

– način izračuna in višino letnega plačila za opravljene naloge,

– način in roke za poročanje o opravljenih nalogah,

– način in roke za izplačilo letnega plačila za opravljene naloge,

– način in oblike nadzora nad izvajanjem pogodbe, ki ga v imenu Republike Slovenije izvaja ministrstvo.

(4) Predvideni obseg nalog in višina letnega plačila za opravljene naloge iz 12. člena tega zakona se opredelita v poslovnem načrtu iz 11. člena tega zakona. Na podlagi vsakokratnega poslovnega načrta se sklene dodatek k pogodbi iz drugega odstavka tega člena.

(5) Višina letnega plačila za opravljene naloge iz 12. člena tega zakona, ki ne vključuje DDV, ne sme preseči zneska stroškov za izpolnjevanje obveznosti izvajanja nalog iz 12. člena tega zakona.

(6) Družba mora za naloge iz 12. in 13. člena tega zakona zagotoviti ločeno računovodstvo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(1) Republika Slovenija za investicije v svoje premoženje v Kobilarni Lipica zagotavlja financiranje iz proračuna Republike Slovenije. Investicije in investicijsko vzdrževanje v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja družba.

(2) Družba za Republiko Slovenijo kot dober in skrben gospodarstvenik opravlja naslednje dejavnosti:

– načrtuje investicije,

– skrbi za redno vzdrževanje premoženja,

– koordinira pripravo projektne dokumentacije,

– pripravlja investicijsko dokumentacijo za izvedbo posameznih investicij,

– zastopa lastnika pri pridobitvi gradbenih in uporabnih dovoljenj,

– oddaja javna naročila za izvedbo gradenj in nabav ter vodi celoten postopek oddaje naročil,

– vodi in izvaja investicije,

– potrjuje dela, ki jih izvedejo zunanji izvajalci, in podpiše primopredajni zapisnik,

– skrbi za nadzor nad izvajanjem investicij.

(1) Spomeniško območje po tem zakonu z vsemi nepremičninami, premičninami, nesnovno dediščino in pravicami intelektualne lastnine, ki so v lasti Republike Slovenije in so potrebne za skrb za Kobilarno Lipica in gospodarjenje z njo iz 12. člena tega zakona, ima družba v brezplačni uporabi.

(2) Premično premoženje, ki je v lasti Republike Slovenije, iz četrte alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona in nepremično premoženje na posestvu Kobilarne Lipica, vključno z grajenimi strukturami iz druge alineje prvega odstavka 5. člena tega zakona, ki ga je dovoljeno tržiti, ima družba v odplačni uporabi. Družba za uporabo tega premoženja Republiki Sloveniji plačuje letno nadomestilo v skladu s prvim odstavkom 14. člena tega zakona.

(3) Družba ima za skrb in gospodarjenje s kulturnimi in naravnimi vrednotami iz 12. člena tega zakona prednostno pravico pri sklenitvi zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča v lasti Republike Slovenije, ki so na vplivnem območju Kobilarne Lipica in na posestvu Ravne, v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, na način, da je družba na prvem mestu po vrstnem redu pred drugimi zakupniki iz drugega odstavka 27. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).

(4) Družba mora s premoženjem Republike Slovenije ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika in v skladu z najboljšimi praksami stroke na področju konjereje, konjeništva, kmetovanja, upravljanja premoženja, vzdrževanja nepremičnin in poslovnih dejavnosti.

(1) Družba upravlja naslednje pravice intelektualne lastnine, in sicer:

– ime in podobo kulturnega spomenika Kobilarna Lipica,

– geografsko označbo lipicanec, ki je bila na podlagi Uredbe o geografski označbi Lipicanec (Uradni list RS, št. 4/99) vpisana v register označb porekla blaga pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino,

– znamko Maestoso, št. 9371187, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 20. decembra 1994,

– znamko Lipica 1580, št. 9671315, figurativni znak, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997,

– znamko Lipica 1580, št. 200370016, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004,

– znamko Kobilarna Lipica, št. 200370017, registrirano pri Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino 26. maja 2004,

– mednarodno znamko Lipica 1580, št. 671631, registrirano pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino 22. aprila 1997.

(2) Poleg znamk iz prejšnjega odstavka družba upravlja tudi morebitne novoregistrirane znamke, ki se nanašajo na Kobilarno Lipica in so v lasti Republike Slovenije.

(3) Za prenos pravic za uporabo znamk iz tega člena na druge subjekte mora vlada podati soglasje. V soglasju se določijo merila in višina odškodnine za uporabo znamk.

(4) Družba pri upravljanju premoženja iz prvega odstavka 5. člena tega zakona uporablja pravice intelektualne lastnine brez nadomestila.

S tem zakonom se razglaša enota nepremične dediščine Lipica – Kobilarna Lipica, EID 1-07245, za spomeniško območje državnega pomena.

(1) Kobilarna Lipica ima s svojo kulturno krajino, preoblikovano za potrebe paše konj, vključno z grajenimi strukturami in dejavnostjo reje in vzreje lipicancev, izjemen kulturni in družbeni pomen za Republiko Slovenijo. Ima posebno kulturno vrednost kot izrazit dosežek človekove ustvarjalnosti in sobivanja v naravnem okolju ter je pomemben del prostora in dediščine Republike Slovenije. Kobilarna Lipica je spomeniško območje s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, zgodovinskimi ter simbolnimi in nesnovnimi vrednotami klasične reje lipicanca in suhozidne gradnje.

(2) Kobilarna Lipica je varovana kot kulturna vrednota z namenom ohranjanja avtentičnosti kulturne krajine in nadaljevanja tradicionalne reje in vzreje lipicancev v matični kobilarni. Zakonska zaščita omogoča ustrezno vzrejo in rejo lipicancev v Kobilarni Lipica ter boljšo celostno prepoznavnost spomeniškega območja, spodbuja primerno rabo in poudarja simbolni pomen celote.

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomeniškega območja za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– Kobilarna Lipica je v Sloveniji in širšem prostoru edinstvena s svojo več kot štiristoletno zgodovino urejanja kulturne krajine v skrbno izbranem prostoru na robu matičnega Krasa;

– Kobilarna Lipica je matični prostor vzreje avtohtone pasme lipicancev, ki so poimenovani s slovenskim imenom po nekdanji vasici Lipica;

– Kobilarna Lipica je izjemno spomeniško območje s kulturno krajino, ki je bila oblikovana z visoko stopnjo sožitja med kulturno rabo in naravnimi značilnostmi prostora za vzrejo lipicancev: z ograjenimi pašniki, dostopnimi drevoredi (Tržaški, Marmontov in Povezovalni drevored), kali in drugimi vodnimi zajetji ter zidom, ki omejuje matično območje kobilarne;

– Kobilarna Lipica je izjemen spomenik skupaj z upravnim središčem z dominantno graščino z galerijo Avgusta Černigoja, staro depandanso, kapelo sv. Antona Padovanskega, hotelom Klub, starejšimi hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji: Velbanco, Jubilejnim hlevom, hlevi z jahalnico Na Borjači, hlevoma 9 in 10; objekte so na tej lokaciji načrtno urejali in dopolnjevali od leta 1580 do danes za pašo, vzrejo, oskrbo konj in njihove skrbnike.

(2) Varovane sestavine spomeniškega območja so:

– krajinska ureditev z značilnim krajinskim tipom odprtih in polodprtih prostorov pašnikov do kamnitega zidu,

– mejni zid z monumentalnimi vhodi v Kobilarno Lipica in mreža zidov, ki so grajeni z veščinami in tehnikami suhozidne gradnje,

– grajeno jedro na griču sredi spomeniškega območja Kobilarne Lipica,

– krajinska zgradba s kraškimi reliefnimi značilnostmi, parcelacijo, pašniki z lesenimi ograjami,

– kali ter druga vodna zajetja, cisterne in zbiralniki (Fontana, Ledenica),

– komunikacijska mreža poti z drevoredi in razmerji med naravnimi in grajenimi sestavinami,

– lokacija graščinskega kompleksa, kapele sv. Antona in božjepotne kapelice Lurške Matere božje,

– vse ovrednotene grajene in likovne sestavine krajine,

– zunanjosti, vključno z gabariti ovrednotenih hlevov, graščine in hotela Klub,

– parkovna plastika – forma viva,

– avtohtoni gradbeni materiali, zlasti lokalni kamen in lesene ograje pašnikov,

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,

– muzejska zbirka Kobilarne Lipica.

(3) Spomeniško območje obsega nepremičnine: stavbe št. 2, 5, 6, 7, 8, 20, 73, 74, 75, 77, 92 in 122, vse k. o. 2458 Bazovica, ter parcele št. 1879, 1880, 1881, 1886, 1887, 1889, 1890/2, 1891, 1892, 1893, 1894, 1895/1, 1895/2, 1898, 1899/1, 1899/10, 1899/100, 1899/101, 1899/102, 1899/103, 1899/104, 1899/105, 1899/106, 1899/107, 1899/108, 1899/109, 1899/11, 1899/110, 1899/111, 1899/112, 1899/113, 1899/114, 1899/115, 1899/116, 1899/117, 1899/118, 1899/119, 1899/12, 1899/120, 1899/121, 1899/122, 1899/123, 1899/124, 1899/125, 1899/126, 1899/127, 1899/13, 1899/14, 1899/15, 1899/16, 1899/17, 1899/18, 1899/19, 1899/20, 1899/21, 1899/22, 1899/23, 1899/24, 1899/25, 1899/26, 1899/28, 1899/29, 1899/3, 1899/30, 1899/31, 1899/32, 1899/33, 1899/34, 1899/35, 1899/36, 1899/37, 1899/38, 1899/4, 1899/40, 1899/41, 1899/42, 1899/43, 1899/44, 1899/47, 1899/48, 1899/49, 1899/5, 1899/50, 1899/51, 1899/52, 1899/53, 1899/55, 1899/56, 1899/57, 1899/58, 1899/59, 1899/6, 1899/60, 1899/61, 1899/62, 1899/63, 1899/64, 1899/65, 1899/66, 1899/67, 1899/68, 1899/69, 1899/70, 1899/71, 1899/72, 1899/73, 1899/74, 1899/75, 1899/76, 1899/77, 1899/78, 1899/79, 1899/80, 1899/81, 1899/82, 1899/83, 1899/84, 1899/85, 1899/86, 1899/87, 1899/88, 1899/89, 1899/9, 1899/90, 1899/91, 1899/92, 1899/93, 1899/94, 1899/95, 1899/96, 1899/97, 1899/98, 1899/99, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1905, 1906, 1907, 1908/1, 1908/2, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1914, 1915, 1917, 1918, 1919, 1920, 1921, 1922, 1923, 1924, 1925, 1926, 1927, 2207/1 in 2208/2, vse k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Kapela sv. Antona Padovanskega (EID 1-03831).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik z zgodovinskimi in likovnimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– neoromanska kapela, ki je izstopajoč del graščinskega kompleksa in glavni sakralni objekt Lipice,

– kapela, ki ima tri kakovostne stebrne oltarje, glavni je posvečen Antonu Padovanskemu, stranska Sv. družini in sv. Janezu Nepomuku.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– lokacija, osnovna višinska in tlorisna zasnova kapele,

– zunanja podoba kapele z zvonikom na preslico z dvema zvonovoma in uro,

– notranja podoba z obstoječimi in morebitnimi starejšimi stenskimi poslikavami,

– oltarji in ohranjena oprema.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 2, k. o. 2458 Bazovica, in parcelo št. 1899/42, k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Velbanca (EID 1-09172).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta ob izteku Tržaškega drevoreda,

– hlev za plemenske žrebce ima v celoti ohranjeno osnovno namembnost,

– objekt je ključni del starega grajenega jedra kobilarne,

– obokan pritlični objekt je najstarejši datiran hlev kobilarne (1703),

– objekt ima ohranjeno stavbno zasnovo in dele stavbne opreme.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– namembnost,

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci,

– fasade z značilnimi ometi in kamnitimi detajli (portali, okenski okvirji),

– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 8, k. o. 2458 Bazovica, in parcelo št. 1899/82, k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Graščina z Galerijo Avgusta Černigoja (EID 1-09173).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi, umetnostnozgodovinskimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta zahodno ob izteku Tržaškega drevoreda,

– objekt je ključni in izhodiščni objekt starega grajenega jedra kobilarne,

– objekt ima v večjem delu stavbe ohranjeno upravno namembnost,

– objekt ima ohranjeno stavbno zasnovo,

– del objekta je kakovostno nadgrajen v Galerijo Avgusta Černigoja,

– ob objektu je na zahodni in južni strani terasast vrt.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci ter dimniki,

– fasade z značilnimi ometi in kamnitimi detajli (portali, okenski okvirji),

– notranja tlorisna razporeditev s kamnitimi stopnišči,

– ohranjena ureditev in stavbna oprema galerije ter likovna zbirka del Avgusta Černigoja,

– ohranjena shema terasastega vrta.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbi št. 5 in 7 ter parcele št. 1894, 1899/6, 1899/80, 1899/83 in 1899/84, vse k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Stara depandansa (EID 1-09174).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta na vzhodni strani upravnega središča,

– pritlični gospodarski objekt je ključni del starega grajenega jedra kobilarne,

– ohranjena je stavbna zasnova z gabariti,

– dodana je nova, zgodovinsko pričevalna vrednost z muzejsko (doživljajsko) vsebino – Muzej lipicanca.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci,

– fasade z značilnimi ometi in profiliran venčni zidec pod napuščem.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 6 in parcelo št. 1899/87 (del parcele, na kateri stoji stavba št. 6, k. o. 2458 Bazovica), k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Jubilejni hlev (EID 1-27626).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta na vzhodnem robu starega grajenega jedra,

– objekt je ključni del starega grajenega jedra kobilarne ob hipodromu,

– hlev je bil postavljen leta 1898/99, ob jubileju vladanja (50 let) cesarja Franca Jožefa,

– ohranjeni so stavbna zasnova in namembnost ter deli notranje opreme.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci,

– fasade z značilnimi ometi in kamnitimi detajli (portali, okenski okvirji),

– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema,

– namembnost hleva.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 77 in parcelo št. 1899/37, k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hlevi in jahalnica Na Borjači (EID-27627).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta – treh hlevov s pokrito jahalnico v jedru kobilarne,

– objekt, postavljen leta 1852, je ključni del kobilarne in vzreje mladih konj,

– ohranjeni sta stavbna zasnova in njena namembnost,

– ohranjeni so deli notranje opreme,

– v tridesetih letih prejšnjega stoletja sta bila ob hlevih postavljena dva betonska valjasta silosa za skladiščenje krme.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta s štirimi trakti okoli notranjega dvorišča,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci,

– fasade z značilnimi ometi in kamnitimi detajli (portali, okenski okvirji),

– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema,

– namembnost hleva,

– oblika in funkcija obeh silosov.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnine: stavbe št. 73, 74, 75 in 122 ter parcele št. 1899/34, 1899/91, 1899/92, 1899/93, 1899/94 in 1899/95, vse k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hleva 9 in 10 (EID 1-27628).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi, arhitekturnimi, etnološkimi in zgodovinskimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– pomemben prostorski položaj objekta na vzhodni strani ob Tržaškem drevoredu,

– objekt je ključni sestavni del širšega grajenega jedra kobilarne,

– hlev je bil postavljen leta 1819,

– ohranjeni so stavbna zasnova, detajli in namembnost.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta,

– strešni nakloni in enotna, priporočena kritina z opečnimi korci,

– fasade z značilnimi ometi in kamnitimi detajli (portali, okenski okvirji),

– notranja tlorisna razporeditev in ohranjena stavbna oprema,

– namembnost hleva.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 92 in parcelo št. 1899/101, k. o. 2458 Bazovica.

(1) V okviru Kobilarne Lipica se za kulturni spomenik državnega pomena razglasi enota dediščine: Lipica – Hotel Klub (EID 1-30496).

(2) Enota iz prejšnjega odstavka je kulturni spomenik s krajinskimi in arhitekturnimi vrednotami.

(3) Vrednote, ki dodatno utemeljujejo razglasitev enote iz prvega odstavka tega člena za kulturni spomenik državnega pomena, so:

– izjemen prostorski položaj objekta na zahodnem robu pod starim grajenim jedrom in ob Tržaškem drevoredu,

– objekt je značilna arhitektura skupine Kras in avtorsko prepoznavno delo Prešernovega nagrajenca Vojteha Ravnikarja,

– ohranjena je stavbna zasnova z obodnimi trakti in notranjim dvoriščem s pergolo,

– ohranjena je turistična gostinska namembnost.

(4) Varovane sestavine kulturnega spomenika so:

– osnovna prostorska umeščenost objekta,

– osnovna višinska in tlorisna zasnova objekta ter nivojske povezave z deli kobilarne,

– turistična gostinska namembnost, usklajena s potrebami kobilarne in konjereje.

(5) Kulturni spomenik obsega nepremičnini: stavbo št. 20 in parcelo št. 1917, k. o. 2458 Bazovica.

(1) Meje spomeniškega območja in posameznih kulturnih spomenikov so določene na digitalnem katastrskem načrtu, ki se uporablja v skladu s Sklepom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta (Uradni list RS, št. 131/03; datoteka z dne 16. februarja 2017; izvorno merilo 1:2880), in vrisane v temeljni topografski načrt v merilu 1:6500.

(2) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino, in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

(3) Meji spomeniškega območja in vplivnega območja sta informativno prikazani na publikacijski topografski karti v merilu 1:30000, ki je kot priloga sestavni del tega zakona.

(1) Za spomeniško območje in posamezne spomenike velja naslednji varstveni režim:

– ohranjanje in redno vzdrževanje varovanih sestavin v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti gabaritov, oblike, lege, materialov, konstrukcij, struktur in barvne podobe,

– ohranjanje in strokovno vzdrževanje oblikovanih sestavin kulturne krajine, prostorsko usklajenega součinkovanja vseh ovrednotenih grajenih struktur, vedut spomeniškega območja, zlasti v smereh dostopnih poti z drevoredi,

– ohranjanje namenske rabe kulturne krajine, predvsem za rejo in vzrejo lipicancev,

– strokovno vzdrževanje in obnavljanje krajinskih sestavin s poudarkom na arboristični negi posameznih dreves in vzdrževanju ograj,

– ohranjanje ustrezne, primarno osnovne rabe ovrednotenih grajenih struktur,

– strokovno in redno vzdrževanje kalov, cistern in drugih vodnih zajetij,

– zagotavljanje vkopov vseh električnih ali drugih vodov,

– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja kulturnega spomenika ter primarne reje in vzreje lipicancev,

– pri zagotavljanju dostopa gibalno oviranim osebam je treba ohranjati varovane sestavine,

– v primeru okrnitve kulturnega spomenika je treba zagotoviti vrnitev v prvotno stanje po navodilih zavoda in v breme povzročitelja,

– posegi za postavljanje, gradnjo in vzdrževanje objektov, nosilcev reklam ali drugih oznak ter infrastrukture so dovoljeni, če so potrebni za uporabo, funkcioniranje in prezentacijo Kobilarne Lipica in usklajeni s predhodno določenimi kulturno varstvenimi pogoji zavoda.

(2) Za ovrednoteno stavbno opremo in druge premičnine velja naslednji varstveni režim:

– ohranjanje stavbne opreme v celoti in neokrnjenosti (barve, lege, materialov, oblik, strukture, velikosti),

– ohranjanje in predstavljanje zbirk javnosti v skladu z muzejskimi standardi,

– konserviranje-restavriranje izvirnih sestavin je mogoče le pod strokovnim nadzorom pristojnih organizacij za varstvo kulturne dediščine,

– začasna premeščanja opreme in posameznih predmetov ali zbirk za razstave in druge promocije so dovoljena, vendar le po muzejskih standardih in s soglasjem pristojnih organizacij za varstvo kulturne dediščine.

Na spomeniškem območju je, razen izjem, ki so določene v načrtu upravljanja spomeniškega območja iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona, prepovedano:

– odlagati material na površine, ki niso za to posebej določene;

– zmanjševati obseg in kakovost kultivirane kraške krajine;

– posegati v vrtače z namenom izkoriščanja;

– rušiti obodno kamnito ograjo oziroma odnašati njeno gradivo;

– graditi objekte, namenjene vojaški ali policijski uporabi, ali uporabljati v miru območje za vojaške dejavnosti;

– odmetavati ali odlagati odpadke vseh vrst zunaj za to določenih in ustrezno urejenih krajev;

– izpuščati na površje, v kraško podzemlje ali v vodotoke onesnaženo vodo, naftne derivate ali druge nevarne snovi;

– kuriti na prostem ali v bližini gozda, razen na urejenih kuriščih;

– v gozdu uporabljati odprti ogenj;

– spreminjati kmetijske kulture in vegetacijske združbe na kmetijskih zemljiščih ali v gozdu z vnašanjem prostorastočih neavtohtonih rastlinskih vrst;

– vnašati osebke prostoživečih neavtohtonih živalskih vrst;

– požigati travniške in pašniške površine ter sežigati rastlinske ostanke na njivah brez nadzorstva polnoletne in opravilno sposobne osebe;

– uporabljati fitofarmacevtska sredstva na obdelovalnih zemljiščih tako, da so konji ogroženi;

– ubijati ali loviti prostoživeče živali, razen nezavarovanih lovnih vrst divjadi, ter jih prenašati, zastrupljati, zadrževati v ujetništvu ali vznemirjati;

– nabirati gobe in nabirati prostorastoče rastline ali njihove dele v komercialne namene;

– taboriti, parkirati in puščati motorna vozila ali bivalne prikolice zunaj za to določenih prostorov.

(1) Spomeniško območje se označi z oznakami, ki ne krnijo likovne podobe ali posameznih delov spomeniškega območja, in sicer na način, kot ga opredeljujejo predpisi s področja označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov.

(2) Število in mikrolokacije oznak se določijo v načrtu upravljanja spomeniškega območja.

(1) Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem nepremične dediščine opravlja zavod.

(2) Za vse posege v spomeniško območje je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ali mnenje zavoda v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, in zakonom, ki ureja graditev objektov.

(3) Strokovne naloge v zvezi z varstvom in ohranjanjem premične dediščine, ki je del spomeniškega območja, opravlja muzej, ki v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, izvaja državno javno službo muzejev na območju občine, v kateri leži Kobilarna Lipica (v nadaljnjem besedilu: pristojni muzej).

(4) Kakršen koli poseg v premično dediščino, ki je del spomeniškega območja, je dopusten le ob predhodnem soglasju pristojnega muzeja.

(5) Inventarno knjigo stavbne opreme v kulturnih spomenikih, opreme kapele sv. Antona Padovanskega, zbirke likovnih del Avgusta Černigoja, muzejske zbirke Kobilarne Lipica in parkovne plastike – forma viva trajno hrani upravljavec Kobilarne Lipica, kopije pa pristojni muzej in zavod.

(1) S tem zakonom se razglaša enota nesnovne dediščine Tradicionalna reja in vzreja lipicancev, EID 2-00054, za nesnovno dediščino državnega pomena.

(2) Nesnovna dediščina je vpisana na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO).

(1) Tradicionalna reja in vzreja lipicancev je reja konj te pasme v klasičnem baročnem tipu, ki se je formiral na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Gre za rejo lipicancev v okviru, razmerju ter z zunanjimi in značajskimi lastnostmi v skladu z dobro konjerejsko in konjeniško prakso, ki zagotavlja dobrobit in dobro počutje živali.

(2) Lipicanci se redijo za klasično dresurno jahanje in druge tradicionalne oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Način reje, rejski cilji, rejske metode in selekcijski program so opredeljeni v rejskem programu za lipicance.

(3) Lipicanci se redijo v objektih in na kraških površinah, ki se od nastanka kobilarne niso bistveno spremenili, so se pa kontinuirano vzdrževali in nadgrajevali z novimi strokovnimi spoznanji in praksami ter z uvajanjem novih tehničnih rešitev.

Enota nesnovne dediščine Tradicionalna reja in vzreja lipicancev (EID 2-00054) se razglaša za nesnovno dediščino državnega pomena z namenom, da se zagotovijo in ohranijo naslednje varovane sestavine:

– reja in vzreja lipicancev v klasičnem tipu,

– pašno-hlevska in prosta reja lipicancev v objektih in na kraških površinah,

– družbene prakse in tradicije reje in vzreje lipicancev,

– rodovniška knjiga.

Za celostno ohranjanje nesnovne dediščine državnega pomena ter podpiranje posameznikov in skupin, ki so njeni nosilci, veljajo naslednji varstveni ukrepi:

– spodbujanje reje lipicanca v klasičnem tipu,

– spodbujanje trajnostne kombinirane reje lipicanca v objektih in na kraških površinah,

– spodbujanje neposrednih rejskih praks in uveljavljenih strokovnih praks,

– spodbujanje reje lipicancev v Republiki Sloveniji,

– spodbujanje intenzivnega mednarodnega sodelovanja,

– zagotavljanje pogojev za dokumentiranje, hranjenje, varovanje in raziskovanje nesnovnih prvin reje in vzreje lipicanca (inštituti, muzeji),

– spodbujanje dokumentiranja raziskovanja in hrambe dokumentacije o družbenih praksah in tradicijah reje in vzreje lipicanca pri nosilcih,

– spodbujanje prenosa znanj o družbenih praksah in tradicijah reje in vzreje lipicancev.

Nosilci ohranjanja nesnovne dediščine državnega pomena se evidentirajo v registru nesnovne dediščine, ki se vodi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

Strokovne naloge v zvezi z ohranjanjem nesnovne dediščine državnega pomena opravlja koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, v sodelovanju s krajevno pristojnimi organizacijami za varstvo premične dediščine.

(1) Čreda lipicanskih konj je kot čreda avtohtone pasme izjemnega pomena, je sestavni del Kobilarne Lipica in je last Republike Slovenije.

(2) Plemensko jedro črede lipicanskih konj sestavljajo:

– šest originalnih linij žrebcev (Pluto, Conversano, Napolitano, Favory, Maestoso in Siglavy), in sicer po najmanj štirje plemenski žrebci vsake linije, to je najmanj 24 plemenskih žrebcev;

– osemnajst klasičnih rodov kobil, in sicer: Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica), Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica), Argentina (Argentina, 1767, Lipica), Africa (Africa, 1747, Kladruby), Almerina (Almerina, 1769, Kladruby), Presciana Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby), Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby), Europa (Europa, 1774, Kladruby), Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani), Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani), Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg), Capriola (Capriola, 1785 Kladruby), Rava (Rava, 1755, Kladruby), Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica), Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna), Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz), Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina), Rebecca Thais (Rebecca, 1914, Višnjevci), to je skupaj najmanj 80 plemenskih kobil;

– naraščaj do četrtega leta starosti, ki je primeren za nadaljnjo vzrejo.

(3) Splošna populacija črede lipicanskih konj je sestavljena iz živali, neprimernih za reprodukcijo plemenskega jedra črede, ki se lahko namenijo za:

– konjeniške dejavnosti,

– konjeniško šolo za otroke in mladino,

– rekreativno ježo obiskovalcev kobilarne,

– izvajanje terapij s konjem,

– vožnjo z vprego,

– odprodajo,

– druge dejavnosti, o katerih odloči strokovni svet iz 53. člena tega zakona.

(4) Družba sprejme klasifikacijo črede lipicanskih konj in jo redno posodablja s selekcijo konj:

– v plemensko jedro črede,

– v splošno populacijo črede,

– v obseg za odprodajo konjev iz splošne populacije črede.

(1) Obseg odprodaje lipicancev pripravi družba v okviru letnega načrta razpolaganja z lipicanci s soglasjem strokovnega sveta iz 53. člena tega zakona in ga pošlje ministrstvu do 30. novembra tekočega leta za prihodnje leto, to pa ga predloži v sprejetje vladi.

(2) Načrt razpolaganja z lipicanci obsega:

– podatke o vsakem posameznem konju,

– ocenjeno tržno vrednost vsakega posameznega konja,

– predlog načina razpolaganja s konji.

(1) Minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše normative o reji in vzreji lipicancev.

(2) Normativi reje in vzreje lipicancev morajo obsegati potrebe konj glede krme, prostorskih pogojev, vključno z določitvijo minimalne površine na konja, zdravstvenega varstva, osebja ter druge potrebe, s katerimi bodo zagotovljene ustrezna tradicionalna reja in vzreja ter usposobljenost konj za ohranjanje in razvoj lipicanske pasme.

(3) Normative reje in vzreje lipicancev je, ob upoštevanju velikosti črede, treba upoštevati pri načrtovanju vsakoletnih stroškov v poslovnem načrtu iz 11. člena tega zakona.

(1) Pogodbena reja je reja lipicanca v lasti Republike Slovenije, za katerega v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi skrbi pravna ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni skrbnik), ki ima z družbo iz prvega odstavka 9. člena tega zakona medsebojna razmerja urejena s pogodbo.

(2) Pogodbeni skrbnik mora lipicancem zagotavljati normative reje in vzreje lipicancev, kontrolne preglede, ki veljajo za rejo v Kobilarni Lipica, ter obvezni letni veterinarski pregled.

(3) Pred oddajo lipicancev v pogodbeno rejo družba iz prvega odstavka 9. člena tega zakona preveri, ali pogodbeni skrbnik izpolnjuje predpisane pogoje glede krme, prostorskih pogojev in minimalne površine na konja, zdravstvenega varstva, osebja ter drugih predpisanih potreb, s katerimi bodo zagotovljene ustrezna tradicionalna reja in vzreja in usposobljenost konj za ohranjanje in razvoj lipicanske pasme. Pozitivno mnenje je sestavni del pogodbe o reji.

(1) Družba pripravi letno poročilo o stanju črede lipicanskih konj v Kobilarni Lipica najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto, ki ga sprejme nadzorni svet in s katerim seznani ministrstvo in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(2) Letno poročilo o stanju črede lipicanskih konj v Kobilarni Lipica mora vsebovati najmanj podatke o stanju črede lipicanskih konj s podatkom o zastopanosti linij in rodov, o klasifikaciji črede lipicanskih konj, o naraščaju po posameznih letnikih, številu konj v treningu, v pogodbeni reji, številu prodanih konj, prihodki iz naslova prodaje konj, o izvedbi rejskega in selekcijskega programa in prevedbah ter izločitvah konj, številu pripustov, rezultate preizkusov delovne sposobnosti konj, o izvajanju programa zdravstvenega varstva konj, oceno zdravstvenega stanja konj, število poginulih ali usmrčenih konj, oceno reje, oskrbe in nege konj v Kobilarni Lipica in pri pogodbenih rejcih, oceno stanja hlevskih zmogljivosti in oceno stanja pašnih površin.

Družba vodi izvorno rodovniško knjigo v elektronski obliki.

Družba za zagotovitev genetske rezerve in genetskega napredka vzpostavi osemenjevalno središče v skladu z veterinarsko zakonodajo, ki deluje v povezavi z izvajanjem nalog iz 12. člena tega zakona.

(1) Družba ima naslednje organe:

– skupščino,

– nadzorni svet,

– strokovni svet,

– upravo.

(2) Za družbo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, razen če je s tem zakonom določeno drugače.

(1) Naloge in pristojnosti skupščine družbe uresničuje vlada.

(2) Za spremljanje kapitalske naložbe je pristojno ministrstvo, ki opravlja tudi vsa pripravljalna dejanja, potrebna za izvrševanje nalog in pristojnosti skupščine družbe.

(3) Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljnjem besedilu: SDH), po pooblastilu skupščine opravlja poslovna posvetovanja z družbo in na tej podlagi pripravlja priporočila za poslovanje družbe, ki jih lahko vlada upošteva ob sprejetju letnega načrta upravljanja kapitalskih naložb v upravljanju vlade. Naloge SDH iz tega odstavka in nadomestilo za izvedene naloge se podrobneje uredijo v pogodbi med ministrstvom in SDH.

(1) Nadzorni svet družbe sestavlja šest članov, ki so imenovani po postopku in na način, ki je določen s tem zakonom. Mandat člana nadzornega sveta je pet let.

(2) Skupščina družbe imenuje člane nadzornega sveta, ki so predstavniki ustanovitelja, zlasti s področij razvoja konjereje in konjeništva, varovanja kulturnih in naravnih vrednot ter odgovornega upravljanja v skladu z najvišjimi poslovnimi standardi, pri tem pa skrbi, da je:

– ustrezno zastopano strokovno poznavanje dejavnosti družbe, zlasti reje in vzreje lipicancev, konjeništva ali varovanja kulturnih in naravnih vrednot;

– zastopano poznavanje pravil korporativnega upravljanja ter znanja in kompetenc na področju ekonomije in prava;

– najmanj tretjinska zastopanost vsakega spola.

(3) Nadzorni svet družbe sestavljajo:

– trije člani, ki jih imenuje skupščina družbe,

– dva člana, ki sta predstavnika delavcev družbe,

– član, ki ga imenuje občina Sežana.

(4) Za člana nadzornega sveta družbe je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednje pogoje in merila:

– ni bila obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo in ni v kazenskem postopku z že vloženo pravnomočno obtožnico zoper njo za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo;

– njene izkušnje potrjujeta poslovna uspešnost in ugled;

– je časovno razpoložljiva in bo časovno razpoložljiva med opravljanjem funkcije;

– ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge bolonjske stopnje, ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge bolonjske stopnje;

– ima najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj pri vodenju gospodarskih družb, javnih zavodov, državnih organov ali organov lokalne samouprave ali najmanj pet let ustreznih delovnih izkušenj na akademskem in znanstvenoraziskovalnem področju v povezavi z upravljanjem Kobilarne Lipica iz prve alineje prvega odstavka 6. člena tega zakona;

– ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu upravljanja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljala v preteklih šestih mesecih;

– nima ali v zadnjih šestih mesecih ni imela funkcije v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana;

– pozna pravice in obveznosti člana nadzornega sveta, kar dokazuje s potrdilom o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek članoma, ki sta predstavnika delavcev družbe, ni treba izpolnjevati pogojev iz četrte, pete in osme alineje prejšnjega odstavka.

(6) Člani nadzornega sveta družbe, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih so člani nadzornega sveta družbe ter njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe odjemalci običajnih proizvodov in storitev družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.

(7) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

(8) Povezana pravna oseba iz šestega odstavka tega člena je pravna oseba, ki jo član nadzornega sveta ali njegov ožji družinski član posredno ali neposredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju.

(9) Nadzorni svet ima pristojnosti, ki so določene z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za svoje delovanje sprejme poslovnik. Ob opravljanju funkcije nadzora nadzorni svet družbe nadzoruje uresničevanje strategije razvoja iz 10. člena tega zakona in poslovnega načrta iz 11. člena tega zakona.

(1) Ministrstvo v imenu skupščine družbe najpozneje v štirih mesecih pred potekom mandata člana nadzornega sveta družbe, ki ga imenuje skupščina družbe, objavi javni poziv za kandidiranje za člana nadzornega sveta družbe. Javni poziv se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Z javnim pozivom iz prejšnjega odstavka se določijo način, postopek, roki, dokazila in dokumentacija za prijavo za člana nadzornega sveta družbe. Vsaka prijava mora vsebovati:

– motivacijsko pismo, v katerem kandidat predstavi svoje videnje razvoja družbe in načina opravljanja nadzora,

– življenjepis kandidata,

– vsa dokazila, s katerimi kandidat dokazuje izpolnjevanje meril in pogojev iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

(3) Izpolnjevanje predpisanih pogojev in meril za člana nadzornega sveta, ki ga imenuje skupščina družbe, se ugotavlja v postopku nominacije, ki ga v imenu skupščine izvede SDH ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja upravljanje družb s kapitalsko naložbo države, ter notranjih aktov SDH. O nominaciji odloči kadrovska komisija SDH. Za kandidate so nominirani tisti posamezniki, ki jih kadrovska komisija SDH oceni kot primerne za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta družbe ob upoštevanju pogojev in meril v skladu s prejšnjim členom.

(4) Posamezniki, ki so se v skladu z javnim pozivom prijavili v postopek nominacije za člana nadzornega sveta, ki ga imenuje skupščina družbe, morajo biti akreditirani s strani kadrovske komisije SDH in vpisani v evidenco akreditiranih potencialnih kandidatov za člane organov vodenja ali nadzora družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljnjem besedilu: evidenca), sicer nominacijskega postopka ne morejo opraviti. Če ob prijavi v nominacijski postopek v evidenco še niso vpisani, lahko vlogo za akreditacijo oddajo naknadno prek spletnega portala kadrovske komisije SDH. O akreditaciji in vpisu v evidenco odloči kadrovska komisija SDH, s čimer potrdi, da posameznik izpolnjuje splošne pogoje za člana organov vodenja ali nadzora družb s kapitalsko naložbo države. Za postopek akreditacije in vodenje evidence se uporabljajo pravila, ki veljajo za SDH.

(5) Za člane nadzornega sveta družbe, ki jih imenuje skupščina družbe, so lahko imenovani le nominirani kandidati. SDH predloži ministrstvu seznam vseh nominiranih kandidatov.

(6) Izbor in imenovanje članov nadzornega sveta družbe, ki jih imenuje skupščina družbe, opravi skupščina družbe tako, da imenuje tri člane iz seznama nominiranih kandidatov. Enako velja v primeru predčasnega prenehanja mandata katerega od članov nadzornega sveta skupščine, ki jih imenuje skupščina družbe.

(7) Naloge SDH iz tega člena in nadomestilo za izvedene naloge SDH se podrobneje uredijo v pogodbi med ministrstvom in SDH.

(8) Člana nadzornega sveta, ki je predstavnik delavcev, imenuje in odpokliče svet delavcev v skladu z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, ter ob upoštevanju pogojev in meril iz prejšnjega člena tega zakona ter z imenovanjem in odpoklicem seznani skupščino družbe.

(9) Občina Sežana imenuje in odpokliče člana nadzornega sveta ter z imenovanjem in odpoklicem seznani skupščino družbe.

Člana nadzornega sveta družbe se lahko odpokliče, če:

– se naknadno ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev za imenovanje;

– trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje svoje funkcije;

– ne opravlja nalog člana ali jih opravlja nevestno ali nestrokovno;

– se naknadno ugotovi, da pred imenovanjem ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov, ali je navedel lažne podatke;

– opravlja funkcije, ki so nezdružljive s funkcijo člana;

– sam tako odloči z odstopno izjavo.

(1) Strokovni svet obravnava strokovna vprašanja in daje mnenja k strokovnim podlagam za izvajanje nalog iz 12. člena tega zakona.

(2) Strokovni svet sestavlja največ pet članov z mandatno dobo petih let. Nadzorni svet pri imenovanju skrbi, da so v članstvu ustrezno zastopana znanja in kompetence na področjih delovanja strokovnega sveta, še posebej vzreje in reje konj ter konjeništva.

(3) Enega člana strokovnega sveta imenuje nadzorni svet družbe na predlog Združenja rejcev lipicancev Slovenije, preostale člane strokovnega sveta imenuje nadzorni svet družbe na podlagi javnega poziva iz kroga strokovnjakov na področju varovanja kulturnih in naravnih vrednot, vzreje in reje konj, veterine, biotehnoloških in zooloških znanosti, dobrobiti živali, konjeništva, klasične šole jahanja, digitalizacije in priprave informacij za genetsko vrednotenje. Za javni poziv iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki določa javni poziv za člane nadzornega sveta družbe.

(4) Strokovni svet:

– podaja mnenje glede predlogov uprave, ki se nanašajo na normative za rejo in vzrejo lipicancev;

– izvaja nadzor nad vodenjem izvorne rodovniške knjige;

– podaja mnenje o predlogu uprave glede klasifikacije črede lipicanskih konj s selekcijo;

– daje soglasje k letnemu načrtu prevedb;

– podaja mnenje glede predloga uprave za sprejetje letnega načrta pripustov;

– podaja soglasje k letnemu paritvenemu načrtu;

– podaja priporočila glede smernic za trenersko in učno delo v konjeništvu in klasični šoli jahanja;

– potrjuje letni program usposabljanja kadrov in šolanja konj;

– podaja mnenje k letnemu poročilu;

– podaja mnenje s področja svojih pristojnosti, ki je namenjeno pripravi razvojne strategije iz 10. člena tega zakona in poslovnega načrta iz 11. člena tega zakona;

– podaja mnenje glede stanja strokovnega dela s konji s poudarkom na zdravju, dobrobiti in delovni sposobnosti konjev;

– imenuje komisijo za letni pregled Kobilarne Lipica, ki oceni izvajanje rejskega in selekcijskega programa, pogoje reje in šolanja konj ter upravljanje površin, namenjenih reji konj, strokovne preglede dela s konji s poudarkom na zdravju, dobrobiti in delovni sposobnosti konjev;

– podaja mnenje k uporabi konjev, ki sestavljajo splošno populacijo črede, pri izvajanju sekundarnih dejavnosti;

– podaja predloge upravi s področja svojih pristojnosti;

– podaja predloge glede izvajanja ukrepov varstva kulturnih in naravnih vrednot.

(5) Za člana strokovnega sveta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– ni bila obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo in ni v kazenskem postopku z že vloženo pravnomočno obtožnico zoper njo za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo;

– njene izkušnje kažejo na potrjeno znanstveno oziroma strokovno odličnost;

– ima izobrazbo na področjih dela strokovnega sveta;

– ni fizična oseba, ki ima ali je v zadnjih šestih mesecih imela funkcijo v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana;

– je časovno razpoložljiva in bo časovno razpoložljiva med opravljanjem funkcije.

(6) Člani strokovnega sveta so upravičeni do sejnin, ki jih določi skupščina, in do povračila potnih stroškov.

(1) Uprava je organ družbe, ki vodi posle družbe; na podlagi javnega poziva jo imenuje nadzorni svet družbe. Mandatna doba članov uprave je pet let.

(2) Uprava ima največ tri člane:

– generalnega direktorja,

– direktorja za področje konjereje in konjeništva in

– direktorja za področje turizma.

(3) Uprava vodi posle družbe v skladu z razvojno strategijo iz 10. člena tega zakona in poslovnim načrtom iz 11. člena tega zakona. Za svoje delo sprejme poslovnik s predhodnim soglasjem nadzornega sveta družbe.

(4) Za upravo družbe se poleg določb po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, smiselno uporabljajo tudi določbe glede nezdružljivosti opravljanja funkcije, prepovedi članstva in dejavnosti, prepovedi in omejitev sprejemanja daril in omejitev poslovanja, ki veljajo za poklicne funkcionarje, prijave premoženjskega stanja in določbe o lobiranju.

(5) Generalni direktor predstavlja in zastopa družbo, skrbi za enotnost in usklajenost usmeritev ter je pristojen za sklepanje pravnih poslov v imenu družbe.

(6) Uprava:

– vodi delo družbe na področju nalog iz 12. člena tega zakona v skladu s sprejeto strategijo razvoja, poslovnim načrtom in odločitvami uprave v okviru pristojnosti in pooblastil, ki jih določi nadzorni svet družbe, in

– vodi delo družbe na področju izvajanja nalog iz 13. člena tega zakona v skladu s sprejeto razvojno strategijo, poslovnim načrtom in odločitvami uprave v okviru pristojnosti in pooblastil, ki jih določi nadzorni svet družbe.

(7) Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki ob pogojih, določenih v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, izpolnjuje še naslednja dodatna merila in pogoje:

– ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, oziroma raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje;

– ima deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj štiri leta na vodstvenih položajih za generalnega direktorja, oziroma ima pet let delovnih izkušenj za direktorja za področje konjereje in konjeništva in direktorja za področje turizma ter dosega pri svojem delu dobre primerljive rezultate;

– ima znanje angleškega jezika na ravni vsaj B2 po skupnem evropskem referenčnem okviru za jezike (CEFR);

– izkazuje odličnost pri načrtovanju in vodenju, kar dokazuje s pripravljeno vizijo in načrtom dela;

– ni bila obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje ali gospodarstvo in ni v kazenskem postopku z že vloženo pravnomočno obtožnico zoper njo za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo;

– ne opravlja funkcije, ki je po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, po tem ali drugem zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem organu ali organu vodenja gospodarske družbe, in take funkcije ni opravljala v preteklih šestih mesecih;

– nima ali v zadnjih dvanajstih mesecih ni imela funkcije v politični stranki, na katero je bila voljena ali imenovana.

(8) Nadzorni svet družbe objavi javni poziv za imenovanje članov uprave najmanj štiri mesece pred potekom mandata člana uprave. Z javnim pozivom se določijo način, postopek, roki, dokazila in dokumentacija za prijavo za člane uprave. Vsaka prijava mora vsebovati:

– motivacijsko pismo, v katerem kandidat predstavi osebno voljo za delo,

– vizijo in načrt dela družbe oziroma področja dela,

– življenjepis kandidata,

– vsa dokazila, s katerimi kandidat dokazuje izpolnjevanje meril in pogojev iz prejšnjega odstavka.

(9) Nadzorni svet lahko za presojo izpolnjevanja meril in pogojev pooblasti SDH, ki presojo opravi ob smiselni uporabi določb 51. člena tega zakona.

(10) Člani uprave, njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe ne smejo biti v poslovnem razmerju z družbo izven mandata, ki ga imajo kot člani uprave. Za poslovno razmerje se šteje vsak pravni posel razen poslov, v katerih so člani uprave družbe ter njihovi ožji družinski člani in z njimi povezane pravne osebe odjemalci običajnih proizvodov in storitev družbe po splošnih pogojih, ki veljajo za druge subjekte na trgu.

(11) Ožji družinski člani iz prejšnjega odstavka so zakonec, otroci, posvojenci, starši, posvojitelji, bratje, sestre in osebe, ki s posameznikom živijo v skupnem gospodinjstvu ali v zunajzakonski skupnosti.

(12) Povezana pravna oseba iz desetega odstavka tega člena je pravna oseba, ki jo član uprave ali njegov ožji družinski član posredno ali neposredno obvladuje oziroma je udeležen pri njenem skupnem obvladovanju.

(13) Prejemke članov uprave določi nadzorni svet družbe v skladu s politiko prejemkov, ki jo sprejme skupščina družbe.

(1) Uprava je odgovorna za vse odločitve upravljanja družbe. Posle vodi na lastno odgovornost. Akt o ustanovitvi družbe lahko določi, kdaj sme uprava posamezne vrste poslov opravljati samo v soglasju z nadzornim svetom ali skupščino družbe.

(2) Vse druge naloge, pristojnosti in obveznosti uprave, ki niso posebej opredeljene v tem zakonu, določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.

Za nadzor nad upravljanjem Kobilarne Lipica v imenu Republike Slovenije je pristojno ministrstvo, pri čemer pri nadzoru izvajanja nalog, ki se:

– nanašajo na vzrejo in rejo lipicancev, sodeluje ministrstvo, pristojno za kmetijstvo,

– nanašajo na varovanje naravnih vrednot in prostora, sodeluje ministrstvo, pristojno za naravne vire in prostor,

– nanašajo na varovanje kulturne dediščine, sodeluje ministrstvo, pristojno za kulturo.

(1) Za nadzor strokovnih odločitev in ravnanj na področju skrbi in gospodarjenja s kulturnimi in naravnimi vrednotami, ki zajemajo zlasti rejo in vzrejo lipicancev, delo z lipicanci in razvoj črede lipicanskih konj, vključno z veterinarsko oskrbo, učenjem, konjeništvom, delom z lipicanskimi konji pod sedlom in v vpregi, urejanje, vzdrževanje in kmetovanje na posestvu, vključno z zagotavljanjem virov za preskrbo črede lipicanskih konj, lahko ministrstvo po lastni presoji imenuje strokovno skupino za izvedbo strokovnega nadzora, ki je sestavljena iz strokovnjakov raziskovalnih institucij s področja biotehnologije, živinoreje in veterine.

(2) Pri opravljanju nalog nadzora ima organ iz prejšnjega odstavka pravico:

– pregledati prostore, delovna sredstva, pogodbe, listine in druge dokumente, vzeti vzorce lipicancev in krme ter opraviti preiskave vzetih vzorcev,

– spremljati letno poročilo in razvojno strategijo Kobilarne Lipica ter

– opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom nadzora.

(3) O opravljenem strokovnem nadzoru strokovna skupina iz prvega odstavka tega člena pripravi poročilo o strokovnem nadzoru z ugotovitvami in priporočili ter ga predloži ministrstvu. Ministrstvo s poročilom strokovnega nadzora, vključno z ugotovitvami in priporočili, seznani nadzorni svet in upravo družbe.

(1) Izvajanje varstva kulturne dediščine nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.

(2) Izvajanje vzreje in reje lipicancev nadzira inšpektorat, pristojen za kmetijstvo.

(3) Izvajanje zdravstvenega varstva in razmnoževanja živali nadzira inšpektorat, pristojen za veterino.

(1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če na spomeniškem območju Kobilarne Lipica ravna v nasprotju z varstvenim režimom, določenim v 31. členu tega zakona, ali ne upošteva katere od prepovedi, določenih v 32. členu tega zakona.

(2) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(4) Z globo od 100 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem prekrškovnem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v tretjem odstavku 21. člena tega zakona.

(2) Ob zaznambi statusa kulturnega spomenika iz prejšnjega odstavka se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba kulturnega spomenika na podlagi Zakona o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – odl. US, 19/14, 38/16 in 6/18 – ZKL-1).

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona naloge iz 13. člena tega zakona opravlja Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., ostale naloge iz tega zakona pa družba Kobilarna Lipica, d. o. o.

(2) K Holdingu Kobilarna Lipica, d. o. o., se najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona pripoji družba Kobilarna Lipica, d. o. o., pri tem Holding Kobilarna Lipica, d. o. o. postane njen univerzalni pravni naslednik.

(3) Z dnem pripojitve družba Holding Kobilarna Lipica, d. o. o. posluje kot družba iz prvega odstavka 9. člena tega zakona in začne postopek spremembe firme.

(4) Skupščina v največ šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona izpelje postopke nominacije, izbora in imenovanja članic in članov nadzornega sveta družbe v skladu s tem zakonom. V istem roku morajo svoje člane imenovati predstavniki delavcev družbe in Občina Sežana.

(5) Strokovni svet iz 53. člena tega zakona mora biti imenovan v roku 30 dni od dneva pripojitve iz drugega odstavka tega člena.

(6) Obstoječi organi družbe Holding Kobilarna Lipica, d. o. o., opravljajo svoje obveznosti do imenovanja organov družbe v skladu s tem zakonom, obstoječi organi družbe Kobilarna Lipica, d. o. o., pa do izvedbe pripojitve iz drugega odstavka tega člena.

(7) Zaposleni v družbi Kobilarna Lipica, d. o. o., z dnem njene pripojitve nadaljujejo delo v družbi kot univerzalnem pravnem nasledniku.

Družba najpozneje v enem letu od začetka veljavnosti tega zakona pripravi razvojno strategijo iz prvega odstavka 10. člena tega zakona in jo predloži vladi v sprejetje.

Za načrt upravljanja iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona se šteje Načrt upravljanja spomeniškega območja Kobilarne Lipica, ki ga je 25. maja 2022 s sklepom št. 32200-6/2022/2 sprejela vlada.

Pristojni muzej v sodelovanju z zavodom v enem letu po začetku veljavnosti tega zakona pripravi inventarno knjigo stavbne opreme v kulturnih spomenikih, opreme kapele sv. Antona Padovanskega, zbirke likovnih del Avgusta Černigoja, muzejske zbirke Kobilarne Lipica in parkovne plastike – forme vive iz petega odstavka 34. člena tega zakona.

Pravilnik o reji in vzreji lipicanskih konj v Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 143/22) še naprej velja kot predpis iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, ki določa normative o reji in vzreji lipicancev.

(1) Koncesijska pogodba o izvajanju nalog javne službe št. C2130-20-080008 z dne 29. januarja 2020, spremenjena z Dodatkom št. 1 z dne 26. maja 2020, Dodatkom št. 2 z dne 28. decembra 2021, Dodatkom št. 3 z dne 5. maja 2022, Dodatkom št. 4 z dne 13. aprila 2023 in Dodatkom št. 5 z dne 7. marca 2024, velja do sklenitve pogodb iz 15. člena tega zakona.

(2) Pogodba o najemu nepremičnin št. C2130-19-090044 z dne 25. novembra 2019 velja do sklenitve pogodbe iz tretjega odstavka 14. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o Kobilarni Lipica (Uradni list RS, št. 6/18).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 53/2024 z dne 28. 6. 2024

1817. Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL-2), stran 4901.