Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o glasbenih šolah (ZGla-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o glasbenih šolah (ZGla-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. junija 2024.
Št. 003-02-1/2024-130
Ljubljana, dne 27. junija 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O GLASBENIH ŠOLAH (ZGla-B)
1. člen
V Zakonu o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo) se besedilo 4. člena spremeni tako, da se glasi:
»V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se izvajajo naslednji vzgojno-izobraževalni programi (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni program):
– predšolska glasbena vzgoja,
– glasbena pripravnica,
– plesna pripravnica,
– glasba,
– ples.«.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
(trajanje izobraževalnih programov)
Izobraževalni program predšolska glasbena vzgoja traja eno leto.
Izobraževalni program glasbena pripravnica traja eno leto.
Izobraževalni program plesna pripravnica traja tri leta.
Izobraževalni program glasba traja štiri, šest ali osem let.
Izobraževalni program ples traja štiri ali šest let.
Podrobnejše določbe o trajanju programov iz četrtega in petega odstavka tega člena vsebujeta izobraževalna programa glasba in ples.«.
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
(obvezni del izobraževalnih programov glasba in ples)
Izobraževalna programa glasba in ples vsebujeta obvezne predmete, določbe o korepeticijah in nastopih učencev, za zelo nadarjene učence pa še dodatni pouk za seznanjanje z obsežnejšim in zahtevnejšim programom oziroma dodatne priprave na državna in mednarodna tekmovanja.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
(skupine instrumentov in predmetov izobraževalnih programov)
V osnovnem glasbenem in plesnem izobraževanju se poučujejo naslednje skupine instrumentov ali predmetov:
1. orkestrski instrumenti in petje:
– godala,
– pihala,
– trobila,
– tolkala,
– petje;
2. drugi instrumenti:
– instrumenti s tipkami,
– brenkala,
– kljunasta flavta;
3. ljudska glasbila;
4. jazz in zabavna glasba;
5. komorno-ansambelska igra;
6. orkestri;
7. pevski zbori;
8. ples;
9. plesna pripravnica;
10. nauk o glasbi in solfeggio;
11. predšolska glasbena vzgoja;
12. glasbena pripravnica.«.
V 10. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za zasebno glasbeno šolo, ki se ustanovi za izvajanje izobraževalnih programov ples oziroma plesna pripravnica.
Program zasebne glasbene šole mora pri vseh predmetih zagotavljati učencem najmanj enakovreden standard znanja, kot ga zagotavlja program javne glasbene šole.«.
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izobraževanje v glasbenih šolah se deli na predšolsko, pripravljalno, nižjo in višjo stopnjo.
Na predšolski stopnji se izvaja izobraževalni program predšolska glasbena vzgoja.
Na pripravljalni stopnji se izvajata izobraževalna programa glasbena pripravnica in plesna pripravnica.
Na nižji in višji stopnji se izvajata izobraževalna programa glasba in ples.
Nižja stopnja izobraževanja se, če tako določa izobraževalni program, deli na prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja dve leti, in drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, ki traja štiri leta.«.
V 13. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V izobraževalnih programih glasba in ples je tedenska obveznost učencev na nižji stopnji izobraževanja največ osem šolskih ur. Če izobraževalni program glasba določa dve vzgojno-izobraževalni obdobji, je tedenska obveznost učencev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju največ štiri šolske ure, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa največ osem šolskih ur.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »20,«.
Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pouk instrumentov in petja poteka dvakrat tedensko, pouk plesa do trikrat ali do petkrat tedensko za skupine, ki izvajajo po predmetniku obsežnejši in zahtevnejši program, pouk drugih predmetov pa enkrat tedensko.
Za zelo nadarjene in uspešne učence se lahko od drugega razreda organizira dodatni pouk kot dodatna individualna ali skupinska ura pouka.
O uvedbi dodatnega pouka za učence petja in instrumentov od drugega razreda, ki so svojo nadarjenost dokazali z najmanj 90 odstotkov doseženih točk na zadnjem državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov v solističnih disciplinah, odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja ali izpitne komisije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona.
O uvedbi dodatnega pouka za učence petja in instrumentov od drugega razreda, ki svoje nesporne nadarjenosti niso dokazali na državnem tekmovanju, ampak na drug primerljiv način, odloča ravnatelj šole po pridobitvi soglasja ministrstva, pristojnega za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
O uvedbi dodatnega pouka za učence baleta in sodobnega plesa od tretjega razreda, ki so svojo nadarjenost dokazali z najmanj 90 odstotkov doseženih točk na zadnjem državnem tekmovanju mladih slovenskih baletnih plesalcev, odloča učiteljski zbor šole na predlog učitelja ali izpitne komisije iz drugega odstavka 33. člena tega zakona.
O uvedbi dodatnega pouka za učence baleta in sodobnega plesa od tretjega razreda, ki svoje nesporne nadarjenosti niso dokazali na državnem tekmovanju, ampak na javnih nastopih in izpitih ali na drug način, odloča ravnatelj šole po pridobitvi soglasja ministrstva.
Za vključitev učenca v dodatni pouk mora šola pridobiti soglasje učenca oziroma njegovih staršev ali skrbnikov (v nadaljnjem besedilu: starši), če gre za mladoletnega učenca.
Podrobnejša navodila za izvajanje pouka in merila za dodatni pouk določi minister.«.
Za 16. členom se doda nov 16.a člen, ki se glasi:
(izobraževanje na daljavo)
Glasbena šola lahko za zagotovitev nemotenega poteka vzgojno-izobraževalnega dela organizira in izvaja vzgojno-izobraževalno delo na daljavo, če je to potrebno zaradi preprečevanja ali blažitev posledic naravnih in drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo odloči na obrazložen predlog ravnatelja minister s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. O izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo glasbena šola nemudoma obvesti starše.
Ravnatelj vsaj vsakih deset delovnih dni preveri, če so še podane okoliščine, ki zahtevajo izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in o ugotovitvah obvesti ministrstvo. Po prenehanju okoliščin in razlogov za izobraževanje na daljavo, glasbena šola nadaljuje z izvajanjem izobraževanja v šoli in o tem obvesti starše.
Z izvajanjem vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo v skladu s tem členom se dosegajo realizacija ur in cilji, določeni s predmetnikom in učnimi načrti. Glasbena šola mora z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije ali na drug način zagotoviti izvajanje pouka za vse učence.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se za primer naravne nesreče pojava nalezljive bolezni vzgojno-izobraževalno delo na daljavo izvaja v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni.«.
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Znanje učencev se preverja pri pouku in nastopih.
V izobraževalnih programih predšolska glasbena vzgoja, glasbena pripravnica in plesna pripravnica se znanje učencev ne ocenjuje.
Znanje učencev se v izobraževalnih programih glasba in ples ocenjuje številčno.«.
Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Na nižji in višji stopnji izobraževalnih programov glasbene šole se znanje učencev iz instrumenta, petja, baleta in sodobnega plesa ter na višji stopnji iz solfeggia ocenjuje pri izpitu.
Izpite opravljajo učenci pred izpitno komisijo. Izpitna komisija ima predsednika in dva člana. Komisijo imenuje ravnatelj med učitelji glasbene šole.
V primeru iz petega odstavka 12. člena tega zakona se znanje učencev iz instrumenta ocenjuje pri izpitu ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa vsako leto.
Učenci opravljajo izpite praviloma ob koncu pouka.«.
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izpiti kandidatov, ki niso vpisani v glasbeno šolo)
V skladu s prejšnjim členom lahko v javni glasbeni šoli opravljajo izpit tudi kandidati, ki niso vpisani v izobraževalni program.
Kandidatom, ki uspešno opravijo izpit, glasbena šola izda javno listino v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega zakona.«.
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec izobraževalnega programa glasba v primeru iz petega odstavka 12. člena tega zakona v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju napreduje iz prvega v drugi razred ne glede na dosežene ocene pri posameznem predmetu.
Ko je učenec pozitivno ocenjen iz vseh predmetov po predmetniku za posamezni razred, mu glasbena šola izda spričevalo. Če je učenec iz kateregakoli predmeta ob koncu pouka ocenjen z oceno nezadostno ali pa iz posameznega predmeta ni ocenjen, mu glasbena šola izda obvestilo o letnih ocenah.
Učenec ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja in učenec v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju izobraževanja, učenec na nižji stopnji izobraževanja, če se ta ne deli na obdobja, ter učenec na višji stopnji izobraževanja napreduje v naslednji razred pri posameznem predmetu izobraževalnih programov glasba in ples, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen.
Če učenčevega znanja ob koncu šolskega leta zaradi daljše opravičene odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov ni mogoče oceniti in njegovo znanje ne zadošča glede na predpisani učni načrt, lahko učenec na nižji stopnji izobraževanja, razen učenca iz prvega odstavka tega člena, in učenec na višji stopnji izobraževanja izobraževanje podaljšata za eno leto. O tem odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Zelo nadarjen učenec, ki je nadpovprečno uspešen, lahko na predlog učitelja ali izpitne komisije hitreje napreduje. O tem odloča učiteljski zbor v soglasju s starši.
Učenec konča izobraževanje, ko uspešno konča nižjo oziroma višjo stopnjo izobraževalnega programa.«.
Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»O vpisu učenca, ki je bil vpisan v glasbeno ali plesno pripravnico in se želi vpisati v prvi razred nižje stopnje izobraževanja, odloča komisija za sprejemni preizkus na predlog učitelja izobraževanja na pripravljalni stopnji. Komisija za sprejemni preizkus ima tri člane, ki so imenovani izmed učiteljev glasbene šole.
Učenec, ki je uspešno opravil izpit in je pozitivno ocenjen iz drugih obveznih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše v naslednji razred.
Učenec, ki je uspešno opravil izpit ob koncu nižje stopnje izobraževanja in je pozitivno ocenjen iz drugih obveznih predmetov po predmetniku, se lahko vpiše na višjo stopnjo izobraževanja, če je mnenje izpitne komisije in učiteljskega zbora o nadarjenosti učenca pozitivno.«.
Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec, ki je ob koncu prvega in v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na nižji stopnji ali na nižji stopnji, če se ta ne deli na obdobja, ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen iz predmeta nauk o glasbi ali iz predmeta solfeggio na višji stopnji izobraževalnega programa glasba, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit.
Popravni izpit lahko opravlja učenec le enkrat v posameznem šolskem letu in le enkrat v istem vzgojno-izobraževalnem obdobju ali na isti stopnji. Če učenec popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred nauka o glasbi ali solfeggia.
Pri instrumentu, petju, baletu in sodobnemu plesu učenec ne opravlja popravnega izpita.«
42. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zbirke podatkov, ki jih vodi glasbena šola)
Glasbena šola vodi naslednje zbirke podatkov:
– zbirko podatkov o otrocih, vpisanih v izobraževalne programe glasbene šole, ter o učencih, vključenih v izobraževalne programe glasbene šole, in njihovih starših, če gre za mladoletne osebe;
– zbirko podatkov o kandidatih, ki niso vpisani v glasbeno šolo in na šoli opravljajo izpit;
– zbirko podatkov o napredovanju učencev, izdanih spričevalih in drugih listinah.
Zbirka podatkov iz prve alineje prejšnjega odstavka vsebuje:
– podatke o otroku, učencu: osebno ime, EMŠO, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče in državljanstvo,
– podatke o starših: osebno ime, naslov prebivališča, telefonska številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila v času, ko je učenec v šoli, e-naslov in davčna številka.
Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena vsebuje podatke o kandidatih (osebno ime, spol, datum, kraj in država rojstva).
V zbirki podatkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena so poleg podatkov iz prve alineje drugega odstavka tega člena še podatki o napredovanju učenca, izdanih spričevalih in drugih listinah.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(predmetnik in učni načrti)
Predmetnike in učne načrte izobraževalnih programov v skladu s tem zakonom določi pristojni strokovni svet najpozneje do 1. januarja 2025.
Zasebne glasbene šole uskladijo izobraževalne programe s tem zakonom najpozneje do 1. septembra 2025.
(uvajanje novih predmetov)
V šolskem letu 2024/2025 se uvede predmet cimbale, v šolskem letu 2025/2026 pa še predmeti čembalo, jazz kitara, jazz klavir, jazz trobenta, jazz pozavna, jazz kontrabas – bas kitara, jazz saksofon, jazz bobni in jazz petje.
Naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo), se uskladijo s tem zakonom najpozneje v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona:
– Pravilnik o dokumentaciji v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 61/12),
– Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 117/04),
– Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 83/03, 67/06 in 39/16),
– Pravilnik o izvajanju pouka v glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 82/03).
Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o glasbenih šolah (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2024.
Št. 613-01/24-2/13
Ljubljana, dne 19. junija 2024
EPA 1441-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
