Državna volilna komisija je v postopku ugotavljanja izida posvetovalnega referenduma o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je bil 9. 6. 2024, na 83. seji, dne 27. 6. 2024,

1. Na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je imelo pravico glasovati skupaj 1.692.371 volivk in volivcev (v nadaljevanju: volivci), od tega 1.692.301 volivec, ki je bil vpisan v volilni imenik, in 70 volivcev, ki so glasovali s potrdilom, ker pomotoma niso bili vpisani v volilni imenik.

2. Glasovalo je skupaj 701.199 volivcev ali 41,43 % vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati.

3. Na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bilo oddanih 700.997 glasovnic.

4. Ker so bile prazne oziroma volja volivca ni bila jasno izražena, je bilo 10.651 glasovnic neveljavnih, kar je 1,52 % vseh oddanih glasovnic.

5. Veljavnih je bilo 690.346 glasovnic.

6. Na referendumsko vprašanje: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?« je:

– »ZA« glasovalo 378.917 volivcev oziroma 54,89 % volivcev, ki so oddali veljavno glasovnico,

– »PROTI« glasovalo 311.429 volivcev oziroma 45,11 % volivcev, ki so oddali veljavno glasovnico.

7. Na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je večina volivcev, ki so oddali veljavno glasovnico, glasovala »ZA« sprejem zakona, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

8. Državna volilna komisija (v nadaljevanju: DVK) je 20. 6. 2024 prejela pritožbo volivca Vilija Kovačiča iz Ljubljane, ki jo je DVK obravnavala kot ugovor volivca po 51. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – UPB, 6/18 – odl. US, 52/20 in 30/24; v nadaljevanju: ZRLI). Ugovor je bil oddan priporočeno po pošti 19. 6. 2024. Volivec je ugovor vložil, ker naj bi bil referendumski izid neustaven zaradi izvedbe volitev poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament hkrati z referendumi. Volivec je pojasnil, da je Ustavno sodišče RS že leta 2018 zavrnilo izvedbo volitev hkrati z referendumom in da ni nobenega razloga, da bi bilo to stališče ustavnega sodišča po šestih letih sporno, saj se okoliščine za avtonomno in razumno ljudsko odločanje niso v ničemer spremenile, kvečjemu so se z množico referendumov močno poslabšale. Volivec v ugovoru navaja, da je bilo referendumsko vprašanje o evtanaziji postavljeno kljub temu, da je po Ustavi RS človeško življenje nedotakljivo in ga nobeno glasovanje ne more degradirati na nivo dovoljenja upravnega akta. Niti ga ne more izničiti ustavna prepoved glasovanja o človekovih pravicah, kot je zapisana v 90. členu Ustave RS, ki prepoveduje referendum o človekovih pravicah. Volivec meni, da navedeno referendumsko vprašanje o evtanaziji nedotakljivost človekovega življenja postavlja v povsem drugorazredni položaj in nedosegljivo pravico.

Volivec je predlagal, da se njegovemu ugovoru ugodi tako, da se volitve ponovijo in referendumi ponovno izvedejo, ko bo zakonodajalec uredil vse okoliščine v skladu z evropskimi demokratičnimi standardi, med njimi tudi z ustavno ureditveno odločbo iz leta 2018.

9. Skladno s petim odstavkov 51. člena ZRLI je DVK obravnavala ugovor in se do njega opredelila. Drugi odstavek 51. člena ZRLI določa, da se ugovor lahko vloži zaradi nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov na referendumu, razen nepravilnosti, ki so nastale pri delu Državne volilne komisije, ali nepravilnosti v referendumski kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem ali nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka.

DVK ugotavlja, da volivec navaja, da je »rezultat volitev preverljivo nepošten in s tem neustaven«, zaradi česar vlaga »pritožbo na volilni izid volitev poslancev v EU parlament. In v tem delu tudi na referendumski izid«. Volivec v obrazložitvi svojega ugovora osporava sočasno izvedbo volitev v Evropski parlament in referendumov, vsebino referendumskih vprašanj po Odloku o razpisu posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in Odloku o razpisu posvetovalnega referenduma o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo ter ukinitev preko 400 volišč v zadnjem desetletju.

Državna volilna komisija ugotavlja, da so volilni organi v skladu z Zakonom o volitvah v državni zbor zadolženi za izvedbo volitev, nimajo pa pooblastil glede vsebine referendumskih vprašanj ali določitve datumov referendumov. V zvezi z očitkom o manjšem številu volišč Državna volilna komisija ugotavlja, da ne gre za vsebino ugovora, ki ga dopušča drugi odstavek 52. člena ZRLI. Ker volivec pri svojem ugovoru ne navaja nepravilnosti pri izvajanju opravil volilnih organov, kot to zahteva drugi odstavek 51. člena ZRLI, se njegov ugovor zavrne kot neutemeljen.

10. Državna volilna komisija je ta zapisnik sprejela na podlagi 50. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v sestavi: predsednik Peter Golob ter člani dr. Marko Kambič, Mitja Šuligoj, Mojca Dolenc, Drago Zadergal in namestnik člana Iztok Majhenič. Zapisnik je sprejela soglasno.

Podpis članov Državne volilne komisije:

član, dr. Marko Kambič	predsednik, Peter Golob
član, Mitja Šuligoj
članica, Mojca Dolenc
član, Drago Zadergal
namestnik člana, Iztok Majhenič