Na podlagi prvega odstavka 36. člena in prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) in 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16; v nadaljevanju: Statut) je Občinski svet Občine Šentjur na 9. seji dne 11. junija 2024 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Sončne elektrarne na površinah in objektih Občine Šentjur«
Odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Sončne elektrarne na površinah in objektih Občine Šentjur« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v obliki javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva.
Odlok določa tudi predmet in model javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva, pogoje za sklenitev javno-zasebnega partnerstva, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in pogoje ter merila za izbor, trajanje javno-naročniškega javno-zasebnega partnerstva in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– »javni partner« je Občina Šentjur;
– »zasebni partner« je fizična ali pravna oseba ali združenje teh oseb, ki je izvajalec javno-zasebnega partnerstva po tem odloku;
– »površine oziroma objekti« so zemljišča in objekti na teh zemljiščih, ki so v lasti Občine Šentjur in so opredeljeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka;
– »uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov« so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Občina Šentjur in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo ali upravljajo površine oziroma objekte;
– »skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo skladno z določili Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22);
– »končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije prek prevzemno-predajnega mesta in ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
– »naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivega vira energije (sončni fotovoltaični vir) praviloma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo.
Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP) in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE).
II. VSEBINA, MODEL IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(javni interes)
Občina Šentjur skladno s 1., 4., 37., 38., 39. in 40. členom ZSROVE v povezavi z določbami Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/759 z dne 14. decembra 2022 o spremembi Priloge VII k Direktivi (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta glede metodologije za izračun energije in obnovljivih virov, ki se uporablja za hlajenje in daljinsko hlajenje, Direktive 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/826 z dne 4. marca 2019 o spremembi prilog VIII in IX k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino celovitih ocen možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje (UL L 137 z dne 23. 5. 2019, str. 3), in sicer v delu, ki se nanaša na spodbujanje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 11. členom ZJZP, 7. členom Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22), Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije (Uradni list RS, št. 27/24), Zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 78/23) in Lokalnim energetskim konceptom Občine Šentjur št. 430-11/2019 (2526), ki ga je Občinski svet sprejel na 10. seji dne 15. 6. 2021 (v nadaljnjem besedilu: LEK), s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta, s čimer se zagotavlja vzpodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (sončni fotovoltaični vir) in vzpostavlja pogoje za doseganje ciljev skupnostne samooskrbe za Občino Šentjur in uporabnike oziroma upravljavce površin oziroma objektov.
Javni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan na način, da se:
– bo s projektom vzpostavila proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (sončni fotovoltaični vir) na površinah oziroma objektih;
– bo s projektom zasledovalo uresničevanje ciljev skupnostne samooskrbe Občine Šentjur in uporabnikov oziroma upravljavcev površin oziroma objektov;
– bo z vključitvijo zasebnega partnerja v projekt doseglo zastavljene cilje brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija zasebnika poplačana iz ustvarjenih prihodkov, vezanih na proizvedeno električno energijo;
– bo v okviru projekta zasledovalo uresničevanje cilja zanesljive in stroškovno učinkovite oskrbe z električno energijo v objektih, ki bodo vključeni v projekt;
– bo zaradi izvedbe projekta v Občini Šentjur povečala uporaba obnovljivih virov energije;
– bodo z izvedbo projekta uresničili cilji in ukrepi iz LEK in se bo s tem prispevalo k izpolnjevanju obvez in zavez držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske unije za skupni delež energije iz obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije v Evropski uniji do leta 2030, to je najmanj 30 %.
(predmet javno-naročniškega razmerja)
Predmet javno-wnaročniškega razmerja je realizacija projekta, ki vključuje postavitev naprav za samooskrbo v obliki proizvodnih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivega vira energije (sončni fotovoltaični vir) s ciljem celotnega ali delnega pokrivanja potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo (javni partner in uporabniki površin oziroma objektov), njihovo obratovanje, redno vzdrževanje ter upravljanje, in sicer na površinah oziroma objektih iz Priloge 1.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, javni partner lahko nabor površin oziroma objektov, ki bodo vključeni v projekt z vidika postavitev naprav za samooskrbo, do oddaje končnih ponudb zmanjša, ne pa tudi poveča.
Nabor površin oziroma objektov z vidika postavitev naprav za samooskrbo se lahko zmanjša, če:
– se za posamezne površine ali objekte tega odloka v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkaže, da je njihova vključitev v projekt z vidika javnega partnerja negospodarna ali da ni tehnično izvedljiva ali bi njihova vključenost v projekt povzročila nesorazmerno visoke stroške investicije;
– bi pridobljene smernice pristojnih soglasodajalcev za izvedbo projekta ali pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo projekta onemogočali ali toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
Za potrebe realizacije projekta bo javni partner zasebnemu partnerju omogočil izvedbo gradbenih, tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za realizacijo projekta, v obsegu, kot bo dogovorjeno s pogodbo v fazi izvedbe javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: investicijski ukrepi). V projekt se lahko med investicijske ukrepe vključijo ukrepi za vzpostavitev in upravljanje hranilnikov energije.
Po zaključeni investicijski fazi projekta in uspešno izvedenem prevzemu nameščenih proizvodnih naprav po posameznih površinah oziroma objektih iz tega odloka, bo zasebni partner v pogodbeno dogovorjeni dobi izvajal storitve obratovanja, rednega vzdrževanja proizvodnih naprav ter storitve njihovega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: storitve vzdrževanja in upravljanja) in javnemu partnerju zagotavljal dobavo električne energije pod pogoji, kot bo dogovorjeno s pogodbo.
Z namenom pridobivanja smernic, soglasij, gradbenih, obratovalnih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo javni partner zasebnemu partnerju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih posegov).
(model javno-zasebnega partnerstva)
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za uresničevanje javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt, je sklenitev javno-zasebnega pogodbenega partnerstva v javnonaročniški obliki.
Javno-zasebno partnerstvo v javnonaročniški obliki se bo izvedlo na način, da zasebni partner prevzame tveganje projektiranja, sofinanciranja, postavitve, upravljanja oziroma obratovanja in vzdrževanja naprav, pri čemer bo lastnik izvedenih investicijskih ukrepov po izteku razmerja javni partner. Projekt se izvede ob upoštevanju določil ZJZP in smiselni uporabi pravil, ki urejajo področje javnega naročanja.
Javni partner bo za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov na posameznih površinah oziroma objektih lahko zagotovil dodatna javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih investicijskih ukrepov, vendar le, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V tem primeru mora javni partner pred zaključkom javnega razpisa izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenost izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih investicijskih ukrepov iz proračuna oziroma drugih javni virov ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo investicijskih ukrepov.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI JAVNEGA PARTNERJA IN ZASEBNEGA PARTNERJA TER UPORABNIKOV OZIROMA UPRAVLJAVCEV POVRŠIN OZIROMA OBJEKTOV
(pravice in obveznosti javnega partnerja)
Javni partner ali s strani javnega partnerja pooblaščeni uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov v okviru projekta prevzemajo obveznost rednega plačevanja dobavljene električne energije po ceni, kot je opredeljena s pogodbo. Plačila javnega partnerja oziroma uporabnikov so vezana na dejansko proizvedeno in dobavljeno električno energijo.
Javni partner ima pravico do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz naslova skupnostne samooskrbe, znižanja obveznosti plačila omrežnine ali obveznih dajatev, soudeležbe na prihodkih, vezanih na uveljavljanje obratovalne podpore, ali morebitnih subvencij, kar se podrobneje opredeli s pogodbo. Javni partner samooskrbno skupnost oblikuje s pogodbo pri čemer je avtonomen glede izbire članov samooskrbne skupnosti. Članstvo v samooskrbni skupnosti se lahko tekom izvajanja pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu spreminja.
Za potrebe izvedbe razmerja javni partner zagotovi zasebnemu partnerju pravico dostopa do površin oziroma objektov.
Javni partner sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, v kolikor je to potrebno za realizacijo projekta.
(obveznosti zasebnega partnerja)
Zasebni partner prevzema obveznosti izvedbe vseh s pogodbo dogovorjenih investicijskih ukrepov in obveznost obratovanja, njihovega rednega vzdrževanja ter upravljanja, skladno z določbami pogodbe in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja.
Zasebni partner je dolžan zagotavljati dobavo električne energije po ceni, kot je določeno s pogodbo, pri čemer v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih investicijskih ukrepov in tveganje glede proizvedene količine električne energije.
Zasebni partner v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova proizvodnje električne energije in obratovanja, rednega vzdrževanja ter upravljanja investicijskih ukrepov, vključno s tveganjem rentabilnosti, razen v primeru iz tretjega odstavka 6. člena tega odloka, ko bo finančno tveganje prevzel tudi javni partner.
Zasebni partner je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih ukrepov, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega odloka, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov iz utemeljenih razlogov prevzame tudi javni partner.
Zasebni partner prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, soglasij in obratovalnih dovoljenj, potrebnih za postavitev, prevzem, obratovanje in normalno delovanje naprav za samooskrbo.
Ostale poglavitne dolžnosti zasebnega partnerja so:
– izvajati razmerje javno-zasebnega partnerstva s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in pogodbo;
– zagotavljati javnemu partnerju in uporabnikom objektom dobavo električne energije v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi in pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni pogodbi;
– kot dober gospodar uporabljati, vzdrževati in upravljati naprave za samooskrbo;
– redno vzdrževati naprave za samooskrbo v obsegu, opredeljenem s pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihovo varno in normalno delovanje;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe;
– po poteku obdobja prenesti v last in upravljanje javnega partnerja izvedene investicijske ukrepe v delujočem stanju, ki omogoča varno in normalno delovanje, v obsegu, kot bo opredeljen s pogodbo;
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem odlokom in pogodbo;
– poročati javnemu partnerju o izvajanju javno-zasebnega partnerstva na njegovo zahtevo;
– voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati javnemu partnerju.
(odgovornost zasebnega partnerja)
Zasebni partner je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po pogodbi, najmanj s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Zasebni partner je odgovoren za škodo, ki bi utegnila nastati javnemu partnerju, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz pogodbe, v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.
Zasebni partner je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva javnemu partnerju, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam povzročijo on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajna tveganja, ki izhajajo iz ali so povezana z izvedbo predvidenih posameznih investicijskih ukrepov, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva.
Obseg, trajanje in vsebina zavarovanja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo s pogodbo.
(dolžnosti uporabnikov oziroma upravljavcev)
Uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila zasebnega partnerja in omogočiti opravljanje javno-zasebnega partnerstva;
– omogočiti dostop do vseh površin oziroma objektov v zvezi z opravljanjem javno-zasebnega partnerstva;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka oziroma sporočiti zasebnemu partnerju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje javno-zasebnega partnerstva;
– obveščati javnega partnerja o morebitnih kršitvah zasebnega partnerja.
(druge pravice in obveznosti)
Pravice in obveznosti javnega partnerja in zasebnega partnerja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, da sta oba partnerja zavezana k uspehu projekta, delita tveganja in koristi na način, da vsak od partnerjev prevzame tveganja, ki jih najbolje obvladuje ter si prizadevata za izpolnitev javnega interesa ob hkratnem zagotavljanju finančne vzdržnosti javno-zasebnega partnerstva.
S pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem pogodbe.
Javni partner bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma upravljavcev površin oziroma objektov, ki so predmet javno-zasebnega partnerstva, pridobil pisno soglasje za izvedbo investicijskih ukrepov zasebnega partnerja na teh površinah oziroma objektih.
IV. POSTOPEK IZBIRE ZASEBNEGA PARTNERJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Zasebnega partnerja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu Evropske Unije. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
V postopku izvedbe javnega razpisa javni partner zagotovi pregledno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
Javni partner si v javnem razpisu pridrži pravico, da kadarkoli razveljavi postopek javnega razpisa oziroma da ne izbere izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ali da po pravnomočnosti odločitve o izboru zasebnega partnerja ne sklene pogodbe.
(omejitev glede prijave na javni razpis)
Na javni razpis za podelitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta lahko kandidat vloži le eno prijavo. Če prijavo na javni razpis vloži združenje oseb, sme biti ista fizična ali pravna oseba oziroma njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi.
(pogoji za izbiro zasebnega partnerja)
Kandidat mora za podelitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razmerja javno-zasebnega partnerstva;
– da pri kandidatu ne obstajajo izključitveni razlogi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo javno naročanju, ki jih javni partner podrobneje opredeli v razpisni dokumentaciji;
– da kandidat ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje;
– da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti investicijskih ukrepov. Če ponudnik v katerem izmed zadnjih treh let še ni obstajal, se za to leto upošteva realizacija 0 EUR;
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe investicijskih ukrepov in vsi stroški izvajanja dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov;
– da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja dejavnosti;
– da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
– da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem pogodbe;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje javno-zasebnega partnerstva na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
– da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe investicijskih ukrepov, ki je skladen z zahtevami javnega partnerja;
– da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
– da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije javnega partnerja;
– da predloži pogodbo oziroma drugo dokazilo o ureditvi medsebojnih razmerij v primeru skupne ponudbe več fizičnih ali pravnih oseb;
– druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka javni partner določi v javnem razpisu za podelitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta.
Javni partner lahko v fazi javnega razpisa za podelitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta od kandidata zahteva, da predloži dodatna pojasnila oziroma dokazila, s katerimi kandidat izkazuje izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
(merila za izbor zasebnega partnerja)
Javni partner mora oblikovati jasna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata za izvedbo tehnično investicijskih ukrepov.
Javni partner mora pri oblikovanju meril za izbor zasebnega partnerja zasledovati javni interes na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili:
– nižji strošek električne energije za javnega partnerja in uporabnike;
– nižjo vrednost investicije v izvedbo investicijskih ukrepov;
– višji delež samooskrbe;
– krajše obdobje trajanja razmerja javno-zasebnega partnerstva.
Podrobnejšo vsebino meril za izbor zasebnega partnerja bo javni partner določil v okviru javnega razpisa.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja je pooblaščena občinska uprava Občine Šentjur.
Za izbor zasebnega partnerja in podpis pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva je pooblaščen župan.
Akt izbire je akt poslovanja.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj tri člane komisije. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, ki ga pokrivajo, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju teh pogojev.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje drugega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav).
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi navzoči člani strokovne komisije. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta o izbiri.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe javnega partnerja oziroma zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro zasebnega partnerja.
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE RAZMERJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(vzpostavitev razmerja javno-zasebnega partnerstva)
Razmerje javno-zasebnega partnerstva je vzpostavljeno z dnem podpisa pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med javnim in zasebnim partnerjem. Veljavnost pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu pogodbe.
Akt o izbiri iz šestega odstavka prejšnjega člena preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva javnega partnerja k podpisu pogodbe.
Sklenjena pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko javni partner v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
Pogodba se sklene za obdobje do 20 let.
Obdobje začne teči z dnem veljavnosti pogodbe in uvedbe zasebnega partnerja v posel. Obveznosti javnega partnerja in zasebnega partnerja, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, vključno v zvezi z uvedbo zasebnega partnerja v posel, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v pogodbi.
Javni partner in zasebni partner lahko s terminskim planom opredelita faznost izvedbe projekta, pri čemer se projekt razdeli na prvo pripravljalno fazo, drugo izvedbeno fazo in tretjo obratovalno fazo izvajanje javno-zasebnega partnerstva.
Trajanje obdobja javno-zasebnega partnerstva se skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo lahko podaljša največ za polovico s pogodbo dogovorjenega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj zasebnega partnerja, ki so posledica zahtev javnega partnerja ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni pogodbi.
V primeru podaljšanja razmerja javni partner in zasebni partner v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora javni partner pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
Dopustne so spremembe pogodbe med njeno veljavnostjo pod pogoji, opredeljenimi v veljavnih predpisih.
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Javni partner ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko javni partner uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem pogodbe, kakor je opredeljen v 25. členu odloka;
– izdajo izrednih obveznih navodil zasebnemu partnerju;
– začasni prevzem izvedenih ukrepov v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov;
– odvzem javno-zasebnega partnerstva;
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep javnega partnerja mora biti sorazmeren in ne sme prekomerno obremenjevati zasebnega partnerja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s pogodbo.
(začasni prevzem investicijskih ukrepov v upravljanje)
Javni partner ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe, da začasno prevzame izvedene investicijske ukrepe v upravljanje oziroma izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje njihove vrednosti.
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
Zasebni partner je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo javnega partnerja predložiti v roku 15 dni od zahteve.
Zasebni partner je dolžan pripraviti letno poročilo po posameznih napravah za samooskrbo, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe ter doseganje ciljev proizvodnje električne energije.
Zasebni partner je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
Ob prenehanju veljavnosti pogodbe zasebni partner v primerih iz drugega odstavka 6. člena skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, javnemu partnerju, v celoti, v last in posest, brezplačno izroči tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke glede proizvodnje idr.).
(ločeno vodenje računovodstva)
Zasebni partner mora za izvajanje javno-zasebnega partnerstva voditi ločeno računovodstvo v skladu z veljavnimi predpisi. Zasebni partner mora javnemu partnerju predložiti revidirano letno poročilo.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Redni nadzor nad izvajanjem pogodbe izvaja javni partner. Javni partner lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave Občine Šentjur ali zunanjega izvajalca.
Javni partner lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo.
Zasebni partner mora javnemu partnerju omogočiti nadzor, pregled naprav in opreme za izvajanje obveznosti ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo zasebni partner označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje javno-zasebnega partnerstva, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti zasebnega partnerja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času zasebnega partnerja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom javnega partnerja.
O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik zasebnega partnerja in javnega partnerja oziroma v primeru iz drugega odstavka tega člena predstavnik zasebnega partnerja in predsednik nadzorne komisije.
Javni partner si pridržuje pravico, da po petih letih opravi generalno revizijo izvajanja pogodbe. Generalna revizija se opravi najmanj vsakih pet let do preteka obdobja oziroma pogosteje po potrebi.
Če pristojni organ javnega partnerja ugotovi, da zasebni partner ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz javno-zasebnega razmerja, mu naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali pogodbe.
VIII. PRENEHANJE RAZMERJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN POGODBE
Razmerje javno-zasebnega partnerstva redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila pogodba sklenjena.
Razmerje javno-zasebnega partnerstva predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v pogodbi.
(sporazumna razveza pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem javno-zasebnega partnerstva tudi sporazumno razvežeta pogodbo.
Javni partner in zasebni partner se lahko sporazumeta za razvezo pogodbe, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih investicijskih ukrepov, ki jih je vzpostavil zasebni partner.
Pogodba lahko zaradi odvzema javno-zasebnega partnerstva s strani javnega partnerja predčasno preneha, če:
– zasebni partner ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih investicijskih ukrepov;
– je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v obliki javnonaročniškega javno-zasebnega partnerstva;
– je proti zasebnemu partnerju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja zasebnega partnerja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti zasebnega partnerja;
– je bila zasebnemu partnerju izdana sodna odločba zaradi kršitve predpisov, pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje javno-zasebnega partnerstva, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja javno-zasebnega partnerstva;
– obstaja utemeljen dvom, da zasebni partner v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– je po sklenitvi pogodbe ugotovljeno, da je zasebni partner dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev javno-zasebnega partnerstva;
– se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz pogodbe.
Odvzem javno-zasebnega partnerstva ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile.
Postopek za odvzem javno-zasebnega partnerstva v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena javni partner ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne javni partner postopek za odvzem javno-zasebnega partnerstva, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba pravnomočna.
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v pogodbi.
Javni partner mora zasebnemu partnerju o odvzemu javno-zasebnega partnerstva izdati upravno odločbo, ki jo izda občinska uprava Občine Šentjur. Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu.
V primeru odvzema javno-zasebnega partnerstva je zasebni partner dolžan prenesti v last javnega partnerja vse izvedene ukrepe in opremo, javni partner pa je zasebnemu partnerju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo javnega partnerja.
Zasebni partner se s pogodbo zaveže, da bo javnemu partnerju na njegovo zahtevo prodal vzpostavljeno razmerje in pravice iz pogodbe, vključno z napravami in opremo izvedenih investicijskih ukrepov (odkupna pravica javnega partnerja).
Javni in zasebni partner s pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupa razmerja javno-zasebnega partnerstva.
Javni partner lahko odkupi razmerje javno-zasebnega partnerstva tudi na posamezni površini oziroma objektu, ki je predmet izvajanja pogodbe po tem odloku.
O odkupu razmerja izda župan akt o odkupu, v katerem določi rok za odkup in prenehanje pogodbe, obseg odkupa razmerja ter vrednost odkupa. Javni partner v dogovorjenem obsegu prevzame naprave in opremo izvedenih investicijskih ukrepov v zvezi z izvajanjem razmerja javno-zasebnega partnerstva.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup razmerja javno-zasebnega partnerstva se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je javni partner dolžan plačati zasebnemu partnerju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
Če bodisi javni partner bodisi zasebni partner ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s pogodbo, odstopi od pogodbe z navadno izjavo.
Javni partner lahko odstopi od pogodbe v naslednjih primerih:
– če zasebni partner javno-zasebnega partnerstva ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali javnemu partnerju povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali pogodbe s strani zasebnega partnerja;
– če zasebni partner pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda javnemu partnerju, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam;
– če zasebni partner kljub pisnemu opozorilu javnega partnerja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s pogodbo.
S pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopusten enostranski odstop od pogodbe s strani javnega partnerja.
Zasebni partner lahko odstopi od pogodbe, če javni partner ne izpolnjuje svojih obveznosti iz pogodbe tako, da to zasebnemu partnerju ne omogoča izvajanje pogodbe.
Enostranski odstop od pogodbe ni dopusten, če je do okoliščin, ki bi takšen odstop utemeljevale, prišlo zaradi višje sile.
V primeru odstopa od pogodbe je zasebni partner dolžan prenesti v last javnega partnerja naprave in opremo izvedenih investicijskih ukrepov v zvezi z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, javni partner pa je zasebnemu partnerju dolžan plačati njihovo vrednost, izračunano po metodologiji, določeni v pogodbi, v roku, določenem v pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo javnega partnerja.
S pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, če je krivda za odstop od pogodbe na strani zasebnega partnerja.
Za odstop od pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obligacijska razmerja, glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(prenos javno-zasebnega partnerstva)
Zasebni partner ne sme brez predhodnega pisnega soglasja javnega partnerja prenesti javno-zasebnega partnerstva na tretjo osebo.
Prenos javno-zasebnega partnerstva je brez soglasja javnega partnerja dopusten le v primeru, ko nov zasebni partner, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena tega odloka, v celoti ali delno nasledi prvotnega zasebnega partnerja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je zasebni partner dolžan javnega partnerja obvestiti.
Ne glede na dogovorjeni model lastninske pravice ima v primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja zasebnega partnerja (likvidacija, izbris) javni partner pravico, da za naprave in opremo javno-zasebnega partnerstva v lasti zasebnega ali javnega partnerja, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Zasebni partner mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene pogodbe zaradi nepredvidljivih okoliščin, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in pogodbe v takšnih okoliščinah.
Zasebni partner ima pravico zahtevati od javnega partnerja povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in pogodbe zaradi višje sile.
Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je zasebni partner dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in pogodbe.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju pogodbe v takšnih okoliščinah.
V kolikor javni partner in zasebni partner ne dosežeta dogovora o spremembi pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je zasebni partner dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in pogodbe, v primeru spora pa ima pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega razmerja javno-zasebnega partnerstva na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem pogodbe, ali v zvezi izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno in krajevno pristojno sodišče.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-0003/2024(2520)
Šentjur, dne 11. junija 2024
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.