Na podlagi 119. člena in druge alineje četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) je Občinski svet Občine Šentjur na 9. redni seji dne 11. junija 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu »Graščinski hrib« (EUP PO18/1 in PO6/4)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13, 48/18, 58/19), v nadaljevanju: IPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt stanovanjske soseske »Graščinski hrib« – območje EUP z oznako PO 18/1 in PO 6/4 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljeno pod identifikacijsko številko 1830.
(3) OPPN je izdelalo podjetje, UB, Urbanistični biro d.o.o. Kamnik, pod zaporedno številko projekta 04/2020.
(4) V postopku priprave OPPN je bila pridobljena Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409291/2020/6 z dne 16. 1. 2021, s katero je določeno, da v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje.
OPPN določa:
– območje obravnave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.
(2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000),
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500),
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:2000),
– zazidalna situacija (M 1:500),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje (M 1:1000),
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prikaz prometnih ureditev (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine (M 1:500),
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in visokimi vodami (M 1:500),
– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje (M 1:500).
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN se nahaja v urbanističnem načrtu Ponikva in leži na zahodnem delu naselja Ponikva. Območje na severu meji na obstoječo regionalno cesto (RII Dole–Ponikva–Loče, odsek 7207), na vzhodu pa na predvideno novo cesto. Na jugu in zahodu območje meji na kmetijska zemljišča.
(2) Ureditveno območje obsega parcele oziroma dele parcel št. 580/4, 581/4, 582/4, 587/3, 587/5, 590/6, 590/7, 590/8, 593/2, 593/3, 593/4, 594/1, 594/2, 596, 597, 600/3,600/6, 1344/6, 1344/7, 1344/8, 1344/9, 1344/10, 1344/11, 1809/1, 1809/2, 1810, 1825, vse k.o. 1128-Ponikva. Površina območja je približno 1,83 ha. Meja območja je prikazana v grafičnih načrtih.
(3) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN. Potrebne trase gospodarske javne infrastrukture na južni strani območja se skladno s 3. členom Sklepa o pripravi OPPN vključi kot vplivno območje prostorskega akta.
(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)
(1) Obravnavano območje je namenjeno stanovanjskim površinam – SS (eno- in dvostanovanjske stavbe). Na ureditvenem območju se s tem OPPN načrtuje izgradnja 16 novih prostostoječih stanovanjskih stavb s potrebno opremo.
(2) Na območju se nahajajo 4 obstoječe stavbe, ki se ohranjajo.
(3) Za zagotovitev komunalne opremljenosti bo potrebno območje urejanja priključiti na obstoječo prometno, komunalno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, ki poteka preko ali izven območja urejanja.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(oblikovanje območja OPPN)
(1) Območje OPPN sestavlja pet funkcionalnih celot FCS, ki so namenjene gradnji stavb in tri funkcionalne celote FCI, ki so namenjene prometni ureditvi.
(2) Funkcionalna celota FCS1 obsega območje delno že zgrajenih stavb, ki se ureja z določili OPN. Za posege na tem območju se tudi po sprejetju OPPN upošteva določila prostorsko izvedbenih pogojev OPN za EUP PO6/4 in podrobno namensko rabo prostora 'SS'.
(3) Funkcionalna celota FCS2 obsega sedem funkcionalnih enot FeS2/1 – FeS2/7, ki so namenjene gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb. FeS2/2 se prometno navezuje na obstoječi hišni priključek na severovzhodu, ostale funkcionalne enote se navezujejo na novo predvideno cesto v FCI2 po kateri je predviden tudi potek ostale infrastrukture.
(4) Funkcionalna celota FCS3 obsega štiri funkcionalne enote FeS3/1 – FeS3/4, ki so namenjene gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb. FCS3 se prometno navezuje na novo predvideno cesto v FCI3 po kateri je predviden tudi potek ostale infrastrukture.
(5) Funkcionalna celota FCS4 obsega dve funkcionalni enoti FeS4/1 – FeS4/2, ki sta namenjeni gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb. FCS4 se prometno navezuje na novo predvideno cesto v FCI3 po kateri je predviden tudi potek ostale infrastrukture.
(6) Funkcionalna celota FCS5 obsega tri funkcionalne enote FeS5/1 – FeS5/3, ki so namenjene gradnji eno- ali dvostanovanjskih stavb. FCS5 se prometno navezuje na novo predvideno cesto v FCI2 in FCI3 po kateri je predviden tudi potek ostale infrastrukture.
(7) Funkcionalna celota FCI1 je namenjena obstoječi regionalni cesti Dole-Ponikva-Loče, šifra odseka 7207.
(8) Funkcionalna celota FCI2 je namenjena rekonstrukciji in novogradnji prometne infrastrukture s priključevanjem na obstoječo regionalno cesto id. št. 73783 Dole–Ponikva–Loče, šifra odseka 7207 in gradnji ostale gospodarske javne infrastrukture.
(9) Funkcionalna celota FCI3 je namenjena gradnji nove prometne infrastrukture in ostale gospodarske javne infrastrukture.
(10) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov.
(velikost in oblikovanje stavb)
(1) Gradnja stavb mora upoštevati regulacijske elemente:
– gradbena meja (GM) je linija, ki je novo grajene stavbe nad terenom ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali so odmaknjene od nje v notranjost. Preko gradbene meje lahko segajo nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki. Fasadni poudarki so izstavljeni deli fasade, na primer izstavljena okna, poudarjene loggie ali balkoni, ki lahko segajo preko gradbene meje največ 1,00 m. Določena je gradbena meja stanovanjskih stavb in gradbena meja nadstreška za avto/garaže, oboje je razvidno iz grafičnih prikazov;
– tlorisna dimenzija je velikost zunanjega oboda stavbe in se nanaša na zunanji rob fasade stavbe. Preko določene tlorisne dimenzije lahko segajo nadstreški nad vhodi, napušči in fasadni poudarki;
– etažnost je opredeljena z navedbo dopustnih etaž, pri čemer se zaradi nagnjenega terena v določenih primerih pojavlja pritlična klet (Pk), ki je na spodnjem nivoju navezana na teren, pritličje (P) nad njo pa se povezuje s terenom ulice. Stavbe ne smejo presegati predpisane etažnosti, lahko pa so manjše. Etažnost je razvidna iz prerezov na grafičnih prikazih;
– višina stavb se meri vertikalno od stika najnižje fasadne ravnine stavbe s terenom do vrha slemena stavbe.
(2) Dopustni so naslednji gabariti stavb:
– tlorisna dimenzija:
– stanovanjska stavba do: 8,50 x 12,00 m;
– nadstrešek za avto/garaža do: 6,00 x 7,50 m;
– etažnost:
– stanovanjska stavba do: (K)+Pk+P+(M) ali (K)+P+1+(M);
– nadstrešek za avto/garaža do: (Pk)+P;
– višina stavb: ne sme presegati 11,50 m.
(3) Dovoljen je do 1 nadstrešek za avto/garaža na eni gradbeni parceli. Dopustno je združevanje stanovanjske stavbe z nadstreškom za avto/garažo na nivoju kletne (Pk) in pritlične (P) etaže v enoten objekt. V tem primeru lahko del stavbe, ki je namenjen za shranjevanje/garažiranje vozil, leži znotraj GM garaže in v tem delu višinsko ne sme presegati pritlične (P) etaže ter mora imeti nad tem delom ravno streho.
(4) Višinske (nulte) kote pritlične etaže (P) na stiku z ulico so razvidne iz grafičnega dela.
(5) Oblikovanje strehe: Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strehe nadstreškov/garaž so lahko ravne (oz. v minimalnem naklonu). Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. Dopustna je vgradnja fotovoltaičnih panelov in sončnih sprejemnikov, ki morajo biti vgrajeni v ravnini strehe. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad, ki ne smejo presegati 20 % površine strehe.
(6) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še:
– tlorisi stanovanjskih stavb morajo biti pravokotni, podolgovate oblike, razmerje stranic mora biti najmanj 1:1,2;
– fasade morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti enostavno in poenoteno po celi fasadi;
– glavni vhod v stavbo mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi;
– steklene površine morajo biti opremljene z zunanjimi ali notranjimi senčili;
– fasade se lahko izvede v klasičnem zaglajenem ometu (oziroma kontaktna tankoslojna fasada) bele, zemeljske ali svetle pastelne barve, v lesu ali fasadnih ploščah;
– z oblikovanjem objekta, izborom materialov in barv je potrebno doseči enoten izgled;
– lega stavbe mora upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za funkcionalno dopolnitev stanovanjskih stavb (nadstrešek, senčnica, uta, zbiralnik za deževnico, bazen …), urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin.
(2) Pomožni objekti so lahko postavljeni na gradbeni parceli glavnega objekta. Od parcelnih mej morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, manjši odmik je dovoljen s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Ne glede na določila prejšnjega odstavka se nadstrešek za avto/garaža lahko postavi le znotraj določene gradbene meje za postavitev garaže.
(1) Predvidena ulica v funkcionalni celoti FCI3 je zasnovana kot odprt javni prostor mešanega prometa, kjer ima pešec prednost pred avtomobilom. V sklopu ceste se zasadi dvostrani drevored z vmesnimi parkirnimi prostori za bočno parkiranje, ki zadostuje potrebam po parkiranju za vse stanovalce in obiskovalce, tako da parkiranje oziroma garaže na lastni gradbeni parceli niso potrebne, so pa dopustne. Površina parkirnih mest naj bo izvedena vodopropustno, da se omogoča čim večje ponikanje padavinske vode in izmenjava plinov za koreninski sistem dreves. Spodnji in zgornji nivo soseske se povezuje tudi preko stopnišča.
(2) Proste površine ob stavbah se uredijo kot zelene ali grajene odprte bivalne površine znotraj posameznih gradbenih parcel. Pri oblikovanju je potrebno upoštevati naklon terena in se z ureditvami čim bolj prilagajati naravni topografiji. Dostopne poti, terase, manipulativne in parkirne površine se primerno utrdi (tlakuje). Zelene površine morajo obsegati vsaj 40 % gradbene parcele.
(3) Zasaditve se izvedejo večinoma z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Žive meje lahko potekajo ob parcelnih mejah in se vzdržujejo do parcelne meje, v kolikor se soseda mejaša o tem pisno sporazumeta, se živa meja lahko zasadi po parcelni meji.
(4) Ograje se lahko postavi do parcelne meje, tako da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča in da se ne ovira preglednosti in vzdrževanja ceste. S pisnim soglasjem soseda mejaša se lahko ograje postavijo na parcelno mejo. Ograjna vrata se morajo odpirati navznoter, tako da ne segajo v javni prostor. Višina ograj je lahko do 1,5 m.
(5) Višinske razlike zemljišča, nasipne in odkopne brežine se izvedejo z zatravljenimi brežinami, izjemoma v primeru večjih naklonov lahko tudi v armirani brežini ali s podpornimi zidovi, ki ne smejo presegati višine 1,5 m in morajo biti ozelenjeni (v kolikor se načrtuje višje zidove je te potrebno izvesti v kaskadah z vmesnim vsaj 1,0 m zamikom, ki je ozelenjen).
(6) Pri urejanju okolice objekta je treba, po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.
(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:
– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,
– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– gradnja novega objekta v skladu z določili tega odloka,
– gradnja in postavitev pomožnih objektov in opreme zunanjih površin.
Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Posegi, opredeljeni s tem prostorskim aktom, se načrtujejo na območju stavbnih zemljišč, kjer je obstoječa komunalna oprema minimalna, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture, kar omogoča komunalno opremljanje območja OPPN.
(2) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(3) Poteki obstoječih in predvidenih vodov so razvidni iz grafičnega dela.
(1) Na severni strani OPPN poteka obstoječa regionalna cesta id.št. 73783 Dole–Ponikva–Loče, šifra odseka 7207, ki je bila nedavno rekonstruirana. Z nje sta izvedena dva obstoječa priključka, ki se ohranjata.
(2) Za zagotovitev ustrezne prometne ureditve je predvidena gradnja nove ceste s priključkom na regionalno cesto na vzhodni strani območja, s čimer se tudi rekonstruira obstoječa prometna povezava do stavbe na naslovu Ponikva 5, Ponikva.
(3) Nova lokalna cesta bo dvopasovnica z voznim pasom širine 2,5 m in ločenim hodnikom za pešce širine 2,5 m in ustreznimi bankinami ter brežinami.
(4) Nova cesta v funkcionalni celoti FCI3 bo urejena kot cona mešanega prometa, z dvema voznima pasovoma širine 2,5 m ter obojestranskima pasovoma širine 2,5 m, ki bosta namenjena izmenično drevoredu in bočnemu parkiranju (dim. PM 6,0 x 2,0 m) na vodopropustni podlagi, ki bosta služila tudi površinskemu odvajanju padavinskih voda. Uredi se tudi peš povezava med zgornjim in spodnjim nivojem. Na spodnjem nivoju se uredi parkirni žep, kateri služi tudi kot obračališče ulice, ki se sicer slepo zaključuje.
(5) Za vse prometne površine se določa:
(a) prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(b) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom intervencijskih služb;
(c) vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz ustrezno hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;
(d) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin.
(6) Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste je potrebno vložiti projektno dokumentacijo v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in si pridobiti pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) ter 42. in 43. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/2 in 105/22 – ZZNŠPP).
(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju OPPN se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda.
(2) Kanal za odvod komunalne odpadne vode se zgradi v telesu ceste in se na jugu izven območja OPPN priključi na obstoječi mešani kanal id. št. KA2387. Vse stanovanjske stavbe se s hišnim priključkom gravitacijsko priključujejo na novi kanal v telesu ceste.
(3) Padavinsko odpadno vodo na območju OPPN se odvaja na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Padavinska odpadna voda s ceste se površinsko odvaja po bočnem zelenem pasu, kjer se jo v največji možni meri zadržuje in ponika, viške pa se zajame na obeh najnižjih točkah in se jo od tam spelje v kanal z zadrževalnikom pod parkiriščem, od tam se vodi proti jugu do priključka na obstoječi javni kanal odpadne padavinske vode. Viške padavinske odpadne vode s posameznih gradbenih parcel, ki se je ne zadrži ali ponikne na gradbeni parceli, se vodi v kanal padavinske odpadne vode z zadrževalnikom pod parkiriščem, od tam se vodi proti jugu do priključka na obstoječi javni kanal odpadne padavinske vode.
(4) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja: predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predpis o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, predpis o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(1) Na severni strani območja je pripravljen odcep vodovodnega omrežja (duktil DN100) na katerega se izvede priključitev. Iz novega voda se izvedejo hišni priključki na posamezno gradbeno parcelo.
(2) Na novem vodovodnem omrežju se, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, po potrebi zgradi nadzemne hidrante, ki morajo zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve.
(oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava)
(1) Na vzhodni strani, izven območja OPPN se nahaja obstoječe 20 kV električno omrežje s transformatorsko postajo TP id. št. 1000440, kamor se priključi nov razvod, ki bo z električno energijo oskrboval obravnavano območje. Razvod se izvede s kablovodom v telesu nove ceste, od koder se izvedejo hišni priključki v razdelilno priključno omarico na posamezni gradbeni parceli.
(2) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave, ki bo potekala ob novo načrtovani cesti. Razvod razsvetljave se vodi v telesu nove ceste in priključuje na omrežje na mestu obstoječe svetilke javne razsvetljave SVT750_20211. Uporabi se lahko svetilke, ki so skladne s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(1) Območje OPPN ni opremljeno z distribucijskim plinovodnim omrežjem ali vročevodom.
(2) Objekti se za potrebe ogrevanja in priprave tople vode lahko priključujejo na elektroenergetsko omrežje ali uporabijo druge energente in se oskrbujejo iz samooskrbe (toplotna črpalka, lesna biomasa, utekočinjen plin itd.).
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Preko južnega dela območja OPPN poteka obstoječe komunikacijsko omrežje. Del trase se prilagodi na način, da se ga premakne v telo nove ceste. Na obstoječe omrežje se naveže nov razvod TK omrežja, ki se ga vodi v telesu nove ceste in izvedejo se hišni priključki na posamezno gradbeno parcelo.
(2) Priključna omarica TK omrežja se izvede na stalno dostopnem mestu.
(1) Odpadke je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih za odpadke, ki so locirani na posamezni gradbeni parceli. Zbirno mesto mora biti utrjeno, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarstvenim pogojem.
(2) Prevzemno mesto je predvideno na stiku posamezne gradbene parcele in javne ceste, dobro prometno dostopno, tako da je izvajalcu javne službe omogočeno ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. V tem primeru je prevzemno mesto lahko tudi zbirno mesto.
(3) Na parkirišču v FCI3 se uredi EKO otok.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo tal, voda in zraka)
(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno delno še njivske in travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.
(2) Pri gradnji objektov in pripadajočih prometnih površin je potrebno humus odstraniti in ločeno deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic in parkovnih ureditev ob objektih.
(3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in objekte v neposredni bližini in okolje.
(4) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v tla in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.
(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.
(7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.
(1) Območje OPPN bo po izgradnji objekta sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise.
(2) Prezračevalne naprave in morebitne toplotne črpalke naj se v prostor umeščajo previdno ob upoštevanju sosednjih stanovanjskih objektov, da bodo ti čim manj izpostavljeni hrupu teh naprav.
(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate.
(4) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
(svetlobno onesnaževanje in osončenost)
(1) Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanje okolja.
(2) Potrebno je zagotoviti osončenje vsaj enega prostora za bivanje in osvetljenost skladno s predpisom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Kot osončen šteje tisti prostor, v katerem sončni žarki 17. januarja vsaj eno uro osvetljujejo sredino okenske površine. Pri določanju osončenja je kot ovire potrebno upoštevati okoliški teren in stavbe.
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Na obravnavanem območju ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) V skladu s splošnimi varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del, ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.
(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob stavbi se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditveno območje se nahaja izven poplavno ogroženih območij, se pa nahaja na območjih verjetnih pojavljanj plazov in erozijsko ogroženem območju. Ob izdelavi projektne dokumentacije je potrebno izdelati geološko-geomehanski elaborat v katerem se preveri stabilnost tal in prisotnost podtalne vode ter se temu primerno načrtuje potrebne ukrepe in način gradnje ter točno določi način temeljenja. Novi posegi ne smejo ogroziti stabilnosti obstoječih objektov, kar je potrebno v projektni dokumentaciji ustrezno obdelati.
(2) Na podlagi kategorizacije tal naj se pri projektiranju upošteva projektni seizmični pospešek 0,200. Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.
(3) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.
(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja.
(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov ali potrebne protipožarne ločitve preprečujejo možnosti širjenja požara.
(3) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Gradnja stavb se lahko izvaja sočasno ali samostojno po posameznih funkcionalnih enotah. Pogoj za gradnjo stavb je, da je izvedena vsa potrebna energetska, komunalna in prometna infrastruktura do območja te funkcionalne enote.
(2) Cesta z infrastrukturo se lahko gradi po ločenih etapah FCI2 in FCI3 ali v eni etapi.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo oblikovne ali tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja.
(2) Tlorisni gabarit stavbe je lahko tudi drugačen, vendar ne sme presegati gradbene meje opredeljene v grafičnem delu.
(3) Objekti so lahko poljubno nižji.
(4) Dovoljeno je odstopanje od nulte kote pritličja (P) do +/-1,0 m, pri čemer mora biti objekt navezan na cesto z dovozom, ki ne presega 4 % naklona.
(5) Dopustne so spremembe zunanjih ureditev (dostopi, parkirne, manipulacijske in zelene površine), zaradi ustreznejših tehničnih rešitev.
(6) Parcelacija znotraj funkcionalne celote FCS5 se lahko izvede drugače, kot je prikazana na grafiki 4.9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) O začetku del mora investitor ali izvajalec pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.
(2) Med izvajanjem posegov na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.
(6) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne.
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN določen višinski gabarit ter merila in pogoji za oblikovanje stavb …).
OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Šentjur in na njenih spletnih straneh.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-0024/2020(261)
Šentjur, dne 11. junija 2024
