Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora /ZUreP-3/ (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih /ZKZ/ (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), 15. člena Statuta Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 37/11 – uradno prečiščeno besedilo in 54/16) in Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše – prestavitev kmetije Tanšek, Krajnčica, je Občinski svet Občine Šentjur na 9. redni seji dne 11. junija 2024 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez predhodne spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše – preselitev kmetije Tanšek, Krajnčica (ID 3271)
(1) V skladu z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 114/13) Občinski svet Občine Šentjur sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za gradnjo kmetijskih objektov in stanovanjske hiše-prestavitev kmetije Tanšek, Krajnčica z identifikacijsko številko 3271, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 1/22, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., iz Sevnice.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZUreP-3 in Zakon o kmetijskih zemljiščih.
OPPN vsebuje naslednje določbe:
I. Splošne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Načrt parcelacije in gradbena parcela
V. Zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VI. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
VII. Rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
VIII. Etapnost prostorske ureditve
IX. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
X. Končne določbe
OPPN vsebuje:
I. Splošni del
1. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca
2. Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi
II. Tekstualni del:
1. Osnutek odloka OPPN
III. Grafični del
1. Izsek iz digitalnega prostorskega plana s prikazom lege prostorske ureditve |
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku | M – 1:250 |
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M – 1:250 |
4. Ureditvena situacija | M – 1:250 |
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M – 1:500 |
6. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečam, vključno z varstvom pred požarom | M – 1:250 |
IV. Spremljajoče gradivo
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Sklep o pripravi OPPN
3. Izhodišča za pripravo OPPN
4. Prikaz stanja prostora
5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
6. Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja
7. Smernice in Mnenja nosilcev urejanja prostora
8. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
9. Elaborat ekonomike
10. Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve)
Z OPPN je načrtovana ureditev območja za preselitev kmetije v celoti na lokacijo Krajnčica – K2. Predmet urejanja je določitev lokacije za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta kmetije, funkcionalnih zemljišč objektov, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
(1) Območje urejanja z OPPN je v jugozahodnem obrobju naselja Krajnčica v Občini Šentjur ter obsega 1.500,00 m2.
(2) Območje urejanja z OPPN sega na parcele ali dele parcel s številkami 1238/1, 1238/2 in 1241/2, vse k.o. 1140 Krajnčica. Meja območja je grafično določena na karti 2 – Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(1) Območje urejanja z OPPN je v EUP JMŠ1 na kmetijskih zemljiščih K2 v območju, kjer ni obstoječe poselitve, razen dveh pomožnih kmetijskih objektov na kmetijskem zemljišču. Načrtovana kmetija se prometno navezuje na vzhodni strani obravnavane lokacije na obstoječo lokalno cesto.
(2) Povezave so prikazane na karti 3 – Vplivi in povezave s sosednjimi območji.
2. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
(funkcionalna zasnova in členitev prostora)
(1) Območje urejanja obsega površine za gradnjo kmetijsko gospodarskih objektov, stanovanjskega objekta kmetije, ureditev funkcionalnih zemljišč, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
(2) Zasnova kmetije je načrtovana tako, da kmetijske površine obdajajo kmetijo na zahodni, severni, vzhodni in južni strani. Načrtovani objekti so razporejeni tako, da so omogočene ugodne povezave med kmetijskimi gospodarskimi objekti, zunanjimi funkcionalnimi površinami in površinami intenzivne zasaditve.
(3) Kmetija se prometno napaja po severnem robu posestva preko obstoječe dovozne ceste in se na vzhodu priključuje nekategorizirano cesto.
(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)
(1) Na območju OPPN je z občinskim prostorskim načrtom (OPN) določena namenska raba K2.
(2) Načrtovane dejavnosti oziroma objekti so kmetijski gospodarski objekti in stanovanjski objekt kmetije. Obe namembnosti sta združeni v eno prostorsko in funkcionalno povezano novo kmetijo.
(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja objektov, prizidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in gradnja infrastrukture, manipulativnih površin ter zunanje ureditve.
(2) V območju OPPN so na funkcionalnih površinah objektov in zelenih površinah dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov:
– nadstrešnica kot majhna stavba do 50,0 m2
– ograja
– oporni zid
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in interne povezave infrastrukture
– pomožni komunalni objekt ter
– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti, povezani z dejavnostjo kmetije.
(3) V območju OPPN je dopustna postavitev oziroma gradnja zunanjih tehnoloških naprav in zunanje opreme ter kmetijsko gozdarske opreme, ki služi delovanju objektov.
(4) Dopustne vrste gradenj glede na namen so:
Klasifikacija objektov (CC – SI) | Vrsta objektov |
11100 Enostanovanjske stavbe | – stanovanjska stavba – pripadajoči objekti: drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža |
12712 Stavbe za rejo živali | – hlev za drobnico – stavbe za rejo živali v oborah |
12713 Stavbe za skladiščenje pridelka | – skladišča pridelkov |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe | – stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije |
12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev | – uta, pokrita letna kuhinja, nadstrešnica |
242052 Drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti | – gnojišče |
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev | – ograje, podporni zid z ograjo |
Kmetijsko gozdarska oprema | – ograja, obora |
Za vse objekte | – priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI) – zbiralnik vode – zunanja ureditev |
3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Načrtovane namembnosti objektov so:
– skladišče pridelave lešnikov: CC-SI 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka,
– hlev za drobnico in gnojišče: CC-SI 12712 Stavbe za rejo živali,
– stanovanjski objekt: CC-SI 11100 Enostanovanjske stavbe.
(2) Lega načrtovanih objektov je določena grafično na karti 5 – Ureditvena situacija OPPN.
(3) Pogoji za zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov:
1. Kmetijski gospodarski objekti:
– tlorisna velikost: zazidana površina do 80 m² mora biti podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,3, nad 80 m² pa podolgovat v razmerju stranic vsaj 1:1,5;
– etažnost: klet + pritličje + mansarda (oziroma možnost izrabe podstrešja). Višina kapa na najvišjem delu ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena);
– oblikovanje: arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti;
– streha: Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh pritličnih stavb je dovoljen v razponu od 20° do 45°, nadstropnih pa od 35° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve, za potrebe tehnologije in pri nadstreških pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla in steklu podobnih brezbarvnih materialov. S strešniki je treba ustvariti videz drobno strukture. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni;
– oblikovanje fasad: horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Ograje balkonov morajo biti preproste, praviloma z vertikalno postavitvijo ograjnih elementov. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Dodatno za kmetijsko gospodarske objekte:
– dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°);
– tolerance za kmetijske gospodarske objekte so: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege ter orientacije objektov. Postavitev kmetijsko gozdarske opreme je dopustna na odprtih površinah OPPN in na odprtih kmetijskih površinah.
2. Stanovanjski objekt:
– tlorisna velikost: mora biti podolgovata v razmerju stranic med 1:1,4 do 1:2. Tloris je lahko tudi sestavljen;
– etažnost: Višinski gabarit stavbe je praviloma največ (K) + P + M, izjemoma, dovoljen je tudi do (K) + P + 1 + M, pri čemer pa višina kapa ne sme presegati 6,9 metra nad koto urejenega terena (šteje se najnižji del terena);
– oblikovanje: arhitektonsko oblikovanje mora izhajati iz lokalne tradicije. Uporaba materialov in izbor barv morata upoštevati lokalne značilnosti;
– streha: Strehe morajo biti dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru sestavljenega tlorisa. Lahko so zaključene s čopi. Štiri in večkapne strehe ter lomljene strešine so dovoljene le izjemoma, kadar so za območju značilne, kar je potrebno dokazati z analizo, ki je del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45°. Strehe nadstreškov so lahko tudi ravne ali enokapne v minimalnem naklonu (do 8°). Strešna kritina mora biti sive ali opečne barve. S strešniki je treba ustvariti videz drobne strukture. Pri zimskih vrtovih in nadstreških se dovoljuje še brezbarvno steklo in steklu podobni brezbarvni materiali. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Frčade so lahko klasične, pultne in trikotne. Frčade ne smejo biti višje od osnovne strehe. Na posamezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. V primeru osvetlitve mansardnih prostorov v dveh etažah oziroma dveh horizontalnih pasovih je spodnja vrsta odprtin lahko izvedena s frčadami, zgornja vrsta odprtin pa le s strešnimi okni;
– oblikovanje fasad: horizontalna in vertikalna členitev fasad, razmestitev fasadnih odprtin ter oblikovanje drugih fasadnih elementov morajo biti enostavni. Ograje balkonov morajo biti preproste, praviloma z vertikalno postavitvijo ograjnih elementov. Stolpiči, večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) izzidki ter večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) balkoni niso dovoljeni. Barve fasad, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronske in druge živo rumene, vijolične, živo zelene, živo, temno in turkizno modre, živo rdeče ipd. ter kombinacije le-teh), niso dovoljene. Barva fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
Dodatno za stanovanjski objekt:
– dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°);
– tolerance za stanovanjski objekt so: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege ter orientacije objekta. Postavitev pripadajočih objektov (drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, zimski vrt, letna kuhinja, garaža) je možna na odprtih površinah OPPN.
(pogoji za projektiranje in gradnjo)
(1) Na lokaciji naj se odstranijo vsa slabo nosilna tla (humus in morebitna razrahljana glinasto meljasta tla). Temeljna tla na lokaciji predstavljajo preperele gline do melji poltrde konsistence. Izkop naj se prilagaja poltrdi glini-melju.
(2) Vsa zemeljska dela je dopustno izvajati samo v suhem vremenu (v daljšem sušnem obdobju) in pod sprotnim geomehanskim nadzorom ter z meritvami nosilnosti.
(3) Nasip pod temeljno ploščo naj bo dobro zgoščen in zbit. Nasipni material (tampon frakcije 0/32 mm) je potrebno vgrajevati po plasteh, ne debelejših od 0,3 m in ga sproti komprimirati. Zbitost nasipa naj se preveri z meritvami z dinamično ploščo (dinamični deformacijski modul (Evd) tal minimalno 40 MPa). V kolikor je debelina nasutja večja, se lahko spodnje nasutje izvede iz manj kvalitetnega materiala (odstrel, gramoz), frakcij 0/200 mm. Na raščena tla (v kolikor so glinena) naj se položi politlak, ki bo preprečeval mešanje materialov.
(4) Zaradi pritiskov zaledne zemljine in zasipa je potrebno vkopane stene objektov in opornih zidov ustrezno dimenzionirati na delovanje aktivnega zemeljskega pritiska.
(5) Hlev za drobnico in gnojišče morata biti načrtovana in izvedena tako, da bo preprečeno nenadzorovano iztekanje ter onesnaženje voda in tal.
(6) Sestavni del projektne dokumentacije (DGD) mora biti izračun in detajlni prikaz objektov za odvod prečiščenih vod iz MKČN in meteornih vod.
IV. NAČRT PARCELACIJE IN GRADBENA PARCELA
(1) Dopustna je izvedba parcelacije za posamezne funkcionalne sklope površin ali objektov.
(2) Merila za gradbeno parcelo: gradbena parcela za kmetijske gospodarske objekte in stanovanjski objekt se določi glede na načrtovane velikosti objektov in potrebne površine za rabo in vzdrževanje objektov. Gradbena parcela se glede na etapnost gradnje lahko določi za vsako etapo posebej.
(3) Največja dopustna stopnja zazidanosti na gradbeni parceli je 0,70.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(priključki na gospodarsko javno infrastrukturo)
(1) Dostop do predvidenih objektov na območju OPPN je iz urejenih javnih cest in nekategoriziranih cest, ki vodijo do območij razpršene poselitve. Urejena obstoječa dovozna cesta iz območja OPPN se priključuje na nekategorizirano cesto (javno dobro) parc. št. 1342 k.o. 1140 Krajnčica preko obstoječega priključka. Načrtovano gospodarsko dvorišče v okviru kmetije se oblikuje takšne velikosti, da so zagotovljene zadostne manipulativne in parkirne površine za funkcioniranje kmetije. Za stanovanjsko hišo se predvidita 2PM.
(2) Na območju OPPN in širši okolici ni javnega vodovoda. Za potrebe kmetije se bo uporabljal obstoječ lastni vir vode iz lastnega zajetja. Investitor ima pridobljeno s strani MNVP, Direkcije RS za vode Obvestilo o evidentirani posebni rabi vode za lastno oskrbo s pitno vodo št. 35515-31/2023-2, z dne 14. 3. 2023, ki velja do leta 2043. Obseg evidentirane posebne rabe vode je 0,73 m3/dan in 266,45 m3/leto.
(3) Vse odpadne fekalne vode iz novih objektov se speljejo v MKČN in dalje v skladu z geološkim mnenjem ponikajo v plitvo podzemno irigacijo. Za potrebe hleva se zgradi nepropustno gnojišče. Padavinske vode se preko zadrževalnika odvajajo – razlivajo v skladu z geološkim mnenjem razpršeno po stabilnem pobočju.
(4) Na severni strani OPPN (med stanovanjsko hišo in shrambo pridelkov) se nahaja obstoječa prostostoječa priključna merilna omarica v kateri je nameščeno merilno mesto številka 2-8010295 z zakupljeno priključno močjo 14 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3x20 A. Obstoječ elektro priključek se uporabi za potrebe načrtovane kmetije.
(5) Na območju OPPN in širši okolici ni elektronske komunikacije KKS vodov in TK vodov. V kolikor bodo potrebe po novih TK storitvah je potrebno preveriti zmogljivost obstoječega TK omrežja. Če te ne bodo ustrezale novim potrebam, je treba dograditi obstoječe omrežje.
(6) Odvoz trajnih odpadkov bo izvajalo pristojno komunalno podjetje. Na lokaciji je potrebno zagotoviti odjemno mesto za zbiranje in odvoz odpadkov v bližini gospodarskih in stanovanjskega objekta. Odjemna mesta morajo biti locirana tako, da je omogočen dovoz in odvoz z vozili pristojnega komunalnega podjetja.
(7) Dopustna je gradnja gospodarskega dvorišča in dvorišča stanovanjskega objekta z uvoznim priključkom, manipulativnih površin ob gospodarskih objektih ter zunanje ureditve ob objektih.
(8) Dopustno je priključevanje še na drugo infrastrukturo, ki je ali še bo zgrajena v prihodnje v bližini kmetije.
(9) Tolerance za infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev infrastrukture.
(odvajanje prečiščenih fekalnih vod in padavinskih vod)
(1) Pri stanovanjskem objektu se izvede glede na število oseb dovolj velika MKČN. Prečiščene komunalne vode v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem ponikajo v plitvo podzemno irigacijo.
(2) Dreniranje zaledne podtalne in precejne meteorne vode mora biti izvedeno z dreniranjem planuma, to je z vgradnjo obodnih drenaž planuma objektov. Kmetijska objekta bosta z zaledno steno vkopana v pobočje. Izza vkopanih sten in morebitnega opornega zidu je obvezna izvedba drenaže z iztokom zalednih vod. V spodnjih delih zidov se naj izvedejo izpusti – barbakane. Drenaže se povežejo preko revizijskih jaškov do podzemne filtracije irigacije. Vsa meteorna kanalizacija območja mora biti izvedena vodoneprepustno.
(3) Za zadrževanje odtoka meteornih vod je potrebna izvedba zadrževalnika. Vodo iz zadrževalnika se lahko uporabi za gospodarsko rabo. Pri objektih je potrebna izvedba zadrževalnika s kapaciteto najmanj 5,0 m3. Kapaciteta zadrževalnika je lahko večja.
(4) Padavinske vode s streh kmetijskih gospodarskih objektov in padavinske vode stanovanjskega objekta se preko peskolovov in zadrževalnika površinsko razlivajo po stabilnem pobočju v skladu s pridobljenim geološkim poročilom št. 11-1/2022, januar 2022, izdelovalca GEOMET d.o.o. Velikost zadrževalnika in razpršenega razlivanja se določi z izdelavo projektne dokumentacije za predvidene objekte.
(5) Po evidencah DRSV, se obravnavana lokacija ne nahaja v območju vodovarstvenega pasu vodnih virov in ureditve ne posegajo na zemljišča v lasti RS in upravljanju DRSV.
(6) Tolerance za zadrževalne objekte in objekte plitve pozemne irigacije ter objekte razpršenega izlivanja: dopustna so odstopanja od grafično prikazanih lokacij. Odstopanja so dopustna drugačnih količin padavinskih vod (drugačne dimenzije površin, s katerih se odvaja padavinske vode), drugačnih ugotovitev o sestavi tal in sposobnosti ponikanja padavinskih vod, če so rešitve, tehnološko in okoljsko ustreznejše ter naprednejše in na podlagi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za infrastrukturno urejanje.
(2) Rodovitno prst z območja gradnje se deponira za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se uredi tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(3) Na odkopnih površinah se po zaključnih delih izvede protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod ter sorodne ukrepe za preprečitev erozije.
(4) Pašniki oziroma druge površine na prostem, kjer se bodo občasno zadrževale, morajo biti vedno ozelenjene. Skrbeti je treba, da se živina ne prostem ne zadržuje na enem mestu.
(5) Načrtovan poseg se ne nahaja na vodovarstvenem ali poplavno ogroženem območju.
(6) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja vseh vrst odpadnih vod morajo biti usklajene s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje odpadnih vod.
(7) Celoten tlak objekta – hleva za drobnico mora biti načrtovan vodotesno in odporno na gnojevko ter na mehanske, toplotne in kemične vplive. Enaki pogoji veljajo tudi za načrtovanje vseh morebitnih skladišč živinskih gnojil (v objektu ali izven njega).
(8) Tehnologija čiščenja hleva se določi v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje, skladno z veljavnimi predpisi. Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali na območju OPPN in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti tudi za obdobje, ko je uporaba živinskih gnojil prepovedana ali onemogočena. Zmogljivost skladišč se prilagodi dejanskim potrebam in morajo biti zasnovana tako, da jih je mogoče prazniti brez večjega tveganja za razlitje ali razsutje. V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastale zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in vodotoke.
(9) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.
(10) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse potrebne gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(11) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda organ, pristojen za upravljanje z vodami na državni ravni.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Na območju urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča veljavna uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje OPPN se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja / lastnika zemljišč / investitorja / odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano ne mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(3) V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti jo o tem obvestiti.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Na območju OPPN ni javnega vodovoda in hidrantnega omrežja. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega poročila za nameravan poseg. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Načrtovani objekti se lahko gradijo postopno po etapah, najmanj pa:
I. etapa: kmetijski gospodarski objekti
II. etapa: stanovanjski objekt
(2) Vsaka gradbena faza mora biti izvajana tako, da ne bo povzročen škodljivi vpliv na vodni režim in stanje voda.
(3) Kmetijski gospodarski objekti se lahko vsak posebej gradijo neodvisno od drugega, prav tako se lahko posamezni kmetijski gospodarski ali stanovanjski objekt gradi postopno v več fazah.
(4) Na površinah načrtovanih objektov se do njihove zgraditve lahko uredijo zunanje manipulativne površine ali druge funkcionalne površine kmetije.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi ter ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasodajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo bolj ekonomične rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture.
OPPN je na vpogled na Občini Šentjur.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0004/2022(261)
Šentjur, dne 11. junija 2024
