Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg, 78/23 – ZUNPEOVE, 131/23 – ZORZFS; v nadaljevanju: ZVKD-1), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20), 62. in 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 10. 6. 2024, je Občinski svet Občine Ribnica na 2. dopisni seji dne 29. 7. 2024 sprejel
o razglasitvi ribniškega gradu – za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ribnica – Grad, EŠD 9233 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev ribniškega gradu za kulturni spomenik lokalnega pomena so:
– grajski kompleks predstavlja materialni dokaz o upravno-politični ureditvi širšega območja Ribnice vse od 12. stoletja;
– lokacija v osnovi srednjeveškega gradu v ravnini, neposredno ob naselju, predstavlja posebnost;
– povojna prenova, izvedena po načrtih Cirila Tavčarja in Vlasta Kopača, formalno v duhu šole arhitekta Jožeta Plečnika, predstavlja likovno-arhitekturno kvalitetno zgodovinsko plast in priča o pomenu arhitekta Plečnika kot pedagoga ter o vplivnosti njegovega oblikovnega izraza;
– prezentacija temeljev jedra gradu, požganega v drugi svetovni vojni, priča o gabaritih neohranjenih grajskih stavb, hkrati pa opominja na tragično obdobje v zgodovini gradu, Ribnice in širšega območja;
– kombinacija ohranjenih elementov v osnovi srednjeveškega gradu, reinterpretacije obodnih potez z arkadirano galerijo, prezentacije temeljev in novih ureditev odprtega prostora priča o konservatorskem pristopu k obravnavi spomenikov v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ki je z vidika odklona od potvarjanja historičnih sestavov in likovno kreativnega toda skladnega dodajanja sekundarnih prvin, izredno aktualna še danes;
– povojna prenova, ki je vključevala tudi površine znotraj grajskega obzidja, predstavlja celostno in kvalitetno rešitev urejanja odprtega javnega prostora, iz katerega se odpirajo prepoznavni pogledi na mestno jedro, cerkvena zvonika ter kompleks gradu;
– s povojno prenovo in ureditvijo parka s spomeniki posameznih zaslužnih meščanov in krajanov, ki so se na Ribniškem rodili in ustvarjali, je območje gradu pridobilo velik identitetni, kulturni in družbeni pomen za Ribnico in širše območje;
– visok pomen imajo tudi spominska obeležja v Parku kulturnikov in skulpture Forma vive, ki so dela uveljavljenih slovenskih likovnih umetnikov;
– v kamnu ohranjena grba Ribnice, ki sta nastala že vsaj v 17. stoletju, sta najstarejša primera trškega grba.
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohrani naslednje varovane sestavine spomenika:
– tloris in prostorska zasnova, horizontalni in vertikalni gabariti, prezentacija tlorisa osrednjega dela gradu;
– fasade v osnovi srednjeveškega gradu in iz časa prenove v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja (likovno-arhitekturna zasnova, gradiva, struktura, barva finalnih slojev oziroma prezentacija ostenja iz kamnitih klesancev);
– stavbno pohištvo iz obdobja pred drugo svetovno vojno (oblika, dimenzije, gradiva in barva);
– oblika in sestava strešnih konstrukcij;
– oblika in naklon streh ter kritina (tip, material in barva);
– oblika in sestava obočnih konstrukcij;
– vsi oblikovani stavbni elementi in členi na zunanjščini in v notranjščini v osnovi srednjeveškega gradu in dopolnitev iz časa prenove v petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja, vključno z ometi, odprtinami, obočnimi in drugimi konstrukcijskimi sestavinami, elementi arkadirane galerije itd.;
– tlorisna in prostorska zasnova parka z vsemi naravnimi in grajenimi oziroma oblikovanimi sestavinami iz časa prenove v šestdesetih in sedemdesetih letih ter s Parkom kulturnikov, ki je nastal v začetku osemdesetih let preteklega stoletja;
– obodno obzidje s strešinami in dostopi ter na zid prislonjenimi objekti na Grajski poti;
– zasnova, naravne, grajene oziroma oblikovane prvine Parka kulturnikov s spominskimi obeležji, drugih parkovnih površin z elementi Forma vive ter urbana oprema iz prve povojne obnove;
– lapidarij z dvema grboma;
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote;
– prepoznavni pogledi in vedute, ki se odpirajo na varovano območje in iz njega;
– zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Spomenik obsega naslednje nepremičnine:
Katastrska občina | Parcelna št. | Cela/del | Št. stavbe | Lastnik |
Ribnica (1625) | 918/1 | cela | 21 | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/8 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/9 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/10 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/11 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/12 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/13 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/14 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/15 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/16 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/17 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/18 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/19 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/20 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/21 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/22 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/23 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/24 | cela | | Občina Ribnica |
Vplivno območje gradu ni predvideno, saj grajski kompleks stoji znotraj mestnega jedra, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Spomenik nima premičnin, ki bi bile njegov sestavni del.
Meje kulturnega spomenika in centroid kulturnega spomenika so vrisani na digitalnem katastrskem načrtu izvorno merilo 1:1500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.
Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, z dne 10. 6. 2024 in izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka so hranjeni na Občini Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Varstveni režim določa ohranjanje stavbe, torej ostankov v osnovi srednjeveškega gradu s povojnimi naravnimi ter grajenimi prvinami in ureditvami arhitekture ter odprtega prostora v izvirnem in neokrnjenem stanju. Dovoljeni so posegi za izboljšanje dosedanje namembnosti ali druge kulturne funkcije ter posegi za redno vzdrževanje, in sicer z uporabo historičnih materialov in tehnologij v segmentih, kjer gre za ostanke prvotnega gradu in z uporabo kompatibilnih materialov v segmentu plasti, ki so del prenove iz petdesetih in šestdesetih let preteklega stoletja. Elemente, ki so rezultat poseganj v zadnjih desetletjih, je dopustno odstraniti ali preoblikovati. Kakršnikoli posegi v območju spomenika so mogoči le z upoštevanjem pogojev in smernic, ki jih predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Za kulturni spomenik velja naslednji varstveni režim:
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren;
– prepovedano je odstranjevati in spreminjati sestavine, ki so del v osnovi še srednjeveškega gradu in tiste, ki so rezultat povojne prenove;
– ohranjati je treba fasade v osnovi srednjeveškega gradu in tiste, ki so rezultat povojne prenove;
– ohranjati je treba stavbno pohištvo iz obdobja pred drugo svetovno vojno; v primeru dotrajanosti je dovoljena zamenjava s stavbnim pohištvom v enaki obliki, dimenzijah, materialu in barvi;
– dopustno je dopolniti konstrukcijske zasnove, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– ohranjati je treba obliko in sestavo strešne konstrukcije; ohranjajo se lesene strešne konstrukcije, dovoljen je protipožarni premaz lesa in drugi protipožarni ukrepi;
– ohranjati je treba oblike in naklone streh ter opečni tip kritin (klasični neglazirani bobrovec različnih odtenkov opečnato rdeče barve);
– prepovedano je spreminjati zasnovo parka z vsemi naravnimi in grajenimi oziroma oblikovanimi sestavinami iz časa povojne prenove;
– ohranjati je treba morfologijo terena s travno ploskvijo na mestu nekdanjega vodnega jarka ter z drevjem poraslo brežino in višje ležeči plato ob grajskem obzidju;
– ohranjati je treba rastlinsko gradivo ter poteze, ki jih tvorijo zlasti drevnina v Parku kulturnikov, parterna zasaditev ob prezentiranih temeljih grajskega jedra ter drevnina na platoju na jugozahodnem delu parka ter posamezna izstopajoča drevesa;
– prepovedano je spreminjati rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin;
– v Parku kulturnikov je prepovedano spreminjanje zasnove celotnega območja ter mikrolokacij posameznih spominskih obeležij;
– spominska obeležja v Parku kulturnikov se ohranja v prvotni podobi in materialu; dopustni so konservatorsko-restavratorski posegi po predhodno pridobljenih kulturnovarstvenih pogojih in soglasju pristojnega zavoda;
– prepovedano je spreminjati obodno obzidje s strešinami in lokacijami dostopov;
– ohranja se motiv naslona obstoječih objektov ob Grajski poti na zunanjo stran vrtnega zidu, pri čemer je prepovedano spreminjanje zasnove, gabaritov, gradiva vrtnega zidu in kakorkoli drugače posegati v pojavnost zidu;
– prepovedano je spreminjati zasnovo odprtega prostora ter tlakovanih površin na nabrežju reke Bistrice z dostopi iz časa povojne prenove;
– ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je možno na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav in ob zadostnih podatkih povrniti posamezne dele spomenika, ki so rezultat poseganj v zadnjih desetletjih, v prvotno stanje;
– znotraj grajskega obzidja je dopustna izvedba objekta, ki omogoča ohranitev kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in drugih pomenov spomenika in je odstranljiv, prilagojen spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti ter hkrati predstavljajo celovito, likovno-arhitekturno kvalitetno sodobno intervencijo;
– dopustna je izvedba nadkritja gledališča, ki omogoča ohranitev kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in drugih pomenov spomenika in je odstranljiv, prilagojen spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti in hkrati predstavljajo celovito, likovno-arhitekturno kvalitetno sodobno intervencijo, ter je predhodno usklajen z ZVKDS;
– območje Parka kulturnikov je dopustno dopolniti z novimi spominskimi obeležji posvečenimi zaslužnim meščanom in krajanom Ribnice in sicer skladno s prvotno zasnovo in predhodno pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji ter soglasjem pristojnega zavoda;
– prepovedano je postavljanje nadzemne infrastrukture, elementov oglaševanja za lastne potrebe in drugih elementov na območju obstoječih odprtih prostorov, razen kadar so ti potrebni za uporabo, funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika; v tem primeru je dopustna postavitev na način, da so elementi odstranljivi, ne posegajo v materialno substanco in arheološke ostaline in so prilagojeni spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– ohranjati je treba varovane sestavine in družbeni pomen spomenika;
– dopustna je trajnostna uporaba spomenika, in sicer na način in v obsegu, ki ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti; spodbuja naj se dejavnosti in ravnanja, ki ohranjajo kulturne, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– dovoljeno je izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovih delov in za vsak poseg v spomenik in njegove dele je v skladu z določili ZVKD-1 potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen ča zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik se označi skladno s predpisi, ki urejajo to področje oziroma se označi v varovanem območju po predhodnem dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.
Skladno z določbami ZVKD-1 pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v 4. členu tega odloka.
Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2023
Ribnica, dne 29. julija 2024
