Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg, 78/23 – ZUNPEOVE, 131/23 – ZORZFS; v nadaljevanju: ZVKD-1), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20), 62. in 75. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine z dne 10. 6. 2024, je Občinski svet Občine Ribnica na 2. dopisni seji dne 29. 7. 2024 sprejel
o razglasitvi parka ob ribniškem gradu – za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ribnica – Park ob gradu, EŠD 13964 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev parka ob ribniškem gradu za kulturni spomenik lokalnega pomena so:
– s povojno prenovo in ureditvijo parka s spomeniki posameznih zaslužnih meščanov in krajanov, ki so se na Ribniškem rodili in ustvarjali, je območje gradu pridobilo velik identitetni, kulturni in družbeni pomen za Ribnico in širše območje;
– povojna prenova parkovnih površin, izvedena po načrtih Cirila Tavčarja in Vlasta Kopača, formalno v duhu šole arhitekta Jožeta Plečnika, predstavlja likovno-arhitekturno kvalitetno zgodovinsko plast in priča o pomenu arhitekta Plečnika kot pedagoga ter o vplivnosti njegovega oblikovnega izraza;
– park predstavlja edino večjo parkovno oziroma vrtno-arhitekturno ureditev v Ribnici, veliko približno 2 hektara;
– prezentacija temeljev jedra gradu, požganega v drugi svetovni vojni, priča o gabaritih neohranjenih grajskih stavb, hkrati pa opominja na tragično obdobje v zgodovini gradu, Ribnice in širšega območja;
– povojna prenova tako površin znotraj grajskega obzidja kot tudi nabrežij reke Bistrice z vključitvijo obstoječih zgodovinskih prvin, kot sta francoski in grajski most ter z zelenimi potezami visoke drevnine vzdolž reke, predstavlja celostno in kvalitetno rešitev urejanja odprtega javnega prostora, iz katerega se odpirajo prepoznavni pogledi na mestno jedro, cerkvena zvonika ter kompleks gradu;
– kombinacija ohranjenih elementov v osnovi srednjeveškega gradu, reinterpretacije obodnih potez z arkadirano galerijo, prezentacije temeljev in novih ureditev odprtega prostora priča o konservatorskem pristopu k obravnavi spomenikov v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ki je z vidika odklona od potvarjanja historičnih sestavov in likovno kreativnega toda skladnega dodajanja sekundarnih prvin izredno aktualna še danes;
– visok pomen imajo tudi spominska obeležja v Parku kulturnikov in skulpture Forma vive, ki so dela uveljavljenih slovenskih likovnih umetnikov.
Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohrani naslednje varovane sestavine spomenika:
– tlorisna in prostorska zasnova parka z vsemi naravnimi in grajenimi oziroma oblikovanimi sestavinami iz časa prenove v šestdesetih in sedemdesetih letih ter s Parkom kulturnikov, ki je nastal v začetku osemdesetih let preteklega stoletja;
– rastlinsko gradivo, zlasti drevnina v Parku kulturnikov, parterna zasaditev ob prezentiranih temeljih grajskega jedra in drevnina na platoju na jugozahodnem delu parka ter posamezna drevesa kot je močvirska cipresa, visokodebelna hruška ob gledališču, platana ob vzhodnem grajskem traktu ter lipa na zunanji strani ob grajskem mostu; ohranja se rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin;
– obodno obzidje s strešinami in dostopi ter na zid prislonjenimi objekti na Grajski poti;
– zasnova in material grajenih prvin ter urbane opreme (gledališče, zidovi, stopnišča, kovinska masivna vrata);
– zasnova, naravne, grajene oziroma oblikovane prvine Parka kulturnikov s spominskimi obeležji, drugih parkovnih površin z elementi Forma vive ter urbana oprema iz prve povojne obnove;
– zasnova odprtega prostora ter parkovnih površin nabrežja reke Bistrice z dostopi, ohranjeno drevnino in potezami zasaditve ob reki iz časa povojne prenove v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja;
– kamnita mostova in njuni sestavni deli;
– vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za delovanje celote;
– prepoznavni pogledi in vedute, ki se odpirajo na varovano območje in iz njega;
– zemeljske plasti z arheološkimi ostalinami.
Spomenik obsega naslednje nepremičnine:
Katastrska občina | Parcelna št. | Cela/del | Št. stavbe | Lastnik |
Ribnica (1625) | 918/1 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/6 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/7 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/8 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/9 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/10 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/11 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/12 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/13 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/14 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/15 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/16 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/17 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/18 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/19 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/20 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/21 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/22 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/23 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 918/24 | cela | | Občina Ribnica |
Ribnica (1625) | 1435/4 | del | | Javno dobro, služnostna pravica Elektro Ljubljana |
Ribnica (1625) | 1435/13 | cela | | Javno dobro, služnostna pravica Elektro Ljubljana |
Ribnica (1625) | 1441/13 | cela | | Republika Slovenija |
Ribnica (1625) | 1441/14 | cela | | Republika Slovenija |
Ribnica (1625) | 1441/15 | cela | | Republika Slovenija |
Ribnica (1625) | 1441/18 | cela | | Republika Slovenija |
Ribnica (1625) | 1441/19 | cela | | Republika Slovenija |
Ribnica (1625) | 1973 | del | | Občina Ribnica |
Vplivno območje parka ob ribniškem gradu ni predvideno, saj park stoji znotraj mestnega jedra, ki je razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Spomenik nima premičnin, ki bi bile njegov sestavni del.
Meje kulturnega spomenika in centroid kulturnega spomenika so vrisani na digitalnem katastrskem načrtu izvorno merilo 1:1500 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:1.500.
Obvezni elementi predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za razglasitev nepremičnega kulturnega spomenika, z dne 10. 6. 2024 in izvirniki načrtov iz prejšnjega odstavka so hranjeni na Občini Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Varstveni režim določa ohranjanje parkovnih ureditev iz povojnega obdobja z vsemi sestavnimi deli, ki so bili del prenove gradu in odprtih površin, vključno s parkovnimi površinami znotraj grajskega obzidja ter parkovno urejenimi nabrežji reke Bistrice. Dovoljeni so posegi za izboljšanje dosedanje namembnosti ali druge kulturne funkcije ter posegi za redno vzdrževanje. Elemente, ki so rezultat poseganj v zadnjih desetletjih, je dopustno odstraniti ali preoblikovati. Kakršnikoli posegi v območju spomenika so mogoči le z upoštevanjem pogojev in smernic, ki jih predpiše pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za kulturni spomenik velja naslednji varstveni režim:
– prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren;
– prepovedano je spreminjati zasnovo parka z vsemi naravnimi in grajenimi oziroma oblikovanimi sestavinami iz časa povojne prenove;
– ohranjati je treba morfologijo terena s travno ploskvijo na mestu nekdanjega vodnega jarka ter z drevjem poraslo brežino in višje ležeči plato ob grajskem obzidju;
– ohranjati je treba rastlinsko gradivo ter poteze, ki jih tvorijo zlasti drevnina v Parku kulturnikov, parterna zasaditev ob prezentiranih temeljih grajskega jedra ter drevnina na platoju na jugozahodnem delu parka ter posamezna izstopajoča drevesa;
– prepovedano je spreminjati rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj rastlin;
– v Parku kulturnikov je prepovedano spreminjanje zasnove celotnega območja ter mikrolokacij posameznih spominskih obeležij;
– spominska obeležja v Parku kulturnikov se ohranja v prvotni podobi in materialu; dopustni so konservatorsko-restavratorski posegi po predhodno pridobljenih kulturnovarstvenih pogojih in soglasju pristojnega zavoda;
– prepovedano je spreminjati obodno obzidje s strešinami in lokacijami dostopov;
– ohranja se motiv naslona obstoječih objektov ob Grajski poti na zunanjo stran vrtnega zidu, pri čemer je prepovedano spreminjanje zasnove, gabaritov, gradiva vrtnega zidu in kakorkoli drugače posegati v pojavnost zidu;
– prepovedano je spreminjati zasnovo odprtega prostora ter parkovnih površin nabrežja reke Bistrice z dostopi, ohranjeno drevnino in potezami zasaditve ob reki iz časa povojne prenove;
– ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine je možno na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav in ob zadostnih podatkih povrniti posamezne dele spomenika, ki so rezultat poseganj v zadnjih desetletjih, v prvotno stanje;
– na levem bregu so dopustne sodobnejše ureditve odprtega prostora na način, da so te prilagojene spomeniku v umestitvi, dimenzijah, zasnovi, materialu in pojavnosti in hkrati predstavljajo celovito, likovno-arhitekturno kvalitetno sodobno intervencijo, s katero se ponovno vzpostavijo nekdanje poteze drevnine ob reki Bistrici;
– znotraj grajskega obzidja je dopustna izvedba objekta, ki omogoča ohranitev kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in drugih pomenov spomenika in je odstranljiv, prilagojen spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti ter hkrati predstavlja celovito, likovno-arhitekturno kvalitetno sodobno intervencijo;
– dopustna je izvedba nadkritja gledališča, ki omogoča ohranitev kulturnega, znanstvenega, izobraževalnega in drugih pomenov spomenika in je odstranljiv, prilagojen spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti in hkrati predstavlja celovito, likovno-arhitekturno kvalitetno sodobno intervencijo ter je predhodno usklajen z ZVKDS;
– območje Parka kulturnikov je dopustno dopolniti z novimi spominskimi obeležji posvečenimi zaslužnim meščanom in krajanom Ribnice in sicer skladno s prvotno zasnovo in predhodno pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji ter soglasjem pristojnega zavoda;
– možne so tehnične izboljšave konstrukcij mostov, ob upoštevanju, da je treba ohranjati izvirno pojavnost in gradivo;
– prepovedano je postavljanje nadzemne infrastrukture, elementov oglaševanja za lastne potrebe in drugih elementov na območju obstoječih odprtih prostorov, razen kadar so ti potrebni za uporabo, funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika; v tem primeru je dopustna postavitev na način, da so elementi odstranljivi, ne posegajo v materialno substanco in arheološke ostaline in so prilagojeni spomeniku v umestitvi, temeljenju, dimenzijah, materialu in pojavnosti;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– ohranjati je treba varovane sestavine in družbeni pomen spomenika;
– dopustna je trajnostna uporaba spomenika, in sicer na način in v obsegu, ki ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti; spodbuja naj se dejavnosti in ravnanja, ki ohranjajo kulturne, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– dovoljeno je izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovih delov in za vsak poseg v spomenik in njegove dele je v skladu z določili ZVKD-1 potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot ter njegove namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen ča zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturo varstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik se označi skladno s predpisi, ki urejajo to področje oziroma se označi v varovanem območju po predhodnem dogovoru z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat pristojen za področje kulturne dediščine.
Skladno z določbami ZVKD-1 pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v 4. členu tega odloka.
Ta odlok stopi v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0008/2023
Ribnica, dne 29. julija 2024
