Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 2. dopisni seji dne 9. 8. 2024–14. 8. 2024 do 9.00, sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Srednja šola Sevnica
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18, 70/19, 20/22, 23/22 – popr., 125/22, 58/23 in 39/24), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Srednja šola Sevnica (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je pod številko 23067-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d..
(3) Identifikacijska številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3890.
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) Tekstualni del podrobnega načrta (odlok)
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
B) Grafični del podrobnega načrta
B1 | Izsek iz grafičnega dela namenske rabe prostora OPN Sevnica, M 1:5000; |
B2 | Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji, M 1:5000; |
B3 | Situacija obstoječega stanja s parcelnimi mejami, M 1:500; |
B4 | Situacija rušitev, M 1:500; |
B5a | Ureditvena situacija, M 1:500; |
B5b | Prerezi skozi območje OPPN, M 1:500; |
B6 | Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, M 1:500; |
B7 | Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000; |
B8 | Načrt parcelacije, M 1:500. |
C) Spremljajoče gradivo
C1 | Poročilo o sodelovanju z javnostjo; |
C2 | Prikaz stanja prostora; |
C3 | Strokovne podlage; |
C4 | Usmeritve nosilcev urejanja prostora; |
C5 | Mnenja nosilcev urejanja prostora; |
C6 | Elaborat ekonomike; |
C7 | Okoljski postopek; |
C8 | Obrazložitev in utemeljitev; |
C9 | Povzetek za javnost. |
1. Opis prostorske ureditve
(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem OPPN se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za nove gradnje, rekonstrukcije, rušitve ter vzdrževanje obstoječih in novih objektov za izobraževanje ter ureditev zunanjih športnih površin, pogoji za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic, pogoji za ureditev javnih zelenih površin ter pogoji za priključitev novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje OPPN je velikosti cca 60 arov in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 259/2, 259/3, 259/4, 259/5, 259/6, 259/7, 262/1, 264/1, 264/2, 266/1, 266/3, 270/4, 273/6, 273/15, 1520/113, 1520/114 in 1521/28, vse k.o. Sevnica (1379).
(2) Območje OPPN je na severni strani omejeno z glavno železniško progo št. 10 d. m.–Dobova–Ljubljana, na zahodni strani meji na obstoječo stanovanjsko pozidavo, na vzhodni strani meji na zeleno parkovno površino ter na južni strani na visokovodni nasip akumulacijskega jezera hidroelektrarne Blanca (reka Sava).
(3) Območje OPPN je prikazano na grafičnih načrtih.
(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Posegi izven območja OPPN so dovoljeni le zaradi navezave javnih prometnih površin na obstoječe stanje ter pri izvedbi nove gospodarske javne infrastrukture in njene prestavitve ter izvedbi priključkov nanjo.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje OPPN je z naseljem Sevnica povezano preko obstoječe cestne mreže naselja. Glavni dostop predstavlja Savska cesta (JP 594311), ki poteka po zahodnem in južnem robu predmetnega območja. Zahodno od območja je urejeno stanovanjsko naselje.
(2) Območje OPPN ni opredeljeno kot območje Nature 2000, območje naravnih vrednost (NV) ali ekološko pomembno območje (EPO).
(3) Na podlagi kart razredov poplavne nevarnosti, se območje OPPN nahaja na preostali poplavni nevarnosti.
(4) Južni rob območja OPPN se nahaja na priobalnem zemljišču reke Save, ki znaša 15,0 m od vodnega zemljišča. Posegi na območju priobalnega zemljišča se lahko izvajajo le v skladu z veljavno zakonodajo s področja varovanja voda ter pod pogoji, ki jih v fazi projektiranja poda upravljavec (Direkcija RS za vode).
(5) Območje se nahaja v varovalnem progovnem pasu glavne železniške proge št. 10 d. m.–Dobova–Ljubljana, ki znaša 100 m merjeno od meje progovnega pasu.
(6) Vzhodni del OPPN je erozijsko ogroženo območje, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
(funkcionalna zasnova območja)
(1) Šolska stavba se ureja v sklopu gradbene parcele GP1. Velikost stavbe je pogojena z določeno gradbeno mejo, faktorjem zelenih površin ter max. višino stavbe oziroma etažnostjo. V severnem delu območja se iz Savske ceste uredi interna dostopna cesta, ki omogoča dostop in parkiranje zaposlenim, dostavi in dostopu do igrišč. Glavni vhod v šolsko stavbo se uredi z južne strani. Ob dostopni cesti se uredi ekološki otok. Nad ekološkim otokom in vhodi v stavbo se lahko gradijo nadstrešnice. Uredi se lahko mesta za parkiranje in zaklepanje koles (kolesarnica), ki so lahko pokrita z nadstrešnico. Uredi se lahko manjše skladišče za les ter silos za žagovino.
(2) V sklopu gradbene parcele GP2 se uredi zunanje športno igrišče. Igrišče se lahko ogradi s kovinsko ograjo, ki pa ne sme posegati v priobalno zemljišče reke Save. V sklopu zunanje ureditve igrišča je dopustna postavitev manjše stavbe za hrambo športnih rekvizitov. Pred izvedbo igrišč se porušijo obstoječe stavbe.
(3) Med igrišči in Savsko cesto se izvede javna parkovna ureditev, ki se poveže z zelenimi površinami ob Savski cesti in zunanjo ureditvijo šolske stavbe.
(4) Za normalno funkcioniranje območja se uredi Savska cesta vzdolž zahodnega in južnega roba območja OPPN, ki se zaključi z obračališčem. Ob Savski cesti se uredijo javna parkirna mesta.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN je v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in občinskim prostorskim načrtom dovoljeno izvajanje izobraževalne dejavnosti.
(vrste dopustnih osnovnih in pomožnih stavb in objektov ter gradbeno inženirskih objektov)
(1) Na območju gradbene parcele GP1 je dovoljenja gradnja stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (12630) ter naslednjih pomožnih objektov:
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (samo skladiščna stavba za les in stolpni silos za suhe snovi (žagovina));
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice kot enostavni objekti nad parkirišči za kolesa, ekološkim otokom in vhodi v stavbo);
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 2302 Elektrarne in drugi energetski objekti (samo kot manj zahtevni objekt);
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (samo ograje, protihrupne ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi).
(2) Na območju gradbene parcele GP2 je dovoljena gradnja športnih igrišč (24110) ter naslednjih pomožnih objektov:
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišče stavbe (samo skladiščna stavba za les in stolpni silos za suhe snovi (žagovina) ter stavba za hrambo športnih rekvizitov);
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi, plezalni parki, razgledne ploščadi, opazovalnice in odprti grajeni prostori na drevesu);
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (samo ograje, protihrupne ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi).
(3) V sklopu gradbene parcele javnega dobra – javne parkovne ureditve (GPt) je dovoljena gradnja:
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi, plezalni parki, razgledne ploščadi, opazovalnice in odprti grajeni prostori na drevesu);
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (samo ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi).
(4) V sklopu javnega dobra – javne prometnice (GPc) je dovoljena gradnja:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
– 21122 Parkirišča izven vozišča;
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;
– 24122 Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi, plezalni parki, razgledne ploščadi, opazovalnice in odprti grajeni prostori na drevesu);
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (samo ograje, protihrupne ograje, zaščitne ograje na igriščih in oporni zidovi).
(5) V sklopu javnega dobra – javna železniška infrastruktura (GPž) je dovoljena le gradnja vodov in naprav železniške infrastrukture.
V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega odloka:
– gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave, nadzidave);
– rekonstrukcije objektov;
– manjše rekonstrukcije;
– odstranitve (rušitve) objektov ali njihovih delov;
– vzdrževanje objektov.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov
(lega, velikost ter oblikovanje osnovnih stavb)
(1) V sklopu gradbene parcele GP1 je načrtovana postavitev osnovne stavbe, ki se locira znotraj gradbene meje.
(2) Maksimalni vertikalni gabarit osnovne stavbe je klet (K) + pritličje (P) + 1. nadstropje (N) + 2. nadstropje (2N) oziroma mansarda (izkoriščena ali neizkoriščena). Maksimalna višina stavbe (rob venca ravne strehe oziroma glavnega slemena) ne sme presegati 14,0 m nad najvišjo koto utrjenega terena ob stavbi. Nad to višino lahko segajo le dimniki, odduhi, antene, dostopi na streho, strojne naprave, sončni paneli ipd.
(3) Kota pritličja obstoječe stavbe se ohranja. Kota pritličja dozidave se zaradi dostopa gibalno oviranih oseb prilagodi obstoječemu terenu.
(4) Stavba naj bo v osnovi pravilne geometrijske oblike. Glede na predvideno velikost stavbne mase se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objekta v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih. Oblikovno se lahko poudari fasado stavbe, kjer se nahaja glavni vhod v stavbo.
(5) Oblikovanje osnovne stavbe:
– streha: enokapna, dvokapna in/ali ravna. Možna je kombinacija dveh oblik streh, pri čemer je ena ravna;
– kritina: primernega materiala glede na tip strehe. Lahko je tudi deloma ali v celoti zazelenjena;
– fasada: klasični omet ali različni tipi fasadnih oblog v belih in/ali svetlih pastelnih tonih in/ali lesu in steklu.
(lega, velikost ter oblikovanje pomožnih stavb)
(1) Pomožne stavbe se locirajo s takšnim odmikom od sosednjih gradbenih parcel, da je omogočeno njihovo normalno vzdrževanje. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so lahko postavljene tudi na parcelno mejo.
(2) Maksimalne tlorisne velikosti pomožnih stavb so:
– skladišče stavbe za les: 100 m2,
– stavbe za hrambo športnih rekvizitov: 50 m2,
– nadstrešnice: 50 m2.
(3) Pomožne stavbe so pritlične z ravno streho. Streha je lahko tudi steklena. Fasada pomožne stavbe se poenoti s fasado osnovne stavbe ali izvede iz lesenih oblog. Nadstrešnice so lahko kovinske ter barvno usklajene s fasado osnovne stavbe.
(lega, velikost ter oblikovanje gradbenih inženirskih objektov)
(1) Gradbeni inženirski objekti se gradijo na celotnem območju OPPN.
(2) Vsi infrastrukturni vodi se izvedejo v podzemni izvedbi.
(3) Fotonapetostna elektrarna z električno močjo pod 1 MW se namešča le na streho osnovne stavbe.
(4) Igrišča se zaključijo z asfaltom in/ali tartanom ter podobno.
(5) Ograje in oporni zidovi se lahko postavijo na parcelno mejo. Ograje so višine do 3,0 m ter transparentne kovinske izvedbe. Lovilne mreže so lahko višje. Oporni zidovi so višine do 1,5 m. Pri umestitvi ograj, opornih zidov, tako kot vseh ostalih ureditev in objektov, je treba upoštevati Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1).
(6) Vzdolž severne meje gradbene parcele GP1 in GP2 je možna postavitev protihrupne ograje. Višino in tip protihrupne ograje se določi na podlagi meritev hrupa, ki se izvedejo v fazi izdelave projektne dokumentacije. Minimalni odmik ograje je 6,0 m od osi skrajnega tira glavne železniške proge.
(7) Javne ceste se zaključijo z asfaltom. Pločniki in vhodne ploščadi se asfaltirajo ali tlakujejo. Javna parkirišča se asfaltirajo, tlakujejo ali izvedejo s travnatimi ploščami. Javna parkirišča vzhodno od glavnega vhoda se zaključijo s travnatimi ploščami.
(oblikovanje zelenih površin)
(1) V sklopu gradbene parcele GPt je predvidena javna parkovna ureditev, v sklopu katere je možno urediti tribune. Območje se hortikulturno uredi. Zasadijo se skupine visokoraslega avtohtonega drevja in grmovnic.
(2) Pri ureditvi zelenih površin ob železniški progi se upošteva Navodilo o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30).
(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna postavitev urbane opreme (klopi, koši za smeti ipd.), ki se oblikovno poenoti z urbano opremo širšega območja Sevnice. Ekološki otok se hortikulturno uredi (betonski plato z ustreznim odvodnjavanjem in ograjo oziroma nadstrešnica).
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B8 Načrt parcelacije«.
(2) Na območju OPPN se določi pet gradbenih parcel in sicer:
– GP1: gradnja šole,
– GP2: gradnja zunanjega športnega igrišča,
– GPt: javno dobro – ureditev javnega parka in zelenih površin,
– GPž: javno dobro – javna železniška infrastruktura in
– GPc: javno dobro – javne prometne površine.
(3) Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo)
(1) Maksimalna zazidanost gradbene parcele GP1 je zagotovljena z določeno gradbeno mejo ter maksimalno višino stavbe, ki znaša 14,0 m nad koto utrjenega terena ob stavbi. Pomožne stavbe se lahko postavijo izven določene gradbene meje.
(2) V sklopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljen faktor zelenih površin 0,1, kar pomeni, da se mora zatraviti minimalno 10 % površin. Pri izračunu faktorja zelenih površin gradbene parcele GP2 se lahko upoštevajo tudi zelene površine v sklopu gradbene parcele javne parkovne ureditve (GPt).
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: GJI) in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja nove GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(1) Glavni dostop do območja OPPN predstavlja kategorizirana občinska javna pot JP594311 (Savska cesta). Savska cesta se do glavnega vhoda v šolsko stavbo izvede širine min. 5,0 m. Ob zahodnem robu se izvede enostranski pločnik širine min. 1,50 m. V smeri proti vzhodu se prometnica nadaljuje kot javna pot min. širine 4,0 m in se zaključi z obračališčem.
(2) Ob javni poti se lahko izvedejo javna parkirna mesta. Parkirišča vzhodno od glavnega vhoda se izvedejo s travnatimi ploščami pod kotom 30 stopinj.
(3) Za zaposlene in dostavo se izvede interna dostopna cesta vzdolž severnega roba območja OPPN. Ob interni cesti se izvedejo parkirišča za zaposlene ter ekološki otok za potrebe šole. Preko interne dostopne ceste se omogoči tudi dostop do območja igrišč.
(4) Ustrezno število parkirnih mest za potrebe šolske stavbe se zagotovi v sklopu gradbene parcele GP1 ter po potrebi na javnih parkiriščih vzdolž Savske ceste.
(5) Vse javne prometnice se opremijo z javno razsvetljavo.
(železniška infrastruktura)
(1) Meja podrobnega načrta posega v progovni pas in varovalni progovni pas glavne železniške proge št. 10 d. m.–Dobova–Ljubljana.
(2) V progovnem pasu železniške proge ter na območju parcel s statusom javno dobro – javna železniška infrastruktura, je prepovedana gradnja kolesarskih povezav in pešpoti ter njihove rekonstrukcije.
(3) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati elektrifikacijo železniške proge z enosmerno napetostjo 3 kV.
(4) Pri umestitvi ograje in vseh ostalih ureditev, objektov in vegetacije se upošteva Navodila o pogojih za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture (Navodilo 925-DN30, ZVZelP-1).
(5) Padavinske vode z območja podrobnega načrta ne smejo pritekati v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge. Zaradi protipoplavnih ukrepov, posegov na vodnih zemljiščih in območjih vodne infrastrukture ter ostalih ureditev se ne sme ogroziti sestavnih delov javne železniške infrastrukture.
(1) Na območju OPPN poteka javno vodovodno omrežje, na katerega je priključena šolska stavba ter stanovanjske stavbe v vzhodnem delu OPPN. Za izvedbo investicijske namere je treba prestaviti javno vodovodno omrežje. Ukinitev individualnih hišnih priključkov do obstoječih stanovanjskih stavb se predvidi v fazi projektiranja zunanjih športnih površin. Prestavitev javnega vodovodnega omrežja se izvede vzdolž severne meja območja OPPN.
(2) Obstoječ vodovodni priključek za šolsko stavbo se ohrani oziroma rekonstruira. Vodomerni jašek mora biti na vedno dostopnem mestu ob stavbi.
(3) Območje OPPN se opremi z javnim hidrantnim omrežjem.
(1) Na območju OPPN se zgradi nov ločen interni sistem odvodnjavanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, s končno dispozicijo v čistilni napravi mesta Sevnica oziroma ponikovalnici.
(2) Vse komunalne odpadne vode iz šolske stavbe se spelje v obstoječ javni kanalizacijski kolektor, ki poteka vzdolž nasipa reke Save, s končno dispozicijo v čistilni napravi Sevnica.
(3) Čiste padavinske vode s streh šolske stavbe se prioritetno zbira v rezervoarjih deževnice, ki se jih popolnoma vkoplje v teren. Voda iz rezervoarjev se lahko porabi kot sanitarna voda, voda za zalivanje zelenic, pranje manipulativnih površin, igrišč, ipd. Viški deževnice se speljejo v ponikovalnice, ki se jih uredi v sklopu gradbene parcele GP1 in/ali GP2, izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati v projektni dokumentaciji, se lahko viški vode speljejo v javni kolektor.
(4) Potencialno onesnažene padavinske vode se pred izpustom v podtalje oziroma javni kolektor, ustrezno očisti v lovilcu olj.
(5) Minimalni hipni odtok padavinskih voda iz urbanih površin se zagotavlja z upoštevanjem faktorja zelenih površin, zadrževanjem čistih padavinskih voda s strehe stavbe v rezervoarju deževnice ter ureditvijo javnih parkirišč s travnatimi ploščami.
(6) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na območju OPPN se nahaja nizkonapetostno elektro omrežje, ki se napaja iz obstoječe transformatorske postaje (id 18427330), ki stoji na zemljišču s parcelno številko 3, k.o. Sevnica in je od območja urejanja oddaljena cca. 250 m v smeri vzhoda. Elektro priključek za šolsko stavbo se ohranja. S porušitvijo stanovanjske stavbe Savska cesta 1 in Savska cesta 1a se ukineta tudi elektro priključka.
(2) Zaradi izvedbe novega cestnega priključka interne dostopne ceste se prestavi obstoječo prostostoječo elektro omaro. Prestavitev se izvede pod pogoji upravljavca elektro omrežja.
(3) Iz obstoječe TP ali najbližjega prižigališča javne razsvetljave se izvede javna razsvetljava vseh javnih prometnic in javnih površin.
(1) Na območju OPPN poteka plinovodno omrežje, in sicer plinski priključek za stavbo srednje šole ter stanovanjski objekt Savska cesta 1a.
(2) Plinovodni priključek šolske stavbe se ohranja. Plinovodni priključek, ki poteka vzdolž Savske ceste do stanovanjskega objekta Savska cesta 1a se ohranja in varuje. S porušitvijo te stavbe se odstrani oziroma ukine tudi plinovodni priključek.
(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije za kompleks srednje šole se izvede detajlna rešitev prestavitev obstoječega plinskega odduha. Izdelava projektne dokumentacije ter izvedbe prestavitve je strošek investitorja. Dela na obstoječem plinovodnem omrežju morajo potekati v nekurilni sezoni (od aprila do oktobra) ter pod pogoji in nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja.
(4) Pri gradnji plinovodnega omrežja je treba upoštevati vse veljavne predpise in normative, ki zagotavljajo obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje.
(5) Gradnjo oziroma prestavitev novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater, ali od njega pooblaščeni izvajalci, pod nadzorom sistemskega operaterja.
(elektronske komunikacije)
(1) Na območju OPPN se nahaja telekomunikacijsko (v nadaljnjem besedilu TK) omrežje, na katerega je priključena šolska stavba ter stanovanjski stavbi Savska cesta 1 in Savska cesta 1a. Priključek za šolsko stavbo se ohranja. S porušitvijo stanovanjske stavbe Savska cesta 1 in Savska cesta 1a se ukineta tudi TK priključka.
(2) Zaradi izvedbe novega cestnega priključka interne dostopne ceste se prestavi obstoječo TK omaro. Prestavitev mora potekati pod pogoji upravljavca TK omrežja. Detajlnejša rešitev prestavitve se izdela v fazi projektne dokumentacije.
(3) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja. Točne trase se določijo z zakoličbo. V fazi projektne dokumentacije je treba izdelati ustrezen načrt zaščite in prestavitve ogroženih tras TK omrežja.
(4) V TK kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja upravljavca TK omrežja. Nove trase TK vodov se izvede kot kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in PE-HD cevmi premera 50 mm do posameznih TK omaric na stavbah.
(5) Vrsto prenosnega medija, točno mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe investitorja in v sodelovanju s predstavnikom upravljavca TK omrežja.
(1) Na območju OPPN se v sklopu gradbene parcele šole uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov, ki bodo nastajali tekom izvajanja dejavnosti izobraževanja (šola).
(2) Ekološki otok se opremi z zabojniki za zbiranje vsaj naslednjih vrst odpadkov:
– mešani in biološki odpadki;
– embalaža in plastika;
– papir in karton ter
– steklo.
(3) Vse ostale odpadke, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti in se jih ne sme odlagati na ekološki otok, se zbira ločeno v za to predpisanih zabojnikih/kontejnerjih. Za praznjenje oziroma odvoz le teh poskrbi lastnik oziroma upravljavec stavbe, ki pozove pooblaščenega odjemalca teh odpadkov za odvoz.
(4) Ekološki otok (zbirno mesto) mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Ekološki otok se uredi na betonskem platoju z ustreznim odvodnjavanjem. Priporoča se, da je ekološki otok (zbirno mesto) zgrajeno v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi.
(5) Ekološki otok (zbirno mesto) mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 5 m.
(6) V sklopu javnih prometnih površin, vzdolž južne meje območja, se lahko namestijo koši za odpadke (urbana oprema).
(7) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo, katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev.
Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporabljajo načini, ki temeljijo na obnovljivih virih energije, kot so zemeljska, sončna in fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Na območje OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati splošna zakonska določila za varstvo arheoloških ostalin, in sicer:
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče;
– zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora, o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov.
(2) Južno od OPPN teče reka Sava, ki ima določeno priobalno zemljišče, ki sega 15 m od vodnega zemljišča vodotoka. Na območju priobalnega zemljišče je možno izvajati posege le skladno z zakonom s področja varovanja voda.
(3) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.
(4) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.
(5) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Na območju OPPN ni obstoječih in načrtovanih virov elektromagnetnega sevanja, ki bi predstavljali prekomerno obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja.
(2) Za razsvetljavo zunanjih površin gradbenih parcel ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje Srednje šole Sevnica spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(2) Naprave, ki povzročajo hrup (toplotne črpalke, klima naprave in podobno) so lahko posebej moteče, predvsem v nočnem času, zato je treba le te locirati stran od prostorov za počitek (spalnice, sobe za počitek …).
(3) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom, zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine, niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.
Na območju OPPN ni evidentiranega območja Natura 2000, naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost. Reka Sava je opredeljena kot ekološko pomembno območje (Sava od Radeč do državne meje – ID območja: 63700). EPO je tangirano z izpustom čistih padavinskih voda iz območja v reko Savo.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite.
(1) Območje OPPN se nahaja na poplavnem območju, v razredu preostale poplavne nevarnosti. Poplavno varnost objekta Srednja šola Sevnica (obstoječega objekta in dozidave) se zagotovi z ustreznimi omilitvenimi ukrepi. V skladu z vodnim soglasjem, ki se ga izda na projektno dokumentacijo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti, da njihov vpliv ni bistven. Omilitveni ukrepi naj obsegajo ustrezno načrtovanje in izvedbo gradnje ter uporabo objekta, tako da se ob morebitnem nastopu visokih voda prepreči škoda. Na nivoju terena naj se ne načrtuje novih odprtin oziroma se le te izvedejo na način, da se lahko z zaščitnimi pregradami zaščitijo pred vdorom vode. Enako velja za obstoječe odprtine, ki jih ni možno zapreti. V fazi projektiranja upravljavec poda natančnejše pogoje.
(2) V fazi projektiranja se za čas razglašene nevarnosti poplav, pripravi načrt o ravnanju v primeru poplav.
(erozijska ogroženost in plazljivost terena)
Na podlagi javno dostopnih evidenc, območje OPPN ni plazljivo. Vzhodni del območja je opredeljeno kot erozijsko območje, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,225 g.
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
(3) Voda za gašenje bo zagotovljena iz javnega hidrantnega omrežja.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
(1) Območje se lahko ureja v posameznih etapah, ki pa morajo predstavljati zaključene celote, in sicer:
– etapa 1: sanacija oziroma rekonstrukcija obstoječe stavbe v sklopu gradbene parcele 1 (GP1);
– etapa 2: dozidava osnovne stavbe v sklopu gradbene parcele 1 (GP1);
– etapa 3: izvedba zunanjih športnih površin v sklopu gradbene parcele 2 (GP2).
(2) Etape se lahko izvajajo istočasno ali v naključnem vrstnem redu.
(3) Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorja:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke in geomehanske raziskave, da bo lahko ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbene inženirske objekte ter druge gradbene posege;
– v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani s predmetno gradnjo.
(3) Obveznosti izvajalca:
– dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
V skladu z ZUreP-3 in infrastrukturno opremljenostjo območja OPPN, ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja, zato se komunalni prispevek za gradnjo objektov odmerja na podlagi splošnega odloka za območje občine.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.
(3) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN, kar je treba ustrezno utemeljiti v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD).
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0007/2022-118
Sevnica, dne 14. avgusta 2024
