Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), določil 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg in 117/22), 6. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22), 6. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 23/19, 189/20 – ZFRO, 39/22 in 117/22 – ZVNDN-C), določil Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE, 158/20 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16) ter 16. in 112. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 13. redni seji dne 9. 10. 2024 sprejel

Ta odlok ureja varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem preprečitve oziroma zmanjšanja števila nesreč ter preprečitve oziroma zmanjšanja števila žrtev in drugih posledic teh nesreč na območju Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju: občina).

S tem odlokom se ureja organiziranje in delovanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju Občine Kranjska Gora, in sicer:

– odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč,

– preprečevanje naravnih nesreč,

– obveščanje, opazovanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč,

– izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje,

– organiziranje Civilne zaščite ter vzpostavitev in vzdrževanje drugih oblik pripravljenosti za zaščito, reševanje in pomoč,

– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč (v nadaljevanju osebna in vzajemna zaščita),

– aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

– odrejanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

– reševanje in pomoč,

– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje,

– ocenjevanje škode, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče,

– druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.

Naloge v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se na območju občine izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov Republike Slovenije.

Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč ter reševanje in pomoč ob nesrečah.

Pojmi in definicije v tem odloku imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se organizira, kot enoten in celovit sistem zaščite, reševanja in pomoči v Republiki Sloveniji ter posledično v lokalni skupnosti in zajema programiranje, organiziranje, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v miru, v spremenjenih razmerah, v izrednem in vojnem stanju.

Občani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, so dolžni sodelovati v zaščiti in reševanju v občini, dajati materialna sredstva za potrebe izvajanja zaščite in reševanja ter se usposabljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov. Kdor sodeluje v zaščiti in reševanju ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz zakona, ki ureja področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Pripadnik Civilne zaščite ali občan, ki prostovoljno opravlja naloge v sistemu zaščite in reševanja, je lahko pozvan k izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči s pozivom, preko sredstev javnega obveščanja, preko telefona ali preko sredstev javnega alarmiranja.

Delodajalec je dolžan delavcu iz prvega odstavka tega člena omogočiti sodelovanje pri izvajanju nalog pri zaščiti in reševanju in delavca zaradi sodelovanja v aktivnostih zaščite in reševanja ne sme odpustiti ali premestiti na druga dela in naloge. Delavec ne sme biti materialno oškodovan zaradi sodelovanja v sistemu zaščite in reševanja.

Določila prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za primer odsotnosti z dela zaradi usposabljanja in vaj.

Delodajalec ima pravico do refundacije stroškov v skladu z zakonom.

Materialno dolžnost občani in pravne osebe izvajajo z dajanjem materialnih sredstev za potrebe izvajanja nalog zaščite, reševanja in pomoči v skladu z zakonom.

Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju v skladu z zakonom.

V občinski pristojnosti je:

– urejanje sistema zaščite, reševanja in pomoči v občini,

– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,

– zagotavljanje elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijsko komunikacijskim sistemom,

– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,

– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,

– organiziranje, razvijanje ter vodenje osebne in vzajemne zaščite,

– organiziranje, vodenje in izvajanje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,

– določanje, organiziranje in opremljanje organov, enot in služb Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,

– določanje in izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,

– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami in državo,

– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– določanje organizacij, ki so posebnega pomena za zaščito, reševanje in pomoč v občini,

– mednarodno sodelovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči v okviru pristojnosti.

Občina pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko sodeluje z drugimi občinami ter v ta namen združuje sredstva in oblikuje skupne službe za opravljanje skupnih zadev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občinski svet občine v sistemu varstva zlasti:

– določa temeljne usmeritve za organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– sprejema program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– sprejema splošne akte s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, s katerimi se določa tudi dejavnost varstva pred požarom,

– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– določi organizacijo javne gasilske službe,

– v proračunu občine zagotavlja sredstva za financiranje požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:

– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– sprejme načrte zaščite in reševanja,

– določi vrsto in obseg sil za zaščito, reševanje in pomoč,

– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,

– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,

– odloča o zagotovitvi sredstev za stroške nujnih del pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah,

– imenuje komisije za ocenjevanje škode v občini,

– imenuje poverjenike za civilno zaščito,

– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev na območju občine zaradi naravne ali druge nesreče,

– odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih in drugih objektov sprejeti v začasno bivanje evakuirane in ogrožene osebe,

– izvaja druge naloge skladno z zakonom.

Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika Civilne zaščite občine, njegovega namestnika in štab Civilne zaščite.

Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu. Poveljnik Civilne zaščite občine ima, skladno z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pravico in dolžnost, da med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči prepove dostop nepooblaščenim osebam na kraj nesreče in promet mimo tega kraja ter odredi:

– umik ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij,

– vstop v stanovanje,

– uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev,

– odstranitev ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo,

– uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebnih sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

– obvezno sodelovanje občanov občine in drugih pri reševanju v skladu z njihovimi sposobnostmi in sredstvi, ki so primerna za reševanje,

– uporabo tujega zemljišča za izvajanje zaščite, reševanja in pomoči,

– uporabo zemljišča za začasno deponiranje ruševin, zemljin ali drugega materiala, ki nastaja pri izvajanju nalog zaščite, reševanja in pomoči za zagotovitev osnovnih pogojev za življenje,

– porušitev objekta, posek drevja.

Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko poveljnik Civilne zaščite občine odredi le, če ne more drugače zavarovati ljudi in premoženja ter zagotoviti izvajanja zaščite, reševanja in pomoči, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.

Umik ljudi iz prvega odstavka tega člena se odredi, če so neposredno ogrožena njihova življenja zaradi požara, eksplozije ali druge nevarnosti, in traja toliko časa, dokler nevarnost ni odpravljena. Pri izvedbi umika pomaga policija.

Poveljnik Civilne zaščite občine lahko med vodenjem zaščite, reševanja in pomoči, v kolikor so ogrožena življenja in premoženje, odredi izvedbo nujnih gradbenih, tehničnih in drugih del gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, s katero ima občina sklenjeno pogodbo za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite in reševanja v skladu s tem odlokom. Če take gospodarske družbe, zavoda ali druge organizacije ni, je pa izvedba del nujna za zaščito in reševanje ljudi, premoženja, živali ali okolja oziroma zaradi odvrnitve neposredne ogroženosti, poveljnik Civilne zaščite občine lahko izvedbo takih del odredi tisti fizični ali pravni osebi, ki ima ustrezno opremo ali zmogljivosti za izvedbo teh del. Odredba se izda pisno, izjemoma, če razmere to onemogočajo, se izda ustno in naknadno tudi pisno, takoj ko je to mogoče. V odredbi se določita zlasti vrsta in obseg del, ki jih je treba opraviti.

O odločitvah poveljnika Civilne zaščite občine po tem členu se vodi delovodnik, pri čemer se za odločitve, ki so povezane z večjimi finančnimi posledicami, izdajajo pisne odredbe. Če razmere to onemogočajo, se pisna odredba izda takoj, ko je to mogoče. S pisno odredbo lahko poveljnik Civilne zaščite občine v nujnih primerih odredi tudi lastnikom ali uporabnikom stanovanjskih in drugih nastanitvenih objektov, da začasno sprejmejo v oskrbo ogrožene osebe, dokler o tem ne odloči župan.

Nujna dela pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči so dela, potrebna za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči, ter dela iz četrtega odstavka tega člena.

Naloge poveljnika Civilne zaščite občine so:

– preverjanje pripravljenosti sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,

– vodenje in usmerjanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah,

– skrb za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč,

– dajanje mnenj in predlogov županu v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito, reševanje in pomoč ter mnenj in predlogov za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,

– predlaganje kandidatov za člane štaba Civilne zaščite,

– sodelovanje pri pripravi programa dela na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– spremljanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč ter sprejemanje ali predlaganje ukrepov za zaščito,

– vodenje in usmerjanje dejavnosti pri izvajanju zaščitnih ukrepov, reševanju in pomoči,

– dajanje mnenj in predlogov županu za odpravo posledic nesreč,

– sodelovanje pri javnih predstavitvah načrtov zaščite in reševanja.

Občinska uprava opravlja naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

– izdela predlog občinskega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– izdeluje ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanje in pomoči ter usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč v sodelovanju s štabom Civilne zaščite občine,

– izdeluje občinske načrte zaščite in reševanja v sodelovanju s poveljnikom Civilne zaščite občine,

– skrbi za organiziranje in delovanje sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja,

– zagotavlja pogoje za delo poveljnika Civilne zaščite občine, štaba Civilne zaščite občine ter drugih organov, ki so namenjeni izvajanju zaščite in reševanja v občini,

– spremlja in usklajuje organiziranje Civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč,

– organizira ter izvaja izobraževanje in usposabljanje za zaščito, reševanje in pomoč,

– v primeru večjih nesreč nudi administrativno-logistično podporo štabu CZ in vpoklicanim enotam,

– predlaga skrbnika načrtov zaščite reševanja in pomoči.

Za ocenjevanje škode ob posameznih naravnih in drugih nesrečah ter za pripravo predlogov za odpravo posledic nesreč župan imenuje komisijo za ocenjevanje škode.

Oškodovanci na svoje stroške zberejo dokazila o škodi, ki so jo utrpeli zaradi naravne ali druge nesreče in jo predložijo občinski komisiji v oceno in potrditev.

Materialno škodo in druge posledice naravnih in drugih nesreč komisija ocenjuje na podlagi metodologije za ocenjevanje škode, ki jo predpiše pristojni minister.

Na predlog župana, ob predhodnem soglasju štaba Civilne zaščite občine, občinski svet sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerem se določajo cilji, politika in strategija na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju mora temeljiti na ocenah ogroženosti in drugih strokovnih podlagah, ki jih pripravi pristojni občinski organ oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa.

Ocene ogroženosti se morajo obnoviti vsakih pet let oziroma vsakič, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja. Ocena ogroženosti zaradi naravne in druge nesreče mora vsebovati podatke in ocene o:

– virih nevarnosti,

– možnih vzrokih nastanka nesreče,

– verjetnosti pojavljanja nesreče,

– vrsti, oblikah in stopnji ogroženosti,

– poteku in možnem obsegu nesreče,

– ogroženih prebivalcih, živalih, premoženju in kulturni dediščini,

– verjetnih posledicah nesreče,

– verjetnosti nastanka verižne nesreče,

– možnosti predvidevanja nesreče.

Ocena ogroženosti mora vsebovati tudi predloge za izvajanje zaščite, reševanja in pomoč ter preprečitev oziroma ublažitev in odpravo posledic nesreče.

Oceno ogroženosti za območje občine izdela občinska uprava oziroma druga oseba po pooblastilu pristojnega občinskega organa.

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojnem stanju se načrtuje z načrti zaščite in reševanja. Z načrti zaščite in reševanja se zagotavlja organizirano in usklajeno delovanje za preprečitev nesreč ali zmanjšanje njihovih posledic ter čim hitrejšo zagotovitev osnovnih pogojev za življenje ob nesreči.

Načrte zaščite in reševanja se dopolni ob spremembi nevarnosti ali spremembi razpoložljivih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Pri tem se morajo upoštevati nova spoznanja stroke in izkušnje, pridobljene pri ravnanju ob nesrečah.

Podatke, pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.

Za sprejem in prenos ukrepov, odredb in sporočil za zbiranje, analizo in izmenjavo podatkov o nevarnostih, seznanjanjem pristojnih organov ter za obveščanje in alarmiranje prebivalstva in podjetij, organizacij in organov, je v Občini Kranjska Gora pristojen Regijski center za obveščanje Kranj (tel. št. 112). Regijski center za obveščanje Kranj deluje neprekinjeno 24 ur dnevno.

Vsakdo je dolžan obvestiti Regijski center za obveščanje (tel. št. 112), policijo (tel. št. 113) ali najbližjo gasilsko enoto o nevarnosti naravne ali druge nesreče, ki jo opazi ali posredno izve zanjo.

Na podlagi ocene ogroženosti se v Občini Kranjska Gora načrtujejo in izvajajo ukrepi in aktivnosti:

– prostorski, urbanistični, gradbeni in tehnični ukrepi,

– evakuacija,

– sprejem in oskrba ogroženih prebivalcev,

– radiološka, kemijska in biološka zaščita,

– zaščita kulturne dediščine.

Ukrepi našteti v prejšnjem členu obsegajo:

– aktivnosti za preprečevanje oziroma zmanjšanje ogroženosti,

– organizacijske, materialne in kadrovske priprave za izvajanje ukrepov zaščite in reševanja,

– aktivnosti za odpravo posledic.

Ukrepe za zaščito in reševanje izvajajo podjetja, zavodi in druge organizacije, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, splošne reševalne službe, ter občinske enote in štab za Civilno zaščito (v primeru večjih naravnih in drugih nesreč).

Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se uveljavljajo pri načrtovanju in urejanju prostora ter naselij in pri graditvi objektov z namenom, da se preprečijo oziroma zmanjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči zaščita, reševanje in pomoč.

Projekti za graditev objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Evakuacija ogroženih in prizadetih prebivalcev se izvaja, če ni mogoče z drugimi ukrepi zagotoviti njihove varnosti.

V primeru naravne ali druge nesreče župan odredi evakuacijo, v nujnih primerih pa tudi poveljnik Civilne zaščite občine ali vodja intervencije.

Na območjih, kjer je odrejena evakuacija, se morajo prebivalci preseliti v določen kraj v času in na način, kot je to določeno z načrti zaščite in reševanja oziroma z odločitvijo pristojnega organa.

Preselitev prebivalcev v drugo občino ne sme vplivati na poslabšanje njihovega pravnega statusa.

Občina, na območje katere so prebivalci evakuirani, krije stroške v zvezi z njihovo nastanitvijo in oskrbo ter izobraževanjem, s tem, da ji daje nadomestilo stroškov država oziroma tista občina, iz katere so evakuirani, v obsegu, kot bi jih krili, če do evakuacije ne bi prišlo.

Občina Kranjska Gora je dolžna v skladu z zakonom zagotoviti zatočišče in nujno oskrbo prebivalcem, ki so zaradi naravne ali druge nesreče ostali brez doma ter sredstev za preživljanje in, ki se zaradi ogroženosti zadržujejo zunaj svojega prebivališča.

Župan lahko izjemoma odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane ter ogrožene osebe iz prejšnjega odstavka, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način.

Radiološka, kemijska in biološka zaščita obsega ukrepe ter sredstva za neposredno zaščito pred učinki jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, drugih sredstev za množično uničevanje ter pred posledicami nesreč z nevarnimi snovmi.

Lastniki in uporabniki objektov in naprav, ki so namenjeni javni oskrbi z vodo, proizvodnji, prometu in skladiščenju živil, zdravil in živinske krme, javni zdravstveni službi ter varstvu in izobraževanju otrok, morajo zagotoviti zaščitna sredstva in izvajati predpisane ukrepe za radiološko, kemijsko in biološko zaščito.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije na območju občine, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi oziroma kemikalije, morajo načrtovati in izvajati obvezne varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč s kemikalijami, za zmanjševanje posledic nesreč za ljudi in okolje ter izdelati oceno ogroženosti z načrti za zaščito in reševanje. Organi upravljanja organizacije, ki morajo izdelati načrte v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, morajo pristojnim občinskim organom dati podatke za izdelavo občinskih načrtov zaščite in reševanja pred začetkom obratovanja organizacije oziroma obrata.

Zaščita kulturne dediščine je organizirana po določilih veljavne zakonodaje in usmeritvah pristojnih organov občine in ustreznega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pod kulturno dediščino spadajo stavbe in njihovi deli, naprave, zemljišča, naselja ali njihovi posamezni deli, oblikovne in vegetacijske oblike narave, ki jih je ustvaril človek, kulturna in zgodovinska krajina, premični predmeti in njihove zbirke, ki imajo za državo kulturno vrednost.

Občina v sodelovanju z lastniki in upravljavci kulturne dediščine izvede priprave in izvaja ukrepe za zmanjšanje nevarnosti ter preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov naravnih in drugih nesreč na kulturno dediščino.

Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe in postopke za neposredno osebno in vzajemno zaščito, prvo pomoč in reševanje ljudi, materialnih in drugih dobrin v stanovanjskih hišah, poslovnih stavbah, javnih mestih in drugih delovnih in bivalnih okoljih.

Občina Kranjska Gora skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in usmerjanje osebne in vzajemne zaščite na območju občine v sodelovanju s predsedniki oziroma podpredsedniki krajevnih skupnosti. Prav tako skrbi za gradnjo, vzdrževanje in preglede javnega hidrantnega omrežja.

Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja predpis Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.

V stanovanjskih hišah in v stanovanjskem okolju izvajajo ukrepe za zaščito in reševanje po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi stanovalci. Njihovo delovanje usmerja vodja intervencije gasilske ali druge reševalne službe, ki izvaja zaščito in reševanje na prizadetem območju ali pooblaščena in ustrezno usposobljena oseba.

V okviru osebne in vzajemne zaščite občani izvajajo naslednje dejavnosti:

– samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč;

– vzdržujejo objekte za zaščito in reševanje;

– nabavljajo sredstva in opremo za skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah;

– izvajajo druge ukrepe zaščite, reševanja in pomoči.

V gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah izvajajo ukrepe zaščite in reševanja po načelu osebne in vzajemne zaščite vsi zaposleni. Njihovo delovanje usmerja njihovo vodstvo ali štab za Civilno zaščito, v kolikor ga imajo ustanovljenega skladno z merili za organiziranje zaščite, reševanja in pomoči.

Občina za občane izvaja akcije ozaveščanja o pomenu osebne in vzajemne pomoči, kjer se vse občane vzpodbuja in usposablja za pravilno ravnanje ob naravni ali drugi nesreči. V ta namen občina objavlja članke v lokalnem časopisu, izdeluje propagandni material in izvaja raznovrstne promocijske aktivnosti, kot na primer:

– akcije, s katerimi se občane poučuje, kako ravnati pred, med in po nesreči,

– otroške igre preventive,

– aktivnosti ob mesecu požarne varnosti,

– predavanja strokovnjakov iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah v občini obsega:

– prvo pomoč in nujno medicinsko pomoč,

– pomoč ogroženemu in prizadetemu prebivalstvu,

– prvo veterinarsko pomoč,

– gašenje in reševanje ob požarih,

– reševanje iz ruševin,

– reševanje ob poplavah in drugih vremenskih ujmah ter ekoloških in drugih nesrečah na rekah,

– reševanje ob velikih nesrečah v prometu,

– reševanje na vodi in iz vode,

– iskanje pogrešanih oseb ob naravnih in drugih nesrečah,

– izvajanje radiološke, kemijske in biološke zaščite ob uporabi jedrskega, kemičnega ali biološkega orožja in sredstev za množično uničevanje ter ob nesrečah z nevarnimi snovmi,

– reševanje ob vojaških ter terorističnih napadih ali drugih oblikah množičnega nasilja,

– reševanje v jamah,

– zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje.

Naloge iz prejšnjega člena izvajajo:

– enote in službe Civilne zaščite,

– enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,

– gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,

– policija,

– Slovenska vojska v skladu z zakonom.

Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči poveljniku Civilne zaščite občine, se organizira štab Civilne zaščite občine.

Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite občine, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Štab Civilne zaščite občine ima poleg poveljnika in namestnika še člane, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov tistih organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja ter predstavniki policije.

Poveljnika, namestnika in člane štaba Civilne zaščite v občini imenuje župan.

V skladu z Merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje Civilne zaščite, ki jih predpiše vlada, se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini, organizirajo enote in službe Civilne zaščite, in sicer:

– tehnično reševalne enote;

– enote za prvo pomoč;

– službe za podporo.

Enota za tehnično reševanje so: Ekipa za iskanje zasutih v ruševinah, Ekipa za reševanje zasutih v ruševinah (pogodbeno z izvajalci gradbenih del – naloge tehničnega reševanja opravljajo ustrezne gospodarske družbe s področja gradbeništva, ki imajo potrebne tehnične in druge zmogljivosti).

Tehnično reševanje obsega:

– iskanje zasutih ljudi v ruševinah z geofoni in drugimi tehničnimi sredstvi oziroma s psi za iskanje v ruševinah,

– reševanje ljudi in premoženja iz ogroženih in poškodovanih objektov, ruševin in zemeljskih plazov,

– utrjevanje in graditev protipoplavnih nasipov v času, ko grozi neposredna nevarnost poplav ali ob poplavah ter izvajanje drugih gradbeno tehničnih del za varstvo pred poplavami,

– odstranjevanje ovir na cestah, urejanje zasilnih poti in prehodov ter pomoč pri popravilu komunalne infrastrukture in odpravljanju drugih nujnih posledic ob neurjih, poplavah, plazovih in drugih nesrečah,

– sodelovanje pri sanaciji posledic nesreč z nevarnimi snovmi v naravnem okolju,

– sodelovanje pri graditvi sanitarno-higienskih objektov,

– urejanje lokacij za začasno nastanitev ogroženih prebivalcev,

– reševanje na vodi in iz vode,

– sodelovanje pri graditvi zaklonilnikov ob neposredni vojni nevarnosti in med vojno.

Enote prve pomoči. Prva pomoč obsega:

– dajanje prve pomoči poškodovanim in obolelim,

– pomoč pri izvajanju triaže,

– pomoč pri dekontaminaciji poškodovanih ali obolelih,

– sodelovanje pri prevozu lažje poškodovanih in obolelih,

– sodelovanje pri negi poškodovanih in obolelih,

– sodelovanje pri izvajanju higiensko-epidemioloških ukrepov.

Služba za podporo (sestavljena je iz vodstva službe, ekipe za oskrbo, ekipe za zveze, ekipe za informacijsko podporo). Naloge službe za podporo so zlasti: zagotavljanje nastanitve in oskrbe pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč, vzdrževanje delovnih sredstev, zagotavljanje prevoza, omogočanje informacijske in administracijske podpore organom vodenja, zagotavljanje psihološke pomoči, sodelovanje pri evakuaciji, sprejem ali razdeljevanje sredstev pomoči in druge podporne naloge.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se v skladu z načrti zaščite in reševanja ter ocenami ogroženosti za opravljanje določenih nalog zaščite, reševanja in pomoči lahko organizirajo stalne ali začasne strokovne skupine, komisije za ocenjevanje poškodovanosti objektov in druge strokovne naloge. S člani strokovnih skupin in komisij župan sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.

Po potrebi občina organizira še informacijski center in logistični center v skladu z Uredbo o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini se v okviru društev in drugih nevladnih organizacij po potrebi organizirajo naslednje enote:

1. Enota za postavitev začasnih bivališč;

2. Enota za iskanje pogrešanih oseb v naravnem okolju (kinologi);

3. Enota za oskrbo ogroženih in prizadetih prebivalcev (krajevne organizacije Rdečega križa Slovenije in Karitas).

V posebnih primerih se za opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občini vključujejo tudi lovske družine, ki imajo lovišča (lovske revirje) na območju občine.

Ta društva in druge nevladne organizacije, če jih za to določi župan, morajo izpolnjevati predpisane pogoje skladno z Merili za organiziranje in opremljanje enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč.

Ne glede na določbe tega člena lahko pri zaščiti, reševanju in pomoči prostovoljno sodelujejo tudi druga društva in nevladne organizacije, če imajo ustrezne kadre in opremo.

Podrobnosti o opravljanju nalog, financiranju, zavarovanju operativnih članov, sankcijah in drugih obojestranskih obveznosti se določi z ustreznimi pogodbami.

Nadzor nad izvajanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči opravlja občinska uprava.

Območno združenje Rdečega križa Jesenice poleg rednih dejavnosti, ki sovpadajo z zaščito in reševanjem, organizira poizvedovalno službo v zvezi z zbiranjem, obveščanjem in evidentiranjem podatkov o prizadetih ob naravnih in drugih nesrečah, vključno v izrednem ali vojnem stanju.

Za opravljanje določenih operativnih nalog zaščite, reševanja in pomoči župan določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki imajo za ta namen ustrezne kadre in sredstva.

Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije določijo svojo organiziranost za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, skrbijo za strokovno usposabljanje svojih delavcev ter izvajajo druge priprave za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah.

Z njimi sklene občina pogodbe, v katerih se uredi vsebino, obseg in način opravljanja nalog na območju občine ter način njihovega financiranja, predvsem tistega dela, ki presega njihovo redno dejavnost v skladu s 73. in 75. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med te naloge spadajo:

– gradbeno-tehnično reševanje,

– reševanje ob ujmah, poplavah ter ekoloških nesrečah,

– izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah z nevarnimi snovmi,

– pomoč ogroženim in prizadetim prebivalcem pri začasnem bivanju, prehrani, nujni oskrbi,

– pomoč pri iskanju pogrešanih oseb,

– prva veterinarska pomoč,

– logistična podpora,

– druge naloge po potrebi.

Javni red in mir ter varnost ob naravnih in drugih nesrečah na ogroženih in prizadetih območjih zagotavlja policija.

Naloge gašenja ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom ter ostale naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah, za katere so usposobljeni in opremljeni izvaja Gasilska zveza Kranjska Gora, ki jo sestavljajo: Prostovoljno gasilsko društvo Rateče, Prostovoljno gasilsko društvo Podkoren, Prostovoljno gasilsko društvo Kranjska Gora, Prostovoljno gasilsko društvo Gozd Martuljek, Prostovoljno gasilsko društvo Dovje, Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana (v nadaljevanju: gasilske enote).

Občina jim zagotavlja sredstva, skladno z Načrtom varstva pred požarom in Merili za opremljanje in organiziranje gasilskih enot.

Za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini skrbi poveljstvo gasilske zveze, katerega vodi poveljnik gasilske zveze, ki sklicuje koordinacije poveljnikov prostovoljnih enot na območju občine. Gasilsko poveljstvo vodi poveljnik gasilske zveze. Gasilsko poveljstvo deluje v okviru gasilske zveze, ki mu zagotavlja pogoje za delovanje.

Poveljnik gasilske zveze zlasti:

– vodi in predstavlja gasilsko poveljstvo občine,

– odgovoren je za izvajanje nalog gasilskega poveljstva občine,

– vodi večje gasilske intervencije v občini ob večjih požarih in drugih nesrečah,

– izvaja nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe v občini,

– daje soglasja k opremljanju gasilskih društev občine,

– je član štaba Civilne zaščite Občine Kranjska Gora,

– skrbi za povezanost med gasilsko zvezo, gasilskim poveljstvom in občinskim štabom Civilne zaščite, občinskimi organi ter z drugimi organizacijami na področju požarne varnosti ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Če je potrebna pomoč gasilskih enot v sosednji občini, vrsto, število ter vodenje gasilskih enot, ki bodo napotene v sosednjo občino, določi poveljnik gasilske zveze oziroma pomoč uskladi občinski poveljnik Civilne zaščite ali župan. V primeru napotitve gasilskih enot na pomoč v drugo občino se mora zagotoviti nemoteno izvajanje javne gasilske službe.

Prostovoljna gasilska društva v občini se povezujejo v Gasilsko zvezo Kranjska Gora (v nadaljevanju: Gasilska zveza).

Gasilska zveza v sodelovanju s poveljstvom gasilske zveze pripravlja predlog programa dela in finančnega načrta, predlog načrta nabav in investicijskih vlaganj, ter predlog načrta razvojnih programov za gasilske enote, ki opravljajo javno gasilsko službo v Občini Kranjska Gora.

Gasilska zveza skrbi za usposabljanje prostovoljnih gasilcev, vodenje evidenc o prostovoljnih operativnih gasilcih in materialno tehničnih sredstvih ter opravlja druge naloge, ki jih določi župan in so opredeljene v pogodbi o izvajanju javne gasilske službe.

Gasilske enote pripravljajo predloge programa varstva pred požarom, ki zajema:

– načrt dela,

– finančni načrt,

– nabavo opreme in investicijske nabave gasilsko tehnične opreme ter druga vlaganja,

– investicijsko vzdrževanje gasilskih orodišč in gasilskih domov,

– izobraževanje in usposabljanje operativnih gasilcev

– in zavarovanje operativnih gasilcev.

Načrt varstva pred požarom sprejme Občinski svet Občine Kranjska Gora.

Ko posledice elementarne ali druge nesreče v občini presegajo intervencijske zmožnosti delovanja gasilskih enot, je potrebno aktivirati tudi ostale občinske enote in službe zaščite in reševanja (pogodbena podjetja, operativni sestavi društev, Civilna zaščita).

O aktiviranju ostalih enot in služb zaščite in reševanja občine odloča župan ali poveljnik Civilne zaščite občine oziroma njegov namestnik.

Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih enot, vodi poveljnik gasilske enote na območju katere je požar ali druga nesreča, lahko pa sporazumno preda vodenje poveljniku višje kategorizirane enote ali višjemu po činu. Poveljniki sodelujočih gasilskih enot in drugih reševalnih enot sestavljajo operativno vodstvo intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.

Pri izvajanju zaščitnih in reševalnih aktivnosti na območju celotne Občine Kranjska Gora, vse aktivnosti ob večjih nesrečah in katastrofah organizira in vodi župan in/ali poveljnik (namestnik poveljnika) Civilne zaščite Občine Kranjska Gora, operativnim gasilskim enotam pa poveljuje poveljnik Gasilske zveze ali njegov namestnik.

O aktiviranju ostalih enot in služb zaščite in reševanja Občine Kranjska Gora odloča župan ali poveljnik Civilne zaščite Občine Kranjska Gora oziroma njegov namestnik.

Gasilske enote so na podlagi veljavnih Meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, razvrščena po kategorijah in skladno s tem, je prilagojena kadrovska sestava in njihova tehnična opremljenost.

Minimalno zagotavljanje kadrovske usposobljenosti se zagotavlja na podlagi sprejetih navodil Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije.

Teritorialne gasilske enote posameznih kategorij morajo glede na število gasilcev, gasilskih vozil in opreme izpolnjevati minimalne pogoje.

Obveščanje in alarmiranje posameznih društev izvajajo po sprejetem Načrtu alarmiranja GE v občini: Regijski center za obveščanje (ReCO Kranj), gasilske organizacije in pristojne službe.

S pogodbo o opravljanju javne gasilske službe se uredijo razmerja med Občino Kranjska Gora in Gasilsko zvezo ter gasilskimi enotami, kot izvajalci javne gasilske službe.

Občina zagotavlja sredstva za:

– redno delovanje gasilskih enot,

– gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in aktiviranje,

– vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme,

– izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot,

– gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva,

– zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni,

– zdravstvene preglede gasilcev,

– povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva,

– povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva,

– opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.

Nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe opravlja župan oziroma oseba pooblaščena s strani župana, ki ob ugotovitvi nepravilnosti določa roke za odpravo pomanjkljivosti, v hujših primerih pa pristojnosti gasilskega društva ustrezno omeji ali odvzame. Občinska uprava nadzoruje namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega proračuna.

Ob hudih naravnih in drugih nesrečah lahko župan ali poveljnik Civilne zaščite Občine Kranjska Gora v skladu s pogoji in situacijo po lastni presoji ali na predlog občinskega štaba Civilne zaščite, odredi aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč. Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite in reševanja Občine Kranjska Gora. Mobilizacija se izvaja v primeru vojne nevarnosti.

Mobilizacijo razglasi vlada Republike Slovenije.

Za sodelovanje pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah in za škodo, ki jo pri tem utrpijo, imajo aktivirane sile iz prejšnjega člena pravico do povračila dejanskih stroškov in dejanske škode.

Državljani oziroma delavci imajo pravico do brezplačne prehrane, če neprekinjeno sodelujejo v akcijah zaščite in reševanja najmanj 4 ure.

Povračilo oziroma odškodnina uporabnikom oziroma lastnikom sredstev in nepremičnin gre v breme proračuna Občine Kranjska Gora, v primeru tehnoloških, prometnih in drugih nesreč, gre povračilo v breme podjetja, zavoda, prevozne organizacije ali druge organizacije, katere obratovanje ali vozniki so povzročili nastanek nesreče.

Operativno-strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč se organizira in izvaja kot enoten sistem.

Vodenje iz prejšnjega odstavka izvajajo poveljnik Civilne zaščite občine oziroma vodje enot, služb in drugih operativnih sestav za zaščito, reševanje in pomoč.

Vodenje temelji na obveznem izvrševanju odločitev organov, pristojnih za vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč.

Vsak poveljnik oziroma vodja mora imeti namestnika, če tega ni, pooblasti osebo, ki ga nadomešča.

Vsak poveljnik oziroma vodja mora vedeti, kdo mu je nadrejen in podrejen. Nihče ni dolžan in ne sme izvršiti odločitve, če je očitno, da bi s tem storil kaznivo dejanje ali kršil mednarodno humanitarno pravo.

Aktivnosti se vodijo in izvajajo v skladu z načrti zaščite, reševanja in pomoči občine.

Enote, službe in druge operativne sestave društev ter drugih nevladnih organizacij oziroma gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči, samostojno vodijo njihovi vodje v skladu s pravili stroke, veljavnimi predpisi in navodili nadrejenih v sistemu Civilne zaščite.

Če zaščito, reševanje in pomoč izvaja več enot, služb ali drugih operativnih sestavov oziroma, če je aktivirana Civilna zaščita, mora biti njihovo delovanje v skladu z usmeritvami in navodili poveljnika Civilne zaščite občine oziroma vodje intervencije.

Poveljnik Civilne zaščite občine lahko za vodenje posameznih intervencij pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči določi vodjo intervencije.

Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren županu in regijskemu poveljniku za Civilno zaščito.

Občina Kranjska Gora napoti na izobraževanja kot neobvezne oblike usposabljanja občanov za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje zaščitnih ukrepov, kot to določa ta odlok in drugi predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Občina Kranjska Gora napoti na uvajalno in temeljno usposabljanje ter dopolnilno usposabljanje pripadnikov enot in služb Civilne zaščite v skladu z letnim načrtom usposabljanja enot in služb Civilne zaščite, ki ga sprejme štab za Civilno zaščito občine in v skladu s programi uvajalnega in temeljnega ter dopolnilnega usposabljanja pripadnikov enot in služb Civilne zaščite.

V skladu s programi morajo usposabljanje izvajati tudi izvajalci nalog zaščite, reševanja in pomoči po pogodbi.

Financiranje zaščite, reševanja in pomoči se zagotavlja:

– iz proračuna Občine Kranjska Gora,

– iz proračuna Republike Slovenije,

– iz zavarovalnin,

– iz sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,

– iz prostovoljnih prispevkov,

– iz drugih virov.

Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite, reševanja in pomoči v občinskem proračunu skladno z določili zakona, s področja zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami tega odloka in drugih predpisov.

Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pripravi štab Civilne zaščite Občine Kranjska Gora. Izvajalci programov in projektov s tega področja, ki se financirajo iz občinskega proračuna, morajo občinski upravi pošiljati letna poročila o porabi teh sredstev. Gospodarske družbe, zavodi in ustanove morajo zagotoviti sredstva za nadomestilo plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.

Nadzorstvo nad delovanjem lokalne skupnosti na področju zaščite, reševanja in pomoči opravlja na podlagi zakonov in predpisov pristojni inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica pa skladno s svojimi pristojnostmi opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka, predvsem v določilih, ki se nanašajo na preprečevanje naravnih in drugih nesreč v povezavi z veljavnimi odloki v Občini Kranjska Gora.

Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:

– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij,

– stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje,

– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.

V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno.

Za ostale prekrške se kaznujejo pravne ali fizične osebe v skladu z veljavno zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.

Povzročitelj ogroženosti ali nesreče krije stroške ukrepanja ter zaščitnih in reševalnih intervencij. Zahtevek za plačilo stroškov, izdelan na podlagi posredovanih podatkov vseh sodelujočih sil, posreduje župan občine. Če povzročitelj ni znan, krije stroške občina iz občinskega proračuna (rezerve).

Organizacijo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba uskladiti v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 89/2024 z dne 18. 10. 2024

2708. Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Kranjska Gora, stran 8590.