Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024

Kazalo

3276. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 239 Spodnji Kašelj – del, stran 11257.

  
Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter prvim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 18. seji dne 18. 11. 2024 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 239 Spodnji Kašelj – del 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 239 Spodnji Kašelj – del (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN določa:
1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
2. območje OPPN,
3. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
4. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
5. načrt parcelacije,
6. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
7. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
8. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
10. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
11. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in
12. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
1.
Načrt namenske rabe prostora
1.1
Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del s prikazom meje območja OPPN
M 1:2000
2.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1 
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
M 1:500
3. 
Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1
Geodetski in katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN
M1:500
3.2
Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke
M 1:500
3.3
Površine, namenjene javnemu dobru
M 1:500
4. 
Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1
Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom
M 1:500
4.2
Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:500
4.3
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1:500
3. člen 
(spremljajoče gradivo OPPN) 
Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana,
2. Prikaz stanja prostora,
3. Strokovne podlage,
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN in
6. Povzetek za javnost.
4. člen 
(izdelovalec OPPN) 
OPPN je izdelalo podjetje Ljubljanski urbanistični zavod, d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 7361 v mesecu avgustu 2024.
5. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN, skupaj s spremljajočim gradivom, je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana in Četrtni skupnosti Polje.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN 
6. člen 
(načrtovana prostorska ureditev) 
(1) Z OPPN je načrtovana gradnja nizkih prostostoječih stanovanjskih stavb s pripadajočimi ureditvami ter ureditev trga s parkovno ureditvijo pred cerkvijo sv. Andreja v Spodnjem Kašlju v Ljubljani.
(2) OPPN v okviru načrtovane prostorske ureditve določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za obstoječe objekte v območju, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev prostorov za igro otrok ter gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.
III. OBMOČJE OPPN 
7. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) PO-574.
(2) Območje OPPN obsega naslednje parcele v katastrski občini (1770) Kašelj: 1205/5, 1205/6, 1206/1, 1206/2, 1206/3, 1206/4, 1206/5, 1206/6, 1206/7, 1206/8, 1206/9, 1206/10, 1206/11, 1206/12, 1206/13, 1206/14, 1206/15, 1206/16, 1208/4, 2042, 2043, 2044, 2045, 2046/1, 2046/2, 2047/1, 2047/2, 2048, 2049, 2050, 2051/1, 2051/2, 2051/3, 2053/1, 2053/2 in 2053/3 ter dele parcel v katastrski občini (1770) Kašelj: 1205/3, 1205/4, 1208/3, 1224/1, 2052 in 2475/1.
(3) Površina območja OPPN znaša 3 ha 85 a 33 m².
(4) Območje OPPN je razdeljeno na osemnajst prostorskih enot:
1. PE1/1 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
2. PE1/2 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
3. PE1/3 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
4. PE2/1 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
5. PE2/2 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
6. PE3 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
7. PE4/1 – površine, namenjene ureditvi zelenih površin;
8. PE4/2 – površine, namenjene obstoječim stavbam za opravljanje verskih obredov ter obstoječim stanovanjskim stavbam;
9. PE4/3 – površine, namenjene obstoječim stanovanjskim stavbam;
10. PE5/1 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
11. PE5/2 – površine, namenjene obstoječim stanovanjskim stavbam;
12. PE5/3 – površine, namenjene gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb;
13. CE0 – površine, namenjene javnim prometnim površinam;
14. CE1 – površine, namenjene prometnim površinam in ureditvi zelenih površin;
15. CE2 – površine, namenjene prometnim površinam in ureditvi zelenih površin;
16. CE3 – površine, namenjene prometnim površinam in ureditvi zelenih površin;
17. CE4 – površine, namenjene javnim prometnim površinam in ureditvi zelenih površin;
18. CE5 – površine, namenjene prometnim površinam in ureditvi zelenih površin.
(5) Območje OPPN in prostorske enote iz tega člena so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Geodetski in katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN«, št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke« in 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA 
8. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN leži v vzhodnem delu Ljubljane ob Kašeljski cesti. Območje OPPN na južnem, vzhodnem, zahodnem in delno severnem delu meji na kmetijske površine. Južno od meje OPPN v razdalji 20 m teče pritok reke Ljubljanice.
(2) Območje OPPN se na severni strani prometno navezuje na Kašeljsko cesto. Najbližje obstoječe postajališče javnega linijskega prevoza potnikov je v smeri proti severu na Zaloški cesti, ki je oddaljeno približno 700 m od območja OPPN. Peš dostop do območja OPPN je po hodniku za pešce na Kašeljski cesti, dostop za kolesarje pa po vozišču Kašeljske ceste.
(3) Po Kašeljski cesti poteka obstoječa in načrtovana okoljska, energetska in elektronsko komunikacijska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe.
(4) Oskrbne, vzgojno-varstvene in centralne dejavnosti so zagotovljene v širšem območju. Najbližji objekt predšolske vzgoje je Vrtec Pedenjped na Cerutovi ulici, ki je od območja OPPN oddaljen približno 950 m. Območje OPPN leži v območju šolskega okoliša Osnovne šole Zalog, ki je od območja OPPN oddaljena približno 1000 m.
(5) V območju OPPN je treba za zagotavljanje zelenih površin urediti trg in javni park velikosti na parceli P4/8. Parcela P4/1 je namenjena rezervaciji prostora za urejene zelene površine širšega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta 239 Spodnji Kašelj.
(6) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.
V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV 
9. člen 
(dopustni objekti in dejavnosti) 
(1) V prostorskih enotah PE1/1, PE1/2, PE 1/3, PE2/1, PE2/2 in PE5/1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori ob pogoju, da površina prostorov za dejavnost ne presega 50 m² bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP) posamezne stavbe.
(2) V prostorski enoti PE2/1 so poleg objektov in dejavnosti, določenih v prvem odstavku tega člena, dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti:
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška igrišča.
(2) V prostorski enoti PE4/1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 24110 Športna igrišča: samo igrišča za športe na prostem in
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni deli javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine.
(3) V prostorskih enotah PE3 in PE5/3 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice: samo kavarna ali slaščičarna oziroma bife v pritličjih stavb,
– 12203 Druge poslovne stavbe: samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori ob pogoju, da površina prostorov za dejavnost ne presega 50 m² BTP posamezne stavbe.
(4) V prostorski enoti PE4/2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov,
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo: samo dvorane za družabne prireditve in
– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo: samo za osnovno dejavnost območja.
(5) V prostorskih enotah PE4/3 in PE5/2 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe.
(6) V prostorskih enotah CE0, CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste.
(7) Ne glede na določbe tega člena so v vseh prostorskih enotah na območju OPPN dopustni naslednji objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: samo oporni zidovi,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo zelenice in druge urejene zelene površine,
– 31110 Nasipi: samo kot ureditve za zaščito pred erozijo ali za zagotavljanje ponikanja voda,
– 31140 Utrjene brežine.
10. člen 
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve) 
(1) Naselje stanovanjskih stavb v območju OPPN je zasnovano v pravokotnem rastru eno in dvostanovanjskih stavb s prizidanim nezahtevnim ali enostavnim objektom na krajši stranici. Od vzhoda proti zahodu si sledi devet zazidalnih nizov stavb ob dostopnih cestah, ki se pravokotno priključujejo na Kašeljsko cesto. Raster predvidenih cest je prilagojen obstoječim in načrtovanim stavbam. Stavbam se izmenično menja tlorisna orientacija smeri postavitve na terenu. Pred vsako stavbo je ob dostopni cesti predvideno utrjeno dvorišče, preostalo pripadajoče zemljišče je namenjeno vrtu. V naselju je pred obstoječo cerkvijo Sv. Andreja do Kašeljske ceste predviden vzdolžen trg s parkovno ureditvijo in otroškim igriščem.
(2) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorskih enotah PE1/1, PE1/2, PE1/3, PE2/1, PE2/2, PE3, PE5/1 in PE5/3 je:
1. eno- ali dvostanovanjske stavbe z oznakami od A1 do A7 se prometno napajajo preko dostopne ceste CE1, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto,
2. eno- ali dvostanovanjske stavbe z oznakami od B1 do B11 se prometno napajajo preko dostopne ceste CE2, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto,
3. eno- ali dvostanovanjske stavbe z oznakami od C1 do C12 se prometno napajajo preko dostopne ceste CE3, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto,
4. eno- ali dvostanovanjske stavbe z oznakami D1, D2 in D3 se prometno napajajo preko dostopne ceste CE4, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto,
5. eno- ali dvostanovanjske stavbe z oznakami od E1 do E9 se prometno napajajo preko dostopne ceste CE5, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto in
6. na parcelah, namenjenih gradnji stavb, so pred objekti tlakovana dvorišča s prostori za uvoz v garaže in parkiranje. Preostali del parcele je ozelenjen, urejen kot vrt ali zelenica.
(3) Zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE4/1 je:
– uredi se otroško igrišče, park, trg, zelenice in druge urejene zelene površine.
(4) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE4/2 je:
– ohranja se obstoječa pozidava. Dostop je urejen preko dostopne ceste CE4, ki se pravokotno navezuje na Kašeljsko cesto.
(5) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE 4/3 je:
– ohranja se obstoječa pozidava. Dostop je urejen preko dostopnih cest CE4 in CE5, ki se pravokotno navezujeta na Kašeljsko cesto.
(6) Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve v prostorski enoti PE5/2je:
– ohranja se obstoječa pozidava, ki se navezuje na dostopno cesto CE5.
(7) Prostorska enota CE0 obsega del Kašeljske ceste.
(8) Prostorske enote CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5 so namenjene ureditvi dostopnih cest z oznakami od CE1 do CE5, ki načrtovano in obstoječo gradnjo v območju OPPN povezujejo s Kašeljsko cesto. Dostopne ceste v prostorskih enotah CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5 so zaključene s obračališčem.
(9) Otroška igrišča se uredijo v sklopu parkovne površine v prostorski enoti PE4/1 na parcelah P4/9 in P3/13 ter v prostorski enoti PE2/1 na parceli P2/12.
(10) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom«.
11. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN, razen na površinah, namenjenih dovozom, dostopom, intervencijskim potem in prometni infrastrukturi, so dopustni naslednji enostavni in nezahtevni objekti:
1. ograja (samo medsosedska ograja ter ograja ob cesti),
2. objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
3. pomožni objekt v javni rabi (samo objekti za razsvetljavo, grajena oprema v parkih, grajeno igralo na otroškem igrišču, športno igrišče, športno orodje za rekreacijo na prostem, spominska obeležja in urbana oprema),
4. oskrbovana mesta za vozila na alternativni pogon,
5. pešpoti in dostopne ceste do objektov,
6. avtobusna postajališča s potrebnimi ureditvami,
7. dostopi za funkcionalno ovirane osebe,
8. podporni zid,
9. vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (samo bazen za kopanje, okrasni bazen),
10. parkovne površine, drevoredi, posamezna drevesa in biotopi.
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja in rekonstrukcija gradbeno inženirskih objektov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov in pomožnih infrastrukturnih objektov v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.
(3) Poleg enostavnih in nezahtevnih objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena so:
– v prostorskih enotah PE1/1, PE1/2, PE1/3, PE2/1, PE2/2, PE3, PE5/1 in PE5/3 načrtovani nezahtevni in enostavni objekti, ki so prikazani v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom« kot majhna stavba (garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja). Največja dopustna višina objekta je 3,8 m, največja tlorisna dimenzija je 6 m x 8 m in
– v prostorskih enotah PE4/2, PE4/3 in PE5/2 dopustni majhna stavba (garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja) do največje dopustne izkoriščenosti gradbene parcele s faktorjem zazidanosti do 40 %.
(4) Enostavni in nezahtevni objekti, ki niso navedeni v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, niso dopustni.
(5) Enostavni in nezahtevni objekti v prostorskih enotah PE4/2, PE4/3 in PE5/2 morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, odmaknjeni najmanj 1 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(6) Če ni s tem odlokom določeno drugače, morajo biti enostavni in nezahtevni objekti oblikovno usklajeni glede na materiale, barvo in druge oblikovne značilnosti s stavbami znotraj prostorske enote.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
Pogoji za oblikovanje objektov v prostorskih enotah PE1/1, PE1/2, PE1/3, PE2/1, PE2/2, PE3, PE5/1 in PE5/3 so:
1. stavbe morajo biti oblikovane enotno znotraj vsake prostorske enote ter skladno s celotno sosesko;
2. stavbe morajo biti izvedene iz trajnih materialov ter morajo biti oblikovane sodobno in kakovostno; barve fasad morajo biti neizstopajoče. Dopustna je uporaba bele barve ter zemeljskih odtenkov. Deli fasad se lahko obdelajo kot lesene obloge iz macesna ali podobnega lesa. Stavbno pohištvo naj bo izdelano iz macesnovega ali podobnega lesa. Signalne ali fluorescentne barve niso dopustne;
3. strehe stavb morajo biti simetrične dvokapnice z naklonom od 35º do 40°, barva kritine mora biti izvedena v temno sivih tonih. Višina kapi strehe mora biti 4,2 m nad koto pritličja urejenega terena;
4. na strehah so dopustne frčade pravokotne oblike, ki ne smejo biti višje od višine slemena strehe, morajo biti oblikovno usklajene. Višina posamezne frčade ne sme presegati 1/2 višine strehe. Višina frčade je projekcija celotne višine frčade (od najnižje točke odprtine v strehi, potrebne za izvedbo frčade, do najvišje točke strehe frčade) na vertikalno ravnino. Skupna dolžina frčad ne sme presegati 1/2 dolžine strešine;
5. streha enostavnega ali nezahtevnega objekta mora imeti ravno ali poševno streho z naklonom do 7º.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin) 
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
1. ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objekta,
2. skupne zunanje površine morajo biti tlakovane, opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene,
3. elementi mikrourbane opreme (npr. koši za odpadke, klopi itn.) v območju OPPN morajo biti oblikovani enotno,
4. na vsaki parceli, namenjeni gradnji, je treba zagotoviti najmanj 30 % odprtih bivalnih površin. Od določenega deleža odprtih bivalnih površin je najmanj 50 % odprtih bivalnih površin treba zagotoviti na raščenem terenu, največ 30 % odprtih bivalnih površin pa je lahko tlakovanih,
5. za odprte bivalne površine se štejejo vse zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke),
6. v prostorskih enotah PE1/1, PE1/2, PE1/3, PE2/1, PE2/2, PE3, PE5/1 in PE5/3 je treba zasaditi najmanj 2 drevesi na raščenem terenu parcele, namenjene gradnji vsake posamezne stavbe,
7. zasaditev predpisanega števila dreves je treba izvajati z drevesi z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in z višino debla več kot 2,2 m,
8. odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves,
9. višinske razlike morajo biti v čim večji meri premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so dopustni oporni zidovi in
10. medsosedske ograje in ograje ob cestah so lahko žičnate ali živa meja, višine do 1,8 m, pri čemer se ne sme zmanjšati preglednosti pri priključevanju na Kašeljsko cesto.
(2) V prostorski enoti PE4/1 je treba urediti park in površine za igro otrok, ki so opremljene z igrali za različne starostne skupine. Dopustna je tudi postavitev športnih igrišč ter športnega orodja za rekreacijo na prostem.
(3) Za potrebe načrtovane gradnje v območju OPPN je treba površine za igro otrok zagotavljati:
– za prostorske enote PE1/1, PE1/2, PE1/3, PE2/1 in PE2/2 na parceli P2/12,
– za prostorsko enoto PE3 na parceli P4/9 in
– za prostorski enoti PE5/1 in PE5/3 na parceli P3/13.
Površine za igro otrok morajo biti opremljene z igrali za različne starostne skupine. Dopustna je tudi postavitev športnega igrišča ter športnega orodja za rekreacijo na prostem.
(4) V prostorskih enotah CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5 je treba urediti obodno parkiranje, urediti zelene površine in zasaditi drevesa. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir.
(5) Prikaz dreves v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom« je zgolj informativen, pozicije dreves se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(6) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom«.
14. člen 
(tlorisni gabariti) 
(1) Tlorisni gabariti načrtovanih stavb z enostavnimi in nezahtevnimi objekti so:
1. stavba A1: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
2. stavba A2: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
3. stavba A3: dolžina: 19,8 m, širina: 8 m;
4. stavba A4: dolžina: 20 m, širina: 8 m;
5. stavba A5: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
6. stavba A6: dolžina: 19,3 m, širina: 8 m;
7. stavba A7: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
8. stavba B1: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
9. stavba B2: dolžina: 19,5 m, širina: 8 m;
10. stavba B3: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
11. stavba B4: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
12. stavba B5: dolžina: 19,8 m, širina: 8 m;
13. stavba B6: dolžina: 20 m, širina: 8 m;
14. stavba B7: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
15. stavba B8: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
16. stavba B9: dolžina: 18,9 m, širina: 8 m;
17. stavba B10: dolžina: 19,4 m, širina: 8 m;
18. stavba B11: dolžina: 19,4 m, širina: 8 m;
19. stavba C1: dolžina: 18,4 m, širina: 8 m;
20. stavba C2: dolžina: 20,4 m, širina: 8 m;
21. stavba C3: dolžina: 18,4 m, širina: 8 m;
22. stavba C4: dolžina: 17,9 m, širina: 8 m;
23. stavba C5: dolžina: 18,4 m, širina: 8 m;
24. stavba C6: dolžina: 20 m, širina: 8 m;
25. stavba C7: dolžina: 20,3 m, širina: 8 m;
26. stavba C8: dolžina: 20,4 m, širina: 8 m;
27. stavba C9: dolžina: 20,4 m, širina: 8 m;
28. stavba C10: dolžina: 17,9 m, širina: 8 m;
29. stavba C11: dolžina: 18,4 m, širina: 8 m;
30. stavba C12: dolžina: 18,4 m, širina: 8 m;
31. stavba D1: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
32. stavba D2: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
33. stavba D3: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
34. stavba E1: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
35. stavba E2: dolžina: 17,2 m, širina: 8 m;
36. stavba E3: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
37. stavba E4: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
38. stavba E5: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
39. stavba E6: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
40. stavba E7: dolžina: 17,4 m, širina: 8 m;
41. stavba E8: dolžina: 18 m, širina: 8 m;
42. stavba E9: dolžina: 18 m, širina: 8 m.
(2) Od tega so enostavni oziroma nezahtevni objekti: dolžina 6 m, širina 8 m.
(3) Tlorisni gabariti načrtovanih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov so prikazani v grafičnem načrtu št. »4.1 Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom«.
15. člen 
(višinski gabariti in etažnost) 
(1) Dopustna je podkletitev z eno kletno etažo vseh stavb v območju OPPN. Gradnja pod nivojem terena je dopustna le, če se z geološko geomehanskim elaboratom dokaže, da taka gradnja ne bo imela negativnih vplivov na okolje in na sosednja območja in objekte.
(2) Etažnost stavb nad terenom je do P+M.
(3) Maksimalna višina stavb (h) je določena z višino najvišje točke slemena stavbe, merjeno od kote finalnega tlaka v nivoju pritličja in znaša 8,5 m.
(4) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom«.
16. člen 
(višinske kote terena in pritličja) 
(1) Višinske kote pritličja stavb so:
1. stavbi A1 in A7:
275,4 m n. v.;
2. stavbi A2 in A6: 
275,15 m n. v.;
3. stavbe A3, A4 in A5: 
274,9 m n. v.;
4. stavbi B1 in B11: 
275,85 m n. v.;
5. stavbi B2 in B10: 
275,65 m n. v.;
6. stavbi B3 in B9: 
275,45 m n. v.;
7. stavba B8: 
275,2 m n. v.;
8. stavbe B4, B5, B6 in B7:
275,15 m n. v.;
9. stavbi C1 in C12:
276,05 m n. v.;
10. stavbi C2 in C11:
275,75 m n. v.;
11. stavbi C3 in C10:
275,6 m n. v.;
12. stavbi C4 in C9:
275,35 m n. v.;
13. stavbe C5, C6, C7 in C8:
275,15 m n. v.;
14. stavba D1:
276,15 m n. v.;
15. stavba D2:
275,9 m n. v.;
16. stavba D3:
275,7 m n. v.;
17. stavbi E1 in E7:
275,75 m n. v.;
18. stavba E2:
275,6 m n. v.;
19. stavbi E3 in E6:
275,4 m n. v.;
20. stavbi E4 in E5:
275,15 m n. v.;
21. stavba E8:
275 m n. v.;
22. stavba E9:
276,2 m n. v.
(2) Višinske kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene višinskim kotam dostopne ceste in uvozom na parkirna mesta oziroma v garaže, višinskim kotam raščenega terena na obodu območja in višinskim kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih. Višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagajati višinskim kotam pritličja.
(3) Višinske kote terena in pritličja stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
17. člen 
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč) 
(1) Odmik stavb v območju OPPN mora biti nad in pod terenom od meje sosednjih parcel najmanj 1,5 m. Odmik stavb v območju OPPN mora biti nad in pod terenom od meje OPPN najmanj 2,5 m. Za odmik stavb nad terenom od parcel manjšim od 4 m, je treba pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel, na katere mejijo.
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel, na katere mejijo, razen v prostorskih enotah PE4/2, PE4/3 in PE5/2, odmaknjeni najmanj 1,5 m, s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi bližje ali na parcelno mejo.
(3) Oddaljenost stavbe od meje zemljišča je najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela objekta (npr. napušč, konzolna konstrukcija, balkon).
(4) Potek gradbene meje in zahtevani odmiki so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo pritličja z značilnim prerezom«.
18. člen 
(zmogljivost območja) 
(1) Zmogljivost prostorske enote PE1/1 je:
1. površina prostorske enote PE1/1:
1 867 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
776 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba A1:
206 m²;
– stavba A2:
206 m²;
– stavba A3:
220 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti:
144 m².
(2) Zmogljivost prostorske enote PE1/2 je:
1. površina prostorske enote PE1/2:
1 868 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
768 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba A5:
206 m²;
– stavba A6:
212m²;
– stavba A7:
206 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
144 m².
(3) Zmogljivost prostorske enote PE1/3 je:
1. površina prostorske enote PE1/3:
962 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
254 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba A4:
206 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
48 m².
(4) Zmogljivost prostorske enote PE2/1 je:
1. površina prostorske enote PE2/1:
3 224 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
1 294 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba B1:
206 m²;
– stavba B2:
216 m²;
– stavba B3:
206 m²;
– stavba B4:
206 m²;
– stavba B5:
220 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
240 m².
(5) Zmogljivost prostorske enote PE2/2 je:
1. površina prostorske enote PE2/2:
3 282 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
1 556 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba B6:
220 m²;
– stavba B7:
206 m²;
– stavba B8:
206 m²;
– stavba B9:
206 m²;
– stavba B10:
214 m²;
– stavba B11:
214 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
290 m².
(6) Zmogljivost prostorske enote PE3 je:
1. površina prostorske enote PE3:
7 071 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
3 108 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba C1:
200 m²;
– stavba C2:
230 m²;
– stavba C3:
200 m²;
– stavba C4:
200 m²;
– stavba C5:
200 m²;
– stavba C6:
224 m²;
– stavba C7:
228 m²;
– stavba C8:
230 m²;
– stavba C9:
230 m²;
– stavba C10:
190 m²;
– stavba C11:
200 m²;
– stavba C12:
200 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
576 m².
(7) Površina prostorske enote PE4/1 je:
1 890 m².
(8) Površina prostorske enote PE4/2 je:
903 m².
(9) Površina prostorske enote PE4/3 je:
2 223 m².
(10) Zmogljivost prostorske enote PE5/1 je:
1. površina prostorske enote PE5/1:
2 510 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
1 188 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba E5:
192 m²;
– stavba E6:
192 m²;
– stavba E7:
180 m²;
– stavba E8:
192 m²;
– stavba E9:
192 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
240 m².
(11) Površina prostorske enote PE5/2 je:
1 069 m²;
(12) Zmogljivost prostorske enote PE5/3 je:
1. površina prostorske enote PE5/3:
3 830 m²;
2. skupna BTP stavb nad terenom:
1 668 m²;
3. zmogljivost posameznih stavb (BTP nad terenom):
– stavba D1:
192 m²;
– stavba D2:
192 m²;
– stavba D3:
192 m²;
– stavba E1:
192 m²;
– stavba E2:
180 m²;
– stavba E3:
192 m²;
– stavba E4:
192 m²;
– enostavni in nezahtevni objekti: 
336 m².
(13) Površina prostorske enote CE1 je:
991 m².
(14) Površina prostorske enote CE2 je:
1 147 m².
(15) Površina prostorske enote CE3 je:
1 147 m².
(16) Površina prostorske enote CE4 je:
1 013 m².
(17) Površina prostorske enote CE5 je:
1 315 m².
(18) Površina prostorske enote CE0 je:
2 222 m².
(19) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom oziroma pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836. Izračun BTP nad terenom vključuje površine pod točkama a) in b) v točki 5.1.3.1 navedenega standarda.
19. člen 
(usmeritve glede posegov na obstoječih objektih) 
(1) Na vseh obstoječih objektih v območju OPPN so dopustne odstranitve, vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v okviru obstoječih in dopustnih objektov in dejavnosti, ki so določeni v 9. členu tega odloka.
(2) Poleg posegov iz prejšnjega odstavka je na stanovanjskih stavbah v prostorskih enotah PE4/2, PE4/3 in PE5/2 dopustna ureditev podstrešja in rekonstrukcija ter posegi za izboljšanje energetske zaščite stavbe. Obstoječi objekt se lahko odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu v tlorisnih in višinskih gabaritih.
(3) Ne glede na določbe tega člena odstranitev (rušitev) cerkve v prostorski enoti PE 4/2 ni dopustna, razen, če se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in premoženja, in je bila pred tem opravljena raziskava objekta, pod pogojem da raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. Dopustni so rekonstrukcija in vzdrževalna dela. Posegi iz tega člena so dopustni le na podlagi pridobljenega kulturnovarstvenega soglasja.
VI. NAČRT PARCELACIJE 
20. člen 
(načrt parcelacije) 
(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
1. prostorska enota PE1/1:
– P1/1: parcela, namenjena gradnji stavbe A1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/3, 1205/4, 1205/5 in 1205/6, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/1 meri 609 m2;
– P1/2: parcela, namenjena gradnji stavbe A2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1205/3 in 1205/4, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/2 meri 695 m2;
– P1/3: parcela, namenjena gradnji stavbe A3, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1205/3 in 1205/4, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/3 meri 551 m2;
– P6/2: parcela, namenjena gradnji ekološkega otoka, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1205/5 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P6/2 meri 12 m2;
2. prostorska enota PE1/2:
– P1/5: parcela, namenjena gradnji stavbe A5, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/4, 1206/5 in 1208/3, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/5 meri 571 m2;
– P1/6: parcela, namenjena gradnji stavbe A6, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/4, 1206/4, 1206/5, 1208/3 in 1208/4, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/6 meri 682 m2;
– P1/7: parcela, namenjena gradnji stavbe A7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/4, 1205/5, 1206/4 in 1208/4, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/7 meri 615 m2;
3. prostorska enota PE1/3:
– P1/4: parcela, namenjena gradnji stavbe A4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/4, 1206/5 in 1208/3, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P1/4 meri 962 m2;
4. prostorska enota PE2/1:
– P2/1: parcela, namenjena gradnji stavbe B1, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/4, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/1 meri 566 m2;
– P2/2: parcela, namenjena gradnji stavbe B2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1, in 1206/4, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/2 meri 546 m2;
– P2/3: parcela, namenjena gradnji stavbe B3, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/1, 1206/4 in 1206/5, vsi katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/3 meri 560 m2;
– P2/4: parcela, namenjena gradnji stavbe B4, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/5 in 1208/3, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/4 meri 704 m2;
– P2/5: parcela, namenjena gradnji stavbe B5, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/5 in 1208/3, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/5 meri 687 m2;
– P6/3: parcela, namenjena gradnji ekološkega otoka, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/4 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P6/3 meri 14 m2;
– P2/12: parcela, namenjena gradnji otroškega igrišča, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/5, obe katastrska občina 1770 Kašelj. Površina P2/12 meri 147 m2;
5. prostorska enota PE2/2:
– P2/6: parcela, namenjena gradnji stavbe B6, ki obsega dela zemljišč s parcelno številko 1206/5 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/6 meri 498 m2;
– P2/7: parcela, namenjena gradnji stavbe B7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/5 v katastrski občini 1770 Kašelj. Površina P2/7 meri 547 m2;
– P2/8: parcela, namenjena gradnji stavbe B8, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/5, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P2/8 meri 513 m2;
– P2/9: parcela, namenjena gradnji stavbe B9, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/1 v katastrski občini 1770 Kašelj. Površina P2/9 meri 558 m2;
– P2/10: parcela, namenjena gradnji stavbe B10, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/1 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P2/10 meri 573 m2;
– P2/11: parcela, namenjena gradnji stavbe B11, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/1 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P2/11 meri 593 m2;
6. prostorska enota PE3:
– P3/1: parcela, namenjena gradnji stavbe C1, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/1 meri 563 m2;
– P3/2: parcela, namenjena gradnji stavbe C2, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/2 meri 557 m2;
– P3/3: parcela, namenjena gradnji stavbe C3, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/3 meri 548 m2;
– P3/4: parcela, namenjena gradnji stavbe C4, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/1, 1206/5 in 1206/6, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/4 meri 498 m2;
– P3/5: parcela, namenjena gradnji stavbe C5, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/5 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/5 meri 546 m2;
– P3/6: parcela, namenjena gradnji stavbe C6, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/5 in 1206/6, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/6 meri 678 m2;
– P3/7: parcela, namenjena gradnji stavbe C7, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/6 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P3/7 meri 807 m2;
– P3/8: parcela, namenjena gradnji stavbe C8, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/3, 1206/6, 1206/7 in 1206/12, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/8 meri 510 m2;
– P3/9: parcela, namenjena gradnji stavbe C9, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/3, 1206/6, 1206/11 in 1206/12, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/9 meri 566 m2;
– P3/10: parcela, namenjena gradnji stavbe C10, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/3, 1206/6, 1206/10 in 1206/11, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/10 meri 570 m2;
– P3/11: parcela, namenjena gradnji stavbe C11, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/3, 1206/6, 1206/9 in 1206/10, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/11 meri 544 m2;
– P3/12: parcela, namenjena gradnji stavbe C12, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/3, 1206/6, 1206/8 in 1206/9, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/12 meri 666 m2;
– P6/4: parcela, namenjena gradnji ekološkega otoka, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/6 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P6/4 meri 19 m2;
7. prostorska enota PE4/1:
– P4/1: parcela, namenjena rezervaciji prostora za urejene površine odprtega prostora širšega območja, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/2, 1206/6, 1206/7, 1206/10, 1206/11, 1206/12, 1206/15 in 1206/16 vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P4/1 meri 937 m2;
– P4/8: parcela, namenjena javnim urejenim površinam odprtega prostora, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1206/2, 1206/8, 1206/9, 1206/10, 1206/13 in 1206/14, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P4/8 meri 758 m2;
– P4/9: parcela, namenjena gradnji otroškega igrišča, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/2 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P4/9 meri 98 m²;
– P3/13: parcela, namenjena gradnji otroškega igrišča, ki obsega dela zemljišča s parcelnima številkama 1206/2 in 1206/10, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P3/13 meri 97 m2;
8. prostorska enota PE4/2:
– P4/2: parcela, namenjena obstoječima cerkvi in stanovanjski stavbi, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2051/1, 2051/2 in 2051/3, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P4/2 meri 903 m2;
9. prostorska enota PE4/3:
– P4/3: parcela, namenjena obstoječi stanovanjski stavbi in nezahtevnemu objektu, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2048 v katastrski občina (1770) Kašelj. Površina P4/3 meri 1 228 m2;
– P4/7: parcela, namenjena obstoječi stanovanjski stavbi, ki obsega dela zemljišča s parcelnima številkama 2052 in 2053/3, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P4/7 meri 995 m2;
10. prostorska enota PE5/1:
– P5/5: parcela, namenjena gradnji stavbe E5, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 2042 in 2043, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/5 meri 448 m2;
– P5/6: parcela, namenjena gradnji stavbe E6, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 2042 in 2043, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/6 meri 486 m2;
– P5/7: parcela, namenjena gradnji stavbe E7, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 2042 in 2043, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/7 meri 536 m2;
– P5/8: parcela, namenjena gradnji stavbe E8, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2043 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P5/8 meri 551 m2;
– P5/9: parcela, namenjena gradnji stavbe E9, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2043 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P5/9 meri 469 m2;
– P6/5: parcela, namenjena gradnji ekološkega otoka, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2043 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P6/5 meri 19 m2;
11. prostorska enota PE5/2:
– P5/10: parcela, namenjena obstoječi stanovanjski stavbi in nezahtevnemu objektu, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 2044 in 2046/1 ter del zemljišča s parcelno številko 2045, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/10 meri 1 069 m2;
12. prostorska enota PE5/3:
– P4/4: parcela, namenjena gradnji stavbe D1, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2049 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P4/4 meri 448 m2;
– P4/5: parcela, namenjena gradnji stavbe D2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2049 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P4/5 meri 502 m2;
– P4/6: parcela, namenjena gradnji stavbe D3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2049 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P4/6 meri 430 m2;
– P5/1: parcela, namenjena gradnji stavbe E1, ki obsega dela zemljišč s parcelnimi številkami 2046/2 in 2043/1, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/1 meri 458 m2;
– P5/2: parcela, namenjena gradnji stavbe E2, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2053/2 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P5/2 meri 614 m2;
– P5/3: parcela, namenjena gradnji stavbe E3, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 2053/2 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P5/3 meri 490 m2;
– P5/4: parcela, namenjena gradnji stavbe E4, ki obsega del zemljišča s parcelno številkoa 2053/3 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina P5/4 meri 535 m2;
– P5/11: parcela, namenjena zelenim površinam, ki obsega zemljišče s parcelno številko 2047/2 ter del zemljišča s parcelno številko 2047/1, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina P5/11 v meri 353 m2;
13. prostorska enota CE0:
– C6/1: parcela, namenjena Kašeljski cesti, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/5, 1205/6, 1206/1, 1206/3, 1206/4, 1206/6, 1206/8, 1206/13, 1208/4, 1224/1, 2043, 2045, 2047/1, 2049, 2050, 2475/1, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina C6/1 meri 2 222 m2;
14. prostorska enota CE1:
– C1/1: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste do stavb A1, A2, A3, A4, A5, A6 in A7, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/3, 1205/4, 1205/5 in 1208/3, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina C1/1 meri 991 m2;
15. prostorska enota CE2:
– C2/1: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste do stavb B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7, B8, B9, B10 in B11, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1206/1 in 1206/5, obe katastrska občina (1770) Kašelj. Površina C2/1 meri 1 147 m2;
16. prostorska enota CE3:
– C3/1: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste do stavb C1, C2, C3, C4, C5, C6, C7, C8, C9, C10, C11 in C12, ki obsega del zemljišča s parcelno številko 1206/6 v katastrski občini (1770) Kašelj. Površina meri 1 147 m2;
17. prostorska enota CE4:
– C4/1: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste do urejenih površin odprtega prostora in dostopa do stavb D1, D2, D3 ter obstoječih stavb, ki obsega dele zemljišč s parcelnima številkama 1206/2, 1206/7, 1206/13, 1206/14, 1206/15, 1206/16, 2049 in 2050, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina C4/1 v prostorski enoti CE4 meri 1 013 m2;
18. prostorska enota CE5:
– C5/1: parcela, namenjena gradnji dostopne ceste do stavb E1, E2, E3, E4, E5, E6, E7, E8, E9 in obstoječih stavb, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 2042, 2043 in 2045, vse katastrska občina (1770) Kašelj. Površina C5/1 v prostorski enoti CE5 meri 1 315 m2.
(2) Skupne zunanje površine stanovanjskih stavb so: dostopne ceste v prostorskih enotah CE1, CE2, CE3 in CE5, ekološki otoki na parcelah P6/2, P6/3, P6/4 in P6/5 ter otroška igrišča na parcelah P2/12, P4/9 in P3/13. Skupna površina na parceli P5/11 se lahko po izvedbi objektov nameni zelenim površinam.
(3) Parcelacija in točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.2 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbene točke«. Geokoordinate točk so navedene v spremljajočem gradivu OPPN v obrazložitvi in utemeljitvi OPPN.
21. člen 
(javne površine) 
(1) Površine, namenjene javnemu dobru, so: parcela C6/1 v prostorski enoti CE0, parcela C4/1 v prostorski enoti CE4 in parcela P4/8 v prostorski enoti PE4/1. Obsegajo zemljšča s parcelnimi številkami 1206/13, 1206/14 in 2050 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1205/5, 1205/6, 1206/1, 1206/2, 1206/3, 1206/4, 1206/6, 1206/7, 1206/8, 1206/9, 1206/10, 1208/4, 1206/15, 1206/16, 1224/1, 2043, 2045, 2047/1, 2049 in 2475/1, vse v katastrski občini (1770) Kašelj.
(2) Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 3 993 m2.
(3) Površine, namenjene javnemu dobru, so določene v grafičnem načrtu št. 3.3 »Površine, namenjene javnemu dobru«.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
22. člen 
(etapnost gradnje) 
(1) Posegi, ki so dopustni na obstoječih objektih, ureditev javnih površin ter ureditev prometne in okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN se lahko izvajajo v posameznih ločenih fazah, ki predstavljajo zaključene funkcionalne celote.
(2) Novogradnje stavb v območju OPPN so razdeljene v pet faz:
– 1. faza: gradnja stavb od A1 do A7 ter pripadajočih ureditev v prostorskih enotah PE1/1, PE1/2 in PE1/3,
– 2. faza: gradnja stavb od B1 do B11 ter pripadajočih ureditev v prostorskih enotah PE2/1 in PE2/2,
– 3. faza: gradnja stavb od C1 do C12 ter pripadajočih ureditev v prostorskih enotah PE3 in PE4/1,
– 4. faza: gradnja stavb od E5 do E9 ter pripadajočih ureditev v prostorskih enotah PE5/1,
– 5. faza: gradnja stavb od E1 do E4 ter gradnja stavb od D1 do D3 ter pripadajočih ureditev v prostorskih enotah PE5/3.
(3) Prva in druga faza v OPPN se lahko izvedeta časovno neodvisno v poljubnem zaporedju. Tretja in četrta faza se lahko izvedeta po izvedenih prvih dveh fazah, peta faza se izvede kot zadnja.
(4) Pogoji za gradnjo v 1. fazi so:
– stavbe 1. faze se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred 1. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena rekonstrukcija Kašeljske ceste v prostorski enoti CE0 v okviru projekta Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019,
– pred 1. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja dostopne ceste v prostorski enoti CE1 z vso načrtovano okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(5) Pogoji za gradnjo v 2. fazi so:
– stavbe 2. faze se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred 2. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja otroškega igrišča v prostorski enoti PE2/1 na parceli P2/12,
– pred 2. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena rekonstrukcija Kašeljske ceste v prostorski enoti CE0 v okviru projekta Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019,
– pred 2. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja dostopne ceste v prostorski enoti CE2 z vso načrtovano okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(6) Pogoji za gradnjo v 3. fazi so:
– 3. faza se lahko izvaja po dokončanju 1. in 2. faze,
– stavbe 3. faze se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred 3. fazo ali sočasno z njo morajo biti izvedeni gradnja otroškega igrišča v prostorski enoti PE4/1 na parcelah P4/9 in P3/13,
– pred 3. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja dostopne ceste v prostorski enoti CE3 z vso načrtovano okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(7) Pogoji za gradnjo v 4. fazi so:
– 4. faza se lahko izvaja po dokončanju 1. in 2. faze,
– stavbe 4. faze se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred 4. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja dostopne ceste v prostorski enoti CE5 z vso načrtovano okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo,
– pred 4. fazo ali sočasno z njo morajo biti izvedeni gradnja otroškega igrišča v prostorski enoti PE4/1 na parcelah P4/9 in P3/13,
(8) Pogoji za gradnjo v 5. fazi so:
– 5. faza se lahko izvaja po dokončanju 1., 2., 3. in 4. faze,
– stavbe 5. faze se gradijo sočasno ali etapno v poljubnem časovnem zaporedju,
– pred 5. fazo ali sočasno z njo morajo biti izvedene javne površine odprtega prostora v prostorski enoti PE4/1 na parceli P4/8,
– pred 5. fazo ali sočasno z njo mora biti izvedena gradnja dostopne ceste v prostorski enoti CE4 z vso načrtovano okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.
(9) Za vsako fazo je treba pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje.
(10) Načrtovanih posegov v prostorski enoti PE 4/1 na parceli P4/1 ni treba izvesti za potrebe programov, določenih v tem OPPN.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
23. člen 
(celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN se nahajata registrirani enoti kulturne dediščine EŠD 14900 Ljubljana – Arheološko najdišče Spodnji Kašelj in EŠD 1992 Cerkev sv. Andreja v Zgornjem Kašlju, kjer veljajo varstveni režimi za enote registrirane kulturne dediščine in njihova vplivna območja.
(2) Za poseg v objekt ali območje, varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(3) Območje mora biti pred posegi v prostor predhodno arheološko raziskano, pri čemer se upošteva naslednji vrsti red:
– opravi se analiza prostora;
– izvede se intenzivni površinski terenski pregled celotnega območja obdelave;
– glede na rezultate terenskega pregleda se opravi arheološki testni izkop s strojno izkopanimi testnimi jarki dolžine 200 m in širine 2 m na obravnavanem območju. Testni jarek mora segati do geološke osnove oziroma arheološko pozitivnih plasti, ki se lahko na določenem mestu presekajo za določitev vsebine in sestave arheološkega najdišča;
– na podlagi rezultatov arheoloških pregledov se določi obseg in način arheoloških raziskav;
– v primeru odkritja izjemnih najdb je potrebna sprememba izvedbenega projekta in prezentiranje odkritih arheoloških ostalin in situ.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območno enoto Ljubljana, ki situacijo dokumentira v skladu z določbami arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
(5) Investitor mora najmanj deset dni pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenija, Območno enoto Ljubljana.
(6) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE 
24. člen 
(varstvo vode in podtalnice) 
(1) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je treba urediti tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin.
(2) Posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(3) V projektni dokumentaciji je treba načrtovati rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode s sodobnimi tehnološkimi rešitvami.
(4) Teren omogoča ponikanje padavinske odpadne vode iz streh, utrjenih in neutrjenih površin, zato je treba padavinske odpadne vode ponikati v podtalje. Če zaradi hidrogeoloških ali drugih omejitev ponikanje ni možno, se lahko odpadno padavinsko vodo odvaja v vodotok, pri čemer je treba vpliv odtoka v vodotok preveriti v projektni dokumentaciji glede količin odtoka, erozije in povratnih vod ter po potrebi zagotoviti zadrževanje vode pred izlivom v vodotok ali druge ustrezne načrtovane ukrepe, potrjene s strani Direkcije Republike Slovenije za vode.
25. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in umazanega zraka iz nadzemnih delov stavbe (npr. iz sanitarnih prostorov stanovanj) je treba speljati nad strehe stavb.
(2) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) V času gradnje je treba preprečiti nekontrolirano prašenje.
26. člen 
(varstvo pred hrupom) 
Območje OPPN je v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obv. razl., 9/13, 23/13 – popr., 72/13 – DPN, 71/14 – popr., 92/14 – DPN, 17/15 – DPN, 50/15 – DPN, 88/15 – DPN, 95/15, 38/16 – avtentična razlaga, 63/16, 12/17 – popr., 12/18 – DPN, 42/18, 78/19 – DPN in 59/22; v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) opredeljeno kot območje II. stopnje varstva pred hrupom. Uporabljajo se mejne vrednosti hrupa skladno z veljavnimi predpisi.
27. člen 
(osončenje) 
(1) Stavbam je treba v dnevni sobi, bivalnem prostoru s kuhinjo, bivalni kuhinji in otroški sobi zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra najmanj 1 h,
– dne 21. marca in 21. septembra najmanj 3 h.
(2) Če so pogoji naravnega osončenja v obstoječih stavbah v prostorih iz prejšnjega odstavka manjši od pogojev, določenih v prejšnjem odstavku, se zaradi gradnje načrtovanih stavb ne smejo poslabšati.
28. člen 
(ravnanje s komunalnimi odpadki) 
(1) Prevzemna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov so predvidena ob Kašeljski cesti v prostorskih enotah PE1/1, PE2/1, PE3 in PE5/1. Ravnanje z odpadki, urejenost zbirnih in prevzemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Zbirna mesta za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov je treba urediti na zasebnih površinah tako, da je zagotovljena higiena in da ni negativnih vplivov na javno površino ali sosednje stavbe. Posode na zbirnih mestih morajo biti zavarovane pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice in poškodovanja posod.
(3) Umestitev prevzemnih mesta za komunalne odpadke je določena v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
29. člen 
(svetlobno onesnaženje) 
(1) Postavitev in jakost svetilk pri osvetljevanju objektov in zunanjih površin morata biti v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
30. člen 
(potresna nevarnost in zaklanjanje) 
(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije 0,26 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Območja potresne nevarnosti so zgolj opozorilna. Pri projektiranju stavb je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost.
(2) Objekti morajo biti grajene potresno odporno v skladu s predpisom, ki urejajo mehansko odpornost in stabilnost objektov, glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.
(3) Pri načrtovanju novogradenj je treba predvideti ojačitev prve plošče nad kletjo tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
31. člen 
(ukrepi za varstvo pred požarom) 
(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
1. pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
2. odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,
3. prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
4. vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,
5. ukrepe za zajem onesnažene požarne vode in
6. ukrepe požarne varnosti glede na vrsto in količino požarno nevarnih snovi v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za stavbe, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati zasnovo požarne varnosti za požarno manj zahtevne objekte oziroma študijo požarne varnosti za požarno zahtevne objekte.
(3) Stavbe v območju OPPN so za intervencijska vozila dostopne po Kašeljski cesti in dostopnih cestah CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5. V prostorski enoti PE4/1 so dostopi za intervencijska vozila zagotovljeni tudi preko zunanjih zelenih površin. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene skladno s predpisi. V območju intervencijskih poti ne sme biti grajenih ali drugih nepremičnih ovir. Intervencijske poti morajo biti projektirane skladno z veljavnimi standardi.
(4) Delovne površine za intervencijska vozila so načrtovane na dostopnih cestah v površini najmanj 7 m x 12 m.
(5) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost.
(6) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(7) Požarna zaščita je predvidena z obstoječim zunanjim hidrantnim omrežjem na Kašeljski cesti.
(8) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
32. člen 
(poplavna varnost in varstvo površinskih vodotokov) 
(1) Del območja OPPN se na podlagi študije Izdelava kart poplavne nevarnosti ter kart razredov poplavne nevarnosti za območje Ljubljanice od Fužin do izliva v Savo, Inženiring za vode d.o.o., št. projekta: B57-FR/10, Ljubljana, 2010, nahaja v območju preostale poplavne nevarnosti. Območje preostale poplavne nevarnosti je prikazano na grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(2) Doseg poplav s povratno dobo 500, 100 in 10 let (prilagojen podatek na geodetske podloge) prikazuje korekcijo linije poplavne kote glede na geodetski posnetek, ki za Q10 znaša 269,16 m n.m., za Q100 znaša 269,65 m n.m. in za Q500 znaša 269,86 m n.m. Območja dosega poplav s povratno dobo 500, 100 in 10 let (prilagojen podatek na geodetske podloge) so prikazana na grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(3) Del območja OPPN se nahaja v območju priobalnega zemljišča vodotoka. Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na priobalno zemljišče vodotoka. Območje 15 m priobalnega pasu vodotoka je prikazano na grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
XI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
33. člen 
(pogoji za prometno urejanje) 
(1) Vse prometne površine in vozne intervencijske površine morajo biti utrjene.
(2) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš površine, parkirni prostori in druge površine morajo biti urejene tako, da so zagotovljeni neovirani dostopi ter vstopi in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi, v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.
(3) Prometne ureditve so določene v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
34. člen 
(ureditev cest in priključevanje na javne ceste) 
(1) Območje OPPN je dostopno s Kašeljske ceste. Na Kašeljsko cesto se v območju OPPN navezujejo načrtovane dostopne ceste CE1, CE2, CE3, CE4 in CE5. Kašeljska cesta se izvede skladno s PZI projektom Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019.
(2) Prečni profil Kašeljske ceste je:
– bankina:
0,5 m
– vozni pas:
3 m
– vozni pas:
3 m
– hodnik za pešce: 
1,5 m.
(3) Dostopne ceste CE1, CE2, CE3 in CE5 so namenjene dovozu do stanovanjskih stavb za motorna vozila, kolesa in pešce in so slepo zaključene s prostorom za obračanje intervencijskih vozil. Prečni profil dostopnih cest CE1, CE2, CE3 in CE5 je:
– skupna površina za vse vrste prometa:
4 m
– zelenica z drevoredom / bočno parkiranje:
2 m
– mulda:
0,5 m.
(4) Dostopna cesta CE4 je namenjena dovozu do stanovanjskih stavb in cerkve za motorna vozila, kolesa in pešce in je slepo zaključena s prostorom za obračanje intervencijskih vozil. Prečni profil dostopne ceste CE4 je:
– mulda:
0,5 m
– vozni pas:
4 m
– zelenica z drevoredom / bočno parkiranje:
2 m
– hodnik za pešce: 
od 2 m do 4 m.
35. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Načrtovane stavbe imajo parkirna mesta zagotovljena v sklopu načrtovanih objektov. Dodatna parkirna mesta za obiskovalce so zagotovljena z vzdolžnimi parkirnimi mesti, lociranimi ob dostopnih cestah.
(2) Število parkirnih mest je treba izračunati glede na BTP objekta ali dela objekta glede na namembnost.
(3) Za potrebe stavb v območju OPPN je treba zagotoviti parkirna mesta skladno z normativi, določenimi v OPN MOL ID.
(4) Površine predvidene za mirujoči promet so prikazane v grafičnem načrtu št. 4.2 »Prometno-tehnična situacija, idejna višinska regulacija in prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
36. člen 
(peš promet) 
(1) Hodnik za pešce na Kašeljski cesti se izvede v širni 1,25 m, skladno s PZI projektom Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019.
(2) Na dostopni cesti v prostorski enoti CE4 je na vzhodni strani ceste hodnik za pešce širine 2 do 4 m.
(3) Na dostopnih cestah CE1, CE2, CE3 in CE5 poteka peš promet po skupnih površinah za vse vrste prometa.
37. člen 
(kolesarski promet) 
(1) Kolesarski promet na Kašeljski cesti je na vozišču.
(2) V območju OPPN se kolesarski promet vodi po skupnih površinah za vse vrste prometa.
38. člen 
(intervencijske poti in površine) 
Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev.
39. člen 
(splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture) 
(1) Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
1. načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Načrtovani objekti morajo biti priključeni tudi na obstoječe plinovodno omrežje. Ne glede na zadnji stavek je za načrtovane objekte dopustna uporaba drugih energentov za ogrevanje, skladno z zakonom, ki ureja začasne ukrepe za obvladanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, oziroma z odlokom, ki ureja prioritetno rabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana. Poleg tega so načrtovani objekti lahko priključenei še na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti po pogojih posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
2. praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav,
3. če potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih objektov, vodov in naprav okoljske ter energetske infrastrukture na svojem zemljišču, upravljavec posamezne infrastrukture pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
4. trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
5. gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
6. dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
7. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posamezne infrastrukture po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN,
8. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
9. če izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posamezne infrastrukture,
10. poleg ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, načrtovane s tem OPPN, so v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ob pogoju, da ne onemogočajo ureditev po tem OPPN, dopustne tudi rekonstrukcije obstoječih in gradnja novih linijskih objektov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture,
11. pred gradbenimi posegi je treba načrtovati in zagotoviti ustrezno varovanje obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih objektov, vodov in naprav,
12. dopustna je uporaba alternativnih virov za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev je določena v grafičnem načrtu 4.3 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.
40. člen 
(vodovod) 
(1) Območje OPPN je oskrbovano z vodo iz centralnega vodovodnega sistema Ljubljane. Za oskrbo načrtovanih objektov s pitno, sanitarno in požarno vodo je treba dograditi javno vodovodno omrežje ter izvesti vodovodne priključke za priključevanje posameznih stavb.
(2) Zaradi neustreznih tlačnih razmer v obstoječem vodovodnem omrežju je predvidena zamenjava obstoječega primarnega vodovoda AC DN 125 po Kašeljski cesti z vodovodom NL DN 200, skladno s PZI projektom Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019.
(3) Po načrtovanih dostopnih cestah v območju OPPN je treba zgraditi nove sekundarne vodovode NL DN 100, ki se zaključijo s končnimi hidranti. Načrtovani objekti znotraj območja OPPN se bodo napajali iz načrtovanih sekundarnih vodovodov NL DN 100 po dostopnih cestah iz Kašeljske ceste. Za vsak načrtovan objekt je treba predvideti samostojni vodovodni priključek.
(4) Obstoječi vodovodni priključki do objektov Kašeljska cesta 43, 43A, 43B in 43C iz vodovoda AC DN 125 po Kašeljski cesti se ukinejo in nadomestijo z novimi vodovodnimi priključki iz načrtovanih sekundarnih vodovodov NL DN 100 po dostopnih cestah iz Kašeljske ceste.
(5) Med gradnjo je treba zaščititi vse obstoječe vodovode znotraj območja OPPN.
(6) Pri projektiranju vodovoda na območju OPPN je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja javnega vodovoda za območje Spodnji Kašelj – EUP 574 – del, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. PN 2643V, september 2013.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
(8) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno vodovodno omrežje je treba od upravljavca javnega vodovoda pridobiti soglasje k priključitvi posameznih objektov. K vlogi za pridobitev soglasja investitor predloži izvedbeno dokumentacijo.
41. člen 
(kanalizacija) 
(1) Komunalno odpadno vodo iz območja OPPN je treba prek načrtovanega in obstoječega kanalizacijskega omrežja za komunalno odpadno vodo odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
(2) Za ureditev odvoda odpadne komunalne vode iz širšega območja Kašlja je v Kašeljski cesti načrtovan kanal za komunalno odpadno vodo dimenzije 250 mm, na katerega se priključijo tudi komunalne odpadne vode iz območja OPPN. Kanal je načrtovan skladno s PZI projektom Ureditev cest ob izgradnji javne kanalizacije v aglomeracijah nad 2000PE v MOL, območje: 9 – Kašelj, Kono-B d.o.o., projekt št. 1572-C/13, december 2019.
(3) Za odvajanje odpadne komunalne vode iz načrtovanih in obstoječih objektov znotraj območja OPPN je po dostopnih cestah iz Kašeljske ceste treba zgraditi kanale za odvajanje odpadne komunalne vode dimenzije 250 mm, preko katerih se odpadna komunalna voda odvaja do načrtovanega kanala DN 250 po Kašeljski cesti iz prejšnjega odstavka.
(4) Priključevanje objektov je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtoki iz kletnih etaž so mogoči prek črpališč.
(5) Padavinske vode iz strešin načrtovanih objektov in internih površin objektov ter padavinske vode iz Kašeljske ceste in dostopnih cest v območju OPPN je treba ponikati skladno z določbami 24. člena tega odloka.
(6) Pri projektiranju kanalizacijskega omrežja na območju OPPN je treba upoštevati projektno nalogo: Gradnja javne kanalizacije za območje Spodnji Kašelj – EUP 574 – del, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. PN 3311K, september 2013 in projektne pogoje k projektu Dograditev javne kanalizacije v aglomeracijah v MOL – 9 Kašelj, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija d.o.o., št. VOK-351-2872/2017-005.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati predpise, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(8) Upoštevati je treba interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
(9) Pred priključitvijo posameznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba od upravljavca javne kanalizacije pridobiti soglasje k priključitvi posameznih objektov. K vlogi za pridobitev soglasja investitor predloži izvedbeno dokumentacijo.
42. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Načrtovane objekte na območju OPPN je treba za potrebe ogrevanja, pripravo sanitarne tople vode in kuhanje priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina – nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 50-100 mbar. Načrtovanih objektov na plinovodno omrežje ni treba priključiti v primeru uporabe drugih energentov za ogrevanje, skladno z zakonom, ki ureja začasne ukrepe za obvladanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, v kolikor se priklop izvede v času trajanja tega zakona, oziroma z odlokom, ki ureja prioritetno rabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana. V primeru, da se objektom iz obnovljivih virov energije zagotavlja le del potreb po ogrevanju, pripravi sanitarne tople vode in kuhanju, za preostali del še vedno velja obveznost priključitve na distribucijsko plinovodno omrežje, skladno s predpisi iz prejšnjega stavka.
(2) Oskrba stavb v območju OPPN se bo vršila preko glavnega distribucijskega plinovoda N 28010 dimenzije DN 150, ki je načrtovan v Kašeljski cesti po projektu JP Energetika Ljubljana d.o.o., št. N28010/21575, februar 2011.
(3) Za priključitev načrtovanih in obstoječih stavb na območju OPPN na plinovodno omrežje se po dostopnih cestah iz Kašeljske ceste izvede glavno plinovodno omrežje N28759, N28752, N 28767, N28768 in N28769 dimenzije DN 50 z navezavo na načrtovani plinovod N28010 dimenzije DN 150 po Kašeljski cesti in priključne plinovode do posameznih objektov.
(4) Priključitev na plinovodno omrežje se izvede skladno z Idejno zasnovo plinovodnega omrežja za območje OPPN Spodnji Kašelj – del, Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o št. R-6-P/19-2013, julij 2013. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omaricah nameščenih v ali na fasadi objektov. Priključitev je treba izvesti skladno s pogoji upravljavca distribucijskega plinovodnega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana d.o.o.
(5) Glavno plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s:
– sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer,
– pravilnikom, ki ureja tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 barov in
– tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav Javnega podjetja Energetike Ljubljana d.o.o.
43. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Napajanje načrtovanih objektov se predvidi iz obstoječe transformatorske postaje TP 0973 Kašeljska 45.
(2) Za napajanje objektov z električno energijo je od TP 0973 Kašeljska 45 po Kašeljski cesti načrtovana elektroenergetska kabelska kanalizacija z NN kabli. Napajanje objektov se predvidi s prostostoječimi priključno razdelilnimi električnimi omaricam, ki se locirajo na začetku posameznih dostopnih cest iz Kašeljske ceste.
(3) Obstoječi objekti Kašeljska cesta 43, 43A, 43B in 43C se napajajo iz obstoječega NN elektroenergetskega zračnega voda, ki se zaradi gradnje objektov odstrani in pokabli na odseku od Kašejske ceste do načrtovanega električnega droga, lociranega pri objektu Kašeljska cesta 43A.
(4) Vsi predvideni posegi na elektroenergetskem omrežju morajo biti izvedeni v skladu z idejno rešitvijo: EE napajanje za OPPN 239 – Spodnji Kašelj PO-574, št. 06-13, Elektro Ljubljana d.d., junij 2013.
(5) Za vse načrtovane objekte je treba predvideti prostostoječe merilne omarice, prosto dostopne vzdrževalcem elektro omrežja.
(6) Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev načrtovanih objektov na elektroenergetsko omrežje od upravljavca tega omrežja, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
44. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
Objekti na območju OPPN morajo imeti možnost priključitve na elektronska komunikacijska omrežja pod pogoji upravljavcev teh omrežij. Pri gradnji prometne infrastrukture je treba predvideti koridorje za kabelsko kanalizacijo za elektronsko komunikacijsko omrežje. Dopustna je gradnja elektronsko komunikacijskega omrežja v Kašeljski cesti in dostopnih cestah v območju OPPN.
45. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Javno razsvetljavo je treba zgraditi po dostopni cesti v prostorski enoti CE4 in jo navezati na obstoječo javno razsvetljavo po Kašeljski cesti.
(2) Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, ki se uporabljajo na območju Mestne občine Ljubljana. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energijske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
(3) Razsvetljava dostopnih cest v prostorskih enotah CE1, CE2, CE3 in CE5 ter funkcionalnih površin ob objektih je internega značaja in ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna osvetlitev zunanjih površin ob stavbah in skupnih površin v območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
46. člen 
(učinkovita raba energije v stavbah) 
(1) Pri projektiranju stavb v območju OPPN je treba upoštevati predpis, ki ureja učinkovito rabo energije v stavbah.
(2) Dopustna je namestitev fotonapetostnih sistemov na strehah in južno usmerjenih fasadah objektov.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV 
47. člen 
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev) 
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev v OPPN so pri:
1. tlorisnih gabaritih stavb:
– dopustna odstopanja pri tlorisnih gabaritih stavb nad terenom so ± 1 m in morajo biti tudi v skladu z določbami o zagotovitvi odprtih bivalnih površin iz 13. člena tega odloka in določbami o odmikih od mej sosednjih zemljišč iz 17. člena tega odloka;
– preko tlorisnih gabaritov stavb nad terenom lahko segajo balkoni, napušči in konzolni nadstreški nad vhodi in uvozi;
– odstopanja so dopustna le, če odmik najbolj izpostavljenega dela stavbe od sosednje parcelne meje, ni manjši kot 1,5 m;
2. višinskih gabaritih stavb: dopustno odstopanje pri višini kapi strehe je ± 0,5 m, dopustno višino stavbe lahko presegajo dimnik, inštalacijske naprave, sončni zbiralnik ali sončne celice, dostop do strehe, objekt in naprava elektronske komunikacijske infrastrukture;
3. višinskih kotah terena in pritličja: dopustna odstopanja so ± 1 m;
4. BTP se lahko spremenijo v okviru dopustnih odstopanj gabaritov stavb, če se zagotovi odprte bivalne površine v skladu s 13. členom tega odloka;
5. lokaciji vhodov, uvozov in izvozov: dopustna so odstopanja od načrtovanih lokacij vhodov, uvozov in izvozov;
6. prometnih, okoljskih, energetskih in elektronsko komunikacijskih ureditvah in priključkih nanje: pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, velikosti objektov in naprav ter dimenzij, zmogljivosti, površin in tehničnih značilnosti posamezne infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju in načrtovanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše delovanje infrastrukturnega sistema oziroma omrežja, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi ter morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture.
48. člen 
(dopustni posegi do pričetka gradnje v območju OPPN) 
Dopustni posegi do pričetka gradnje v območju OPPN so:
– urejanje parkovnih in odprtih bivalnih površin, drevoredov, površin za pešce, otroških igrišč ipd.;
– urejanje vrtičkov v skladu z določbami OPN MOL ID, ki urejajo namensko rabo ZV – površine za vrtičkarstvo, pri čemer območja ni treba priključiti na vodovod, lope niso dopustne.
XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
49. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter pripravo programa opremljanja zemljišč, če se z njima ne dogovori drugače.
(2) Investitor gradnje mora v roku največ dveh let po sprejetju OPPN začeti postopek pogodbene komasacije oziroma parcelacije, če parcelna struktura ni skladna z načrtom parcelacije iz OPPN.
(3) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– zagotoviti je treba sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– v času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje obstoječih objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednjem objektu, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. V fazi priprave projektne dokumentacije za vsako posamezno fazo strokovnjak s področja gradbenih konstrukcij določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev. Morebitne poškodbe okoliških objektov, naprav in zunanjih ureditev, nastale v času gradnje, morajo biti sanirane na stroške povzročitelja;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
50. člen 
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev) 
Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov;
– vzdrževalnje in rekonstrukcije objektov ter novogradnje na mestu odstranjenih stavb v skladu s pogoji za lego, velikost in oblikovanje stavb, ki jih določa ta odlok;
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na gradbeni parceli zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest in delež zelenih površin v skladu s tem OPPN.
XIV. KONČNA DOLOČBA 
51. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-35/2011-209
Ljubljana, dne 18. novembra 2024
Župan 
Mestne občine Ljubljana 
Zoran Janković 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti