Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024

Kazalo

3296. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za nadomestitveno lokacijo kmetije v Juvanju (lokacija Juvanje 4), stran 11311.

  
Na podlagi 3ea. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), 57. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23 in 81/24, v nadaljevanju ZORZFS) in 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Ljubno na 14. seji dne 5. 12. 2024 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za nadomestitveno lokacijo kmetije v Juvanju (lokacija Juvanje 4) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt) 
(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 70/19) ter na podlagi 3ea. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) in 57. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23 in 81/24), sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske za nadomestitveno lokacijo kmetije v Juvanju, lokacija Juvanje 4 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 14/24.
(3) OPPN je v državnem prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 4391.
2. člen 
(sklep vlade za objekte za odstranitev) 
Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, na območju Občine Luče, Občine Ljubno, Občine Mežica, Občine Prevalje, Mestne občine Slovenj Gradec, Občine Solčava, Občine Črna na Koroškem, Občine Kamnik in Občine Šmartno ob Paki, (Uradni list RS, št. 42/24), iz katerega izhaja, da so zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna in v javno korist opredeljena odstranitev naslednjih objektov:
– Planina 21, občina Ljubno št. stavbe 224 in 223, parc. št. 160/17 (del), k.o. 914 Ter (št. strokovnega mnenja SM-LJBPLN21S).
3. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.
(3) Grafični del obsega vsebuje grafične prikaze:
1.0
Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Ljubno
M 1:5000
2.0
Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:500
3.0
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1: 5000
4.0
Ureditvena situacija 
M 1:500
5.0
Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo
M 1:1000
6.0
Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije
M 1:500
7.0
Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
M 1:1000
8.0
Regulacija prostora na območju objektov za odstranitev
M 1:1000
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– Poročilo o sodelovanju z javnostjo
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage
– Usmeritve nosilcev urejanja prostora
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Elaborat ekonomike
– Okoljske presoje
– Obrazložitev in utemeljitev
– Povzetek za javnost
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(predmet OPPN) 
Z OPPN je načrtovana ureditev območja nadomestitvene lokacije kmetije, ki je bila med poplavo dne 4. 8. 2023 porušena. Predmet je gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta kmetije, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
III. OBMOČJE OPPN 
5. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN se nahaja v Občini Ljubno, severovzhodno od naselja Ljubno ob Savinji in je v naravi travnik na višje ležeči rečni polici na levem bregu reke Savinje.
(2) Velikost območja OPPN je 2447,44 m².
(3) OPPN obsega parcele št. 1394/3 del, del cestnega priključka: 1730/4 del (cesta) in 1263/4 del (cesta), vse k.o. 914 Ter.
(4) OPPN obsega tudi zemljišče za regulacijo prostora na območju objektov za odstranitev in obsega parcelno št. 160/17, k.o. 914 Ter v velikosti 609,08 m².
(5) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
6. člen 
(posegi zunaj območja OPPN) 
Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN. Predvideni so:
– optično omrežje TK preko parcel št. 1730/4-del, 1263/4-del k.o. Ter (914),
– izvedba rekonstrukcije dovoznega priključka na lokalno cesto LC 221031 preko parcel št. 1730/4-del, 1263/4-del vse k.o. Ter (914),
– elekrični NN vod preko parcel št. 1263/4-del, 1730/3-del, 1730/4-del, 1394/4-del, 1395/1-del, 1258-del, 1395/8-del, 1250/2-del, 1260/1-del vse k.o. Ter (914),
– vodovod preko parcel št. 1263/4-del, 1730/3-del, 1730/4-del, 1394/4-del, 1395/1-del, 1258-del, 1395/8-del vse k.o. Ter (914),
– meteorna kanalizacija preko parcel št. 1394/4-del k.o. Ter (914).
7. člen 
(regulacija prostora na območju objektov za odstranitev) 
Z OPPN se spreminja izvedbena regulacija prostora na območju, določenem v sklepu vlade iz drugega člena tega odloka. Znotraj EUP OP-2, na parceli št. 160/17, k.o. 914 Ter z namensko rabo površine razpršene poselitve (A) se opredeli nova regulacija prostora, in sicer prepove se postavitev objektov in stavb, razen gradnja GJI ter posegi za saniranje plazov in izvajanje ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
8. člen 
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
(1) Območje OPPN se nahaja v Občini Ljubno, severovzhodno od naselja Ljubno ob Savinji.
(2) Območje se priključuje na lokalno cesto LC 221031 na severovzhodu preko obstoječega cestnega priključka.
9. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Na območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne dejavnosti bivanja in kmetijstva ob upoštevanju določb tega odloka.
10. člen 
(dopustne gradnje in vrste dopustnih objektov) 
(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnje,
– prizidave,
– rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,
– sprememba namembnosti.
(2) Predmet OPPN je umestitev treh stavb za potrebe nadomestitvene kmetije:
– Stanovanjska stavba,
– Gospodarska stavba – hlev (stavba za rejo živali, vključno z objekti za skladiščenje gnoja),
– Strojna lopa (druga nestanovanjska kmetijka stavba za shranjevanje kmetijskih strojev).
(3) Znotraj OPPN so dopustni objekti v skladu s predpisi o razvrščanju objektov:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev,
– 24202 Drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti za potrebe kmetije,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, podporni zid z ograjo),
– Kmetijsko gozdarska oprema, ograja, obora,
– gradnja GJI in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, zunanja ureditev.
(4) Na območju OPPN, znotraj določene gradbene parcele je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost in bivanje. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Dopustne so naslednje gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov:
– garažne stavbe,
– rezervoarji, silosi, skladiščne stavbe,
– nestanovanjske kmetijske stavbe,
– stavbe za funkcionalno dopolnitev (uta, pokrita letna kuhinja, nadstrešnica),
– kmetijsko gozdarska oprema (ograja, obora), na celotnem območju OPPN,
– nadstrešek,
– ograje, podporni zidovi,
– vodnjaki, vodni zbiralnik, okrasni ribnik,
– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti, povezani z dejavnostjo kmetije.
11. člen 
(predvidene odstranitve) 
Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov. Na območju OPPN se dopusti odstranitev stavb.
12. člen 
(zasnova) 
(1) Urbanistična zasnova izhaja iz oblike parcele, lastništva in konfiguracije terena ter omejitev glede na vizualno izpostavljenost lokacije. Stavbe morajo biti umeščene tako, da omogočajo normalno funkcioniranje kmetije ter da imajo zagotovljene zadostne površine za manipulacije s kmetijsko mehanizacijo.
(2) Umestitev in gabariti predvidenih objektov so določeni z okvirnimi tlorisnimi gabariti objektov, gradbeno mejo (gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom objekta nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča) in maksimalnim faktorjem zazidanosti.
13. člen 
(tlorisni in višinski gabariti stavb) 
(1) Stanovanska stavba
– Okvirni tlorisni gabarit: 12,30 m x 8,30 m + izzidek 4,80 m x 1,00 m.
– Višinski gabarit: P + M ali P + 1, dopustna je klet, ki mora biti v celoti vkopana.
– Streha je simetrična dvokapnica s čopi z naklonom cca 35° do 45°.
– Kritina je opečne barve.
(2) Gospodarska stavba – hlev
– Okvirni tlorisni gabarit: 10,00 m x 12,00 m + izzidek 2,30 m x 7,04 m.
– Etažnost: P + M.
– Streha je simetrična dvokapnica s čopi z naklonom 35° do 45°.
– Kritina je opečne barve.
(3) Strojna lopa, shramba za krmo
– Okvirni tlorisni gabarit: 9,00 m x 6,00 m
– Višinski gabarit: P ali P + M.
– Streha je simetrična dvokapnica s čopi z naklonom 35° do 45°.
– Kritina je opečne barve.
(2) Kota tal pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve.
14. člen 
(dopustna izraba prostora) 
(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele, znaša največ 0,80.
(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.
15. člen 
(odmiki) 
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– minimalni objekti od parcelnih mej so razvidni iz geodetske kotirane situacije,
– ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo.
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
16. člen 
(arhitekturno oblikovanje objektov) 
(1) Objekti so podolgovate tlorisne zasnove. Streha mora biti dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta. Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade objektov so v svetlih zemeljskih barvnih tonih (bele, sive, peščene). Fasada je ometana ali lesena.
(2) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so stavbe, so lahko postavljeni na terenu ali vkopani. Strehe so lahko dvokapnice ali ravne. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom ter ne izstopajo v prostoru. Strehe morajo slediti naklonu strešine glavnih objektov, če imata obe stavbi streho v naklonu, pri čemer je streha enostavnega ali nezahtevnega objekta lahko dvokapna, lahko pa ima ravno streho. Druge oblike streh se lahko umestijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna. Strehe so lahko ozelenjene.
17. člen 
(ureditev zunanjih površin) 
(1) Območje OPPN se priključuje na lokalno cesto LC 221031 na severu preko obstoječega cestnega priključka. Dovozni priključek in manipulativne površine se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo.
(2) Ob objektih se uredi tlakovane površine za dostope in manipulacijo. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Materiali morajo biti prepustni v pretežni meri, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ohranja se odprte travnate površine.
(3) Podporni zidovi niso načrtovani. Morebitni oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahtevajo geomehanski pogoji, po izvedbi jih je potrebno maksimalno ozeleniti s popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati 1,50 m. V primeru gradnje podpornega zidu je le-tega potrebno ozeleniti.
(4) Ograje na območju so lahko mrežne ali lesene. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1,60 m.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 
18. člen 
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro) 
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur in izvedene,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) ter namestitev sončnih panelov na strehe objektov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
19. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Dostop na območje OPPN je preko obstoječega priključka na lokalno cesto LC 221031, ki se rekonstruira.
(2) Dvorišče in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na cesti in na priključku v obeh smereh na cesto in obratno. Vzvratna vožnja na občinsko cesto ni dovoljena. V primeru gradnje dvoriščnih vrat morajo biti le-te odmaknjene od roba ceste za dolžino enega vozila (5 m), da ne prihaja do oviranja prometa na cesti.
(3) Meteorne in druge vode odpadne vode iz parcele in zunanje ureditve objekta, ter priključka na javno cesto ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestnega telesa.
(4) Za vse posege v območju varovalnih pasov cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(5) Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
20. člen 
(parkirne površine) 
Parkirne površine se zagotovijo na manipulativnih površinah kmetije.
21. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) Na območju OPPN ni javnega vodovodnega omrežja.
(2) Priključitev območja na javno vodovodno omrežje je možno vzhodno od območja OPPN v dolžini cca 230 m. Priključitev se izvede na obstoječo cev PE DN40.
(3) Vodovod in priključki na javno vodovodno omrežje se izvajajo v skladu z navodili in zahtevami upravljavca vodovoda. Uporabnik in upravljavec sta dolžna upoštevati določila tehničnega pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema.
22. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju OPPN ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja za odvod in čiščenje komunalne odpadne vode, zato je potrebno komunalno odpadno vodo iz objekta prečistiti na individualni mali komunalni čistilni naprav (MKČN) ustrezne velikosti z ustreznim načinom čiščenja glede na količino odpadne vode.
(2) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(3) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se izvede v bližnji površinski odvodnik skladno s pridobljenim geološkim geomehanskim poročilom Geološko – geomehansko poročilo, (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM – 139/2024, maj 2024).
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno predvideti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi zadrževalniki in podobno). Zadrževalnik mora biti dimenzioniran tako, da bo ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok iz območja gradnje po izgradnji ni večji kot pred gradnjo. Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti dimenzioniranje in detajl zadrževalnikov (ovrednotenje količin).
(5) Čiste padavinske vode in zaledne vode je treba odvajati preko peskolovov v vodotok skladno z geološkim mnenjem in usmeritvijo iz prejšnjega odstavka, onesnažene padavinske vode iz utrjenih površin je treba očistiti na lovilcih olj. Izpust padavinskih in očiščenih komunalnih odpadnih vod v vodotok mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpusta mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
23. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Energija za napajanje predvidene kmetije je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe prostostoječe razdelilne omarice R-5, katera se nahaja na parc. št. 1260/1, k.o. Ter (914). PS R-5 je priključena na distribucijsko omrežje I03: Rp4 Zabrežje, katero se napaja iz TP Juvanje: 2436.
(2) Od obstoječe PS-R se izvede nov NN priključek (minimalno 150 mm2) do predvidene prostostoječe priključno merilne omarice (PS PMO), ki bo locirana ob dovozni cesti na stalno dostopnem mestu za pooblaščene osebe distributerja električne energije.
24. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij – TK) 
(1) Na območju OPPN je izgrajeno elektronsko komunikacijsko omrežje v lasti in v upravljanju Telekom Slovenije d.d..
(2) Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na javno TK omrežje.
25. člen 
(omrežje elektronskih komunikacij – KKS) 
Na območju OPPN ni izgrajenega elektronskega komunikacijskega omrežja.
26. člen 
(ogrevanje, prezračevanje) 
(1) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja.
(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
(3) V primeru rabe vode za pridobivanje toplote s toplotno črpalko voda-voda mora investitor, na podlagi 125. člena Zakona o vodah, pred izdajo mnenja, pridobiti vodno pravico oziroma potrdilo o evidentirani posebne rabe vode za pridobivanje toplote, na podlagi 108. člena Zakona o vodah. Vlogo/predlog je potrebno nasloviti na Direkcijo RS za vode, Hajdrihova 28c, 1000 Ljubljana. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno št. in datum izdanega vodnega dovoljenja/potrdila ter upoštevanje pogojev posebne rabe vode.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
27. člen 
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
28. člen 
(varovanje kakovosti zunanjega zraka) 
Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
29. člen 
(varstvo voda) 
(1) Območje OPPN se po evidencah DRSV ne nahaja na območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.
(2) Na območju OPPN ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.
(3) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se izvede v bližnji površinski odvodnik, levi pritok Savinje skladno s pridobljenim geološkim geomehanskim poročilom Geološko – geomehansko poročilo, (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM – 139/2024, maj 2024).
(4) Odpadne fekalne vode se vodi v malo komunalno čistilno napravo.
(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju sistema za odvodnjavanje se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(6) Pri načrtovanju stavbe za rejo živali je treba upoštevati predpis, ki ureja varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov in predpis, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali. lz projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti razvidno:
– Tehnologija čiščenja hleva ter kapaciteta hleva.
– Skladišče za živinska gnojila mora biti umeščeno v prostor ter grajeno in upravljano tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti mora vodotesno, stabilno in odporno proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom.
– Skladišče za živinska gnojila mora biti redno vzdrževano. Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali v celotnem kmetijskem objektu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje.
(7) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in v vodotoke.
(8) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(9) Pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije:
– Vsa gradbena dela naj se v največji možni meri oddaljijo od površinskih voda.
– Odpadkov in gradbenega materiala se v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča, ne odlaga. V času izvajanja posegov morajo biti urejene začasne deponije na način, da bo preprečeno kaljenje in onesnaževanje voda.
– Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje in kaljenje površinskih voda. Preprečeno mora biti izcejanje goriv, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih.
30. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.
(3) Gnojne jame se obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi.
31. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.
32. člen 
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem) 
Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
33. člen 
(ravnanje z odpadki) 
Zagotovi se zbirno mesto za odpadke v sklopu obstoječega na manipulativnih površinah kmetije. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.
34. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
35. člen 
(varovanje gozdnih zemljišč) 
Območje OPPN se nahaja izven gozdnih zemljišč. Poseganja v gozd ni.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM 
36. člen 
(varstvo pred poplavami) 
Območje OPPN ni poplavno ogroženo.
37. člen 
(varstvo pred potresom) 
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.200.
38. člen 
(zaklanjanje) 
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.
39. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest in predvidenih dovoznih cestah. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(2) Vir vode za gašenje se zagotovi z izgradnjo zadrževalnika ali iz bližnjega vodotoka.
(3) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
40. člen 
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) 
(1) Iz geološko geomehanskega poročila(izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM – 139/2024, maj 2024) je razvidno, da ob upoštevanju smernic geomehanskega poročila, območje OPPN ne spada v erozijsko in plazljivo območje kot to določata 87. in 88. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe).
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov se upošteva usmeritve iz geološko geomehanskega poročila:
– Odvod meteornih voda se naj izvede v bližnji površinski vodotok.
– Obravnavano področje se uvršča v 5. stopnjo seizmične intenzitete. Na podlagi pridobljenih podatkov opozorilne karte za Republiko Slovenijo je bilo ugotovljeno, da obravnavano območje spada v območje običajnih erozijskih ukrepov. Glede na geometrijske in geotehnične značilnosti območja, kjer bo objekt lociran, lahko zaključimo, da je obravnavano območje stabilno. Analiza stabilnosti zaradi geomehanskih parametrov ni potrebna. Območje je stabilno. Parcele 1394/2, 1394/3, 1394/4, k.o. Ter (914), kjer je načrtovana gradnja, niso izvor plavin, niso pod vplivom hudourniških voda in niso plazljiva, ker so nakloni minimalni in materiali niso podvrženi preperevanju. Kamnine na obravnavanem območju niso podvržene preperevanju.
– Pri izvajanju izkopov je potrebno začasne in plitve izkope (do 1.0 m) izvesti z naklonom 1:1.5 oziroma 34° in jih zaščititi pred erozijskimi procesi, v nasprotnem primeru je potrebno globlje in bolj strme izkope ustrezno zavarovati s podpornimi ukrepi, oziroma preračunati stabilnost le teh. Pri izvajanju izkopov v kamninah so lahko nakloni večji, vendar je potrebno kamnino ustrezno očistiti in zavarovati pred erozijskimi procesi. Dno temeljev je potrebno na območju, kjer je možnost zmrzovanja zemljine pod njimi, izvesti na globini minimalno 100 cm, merjeno z nivoja terena, kolikor na tem območju znaša globina zmrzovanja. Dno temeljev je potrebno izvesti na takšni globini, da se doseže zadostna nosilnost temeljnih tal in posledično stabilnost objekta. Temeljenje naj se izvede na temeljni plošči. V primeru, če se izkop izvrši do kompaktne podlage, naj se teren pripravi samo s podložnim betonom. V drugem primeru naj podlaga pripravi s tamponskim nasutjem debeline 0.6 m, ki se izvaja v plasteh 0.2 – 0.3 m in vsako plast sproti utrjuje, vse do nivoja temeljev oziroma temeljne plošče. Na planumu nasutja je za temeljenje potrebno doseči Evd ≥ 40 MPa. Izvedba temeljev oziroma temeljne plošče naj bo takšna, da ne bo obstajala možnost izpiranja tampona z meteorno ali zaledno vodo (ustrezno dreniranje vse do globine dna tamponskega nasutja). Na vkopanih delih objekta (v primeru kleti) je potrebno do nivoja terena izvesti AB oziroma ojačano steno.
(3) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.
41. člen 
(razlitje nevarnih snovi) 
V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
42. člen 
(etapnost) 
(1) Objekti se lahko gradijo etapno. V primeru fazne gradnje, morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.
(2) Komunalno opremljanje območja se mora izvesti sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno za realizacijo OPPN.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE 
43. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
44. člen 
(merila in pogoji za parcelacijo) 
Načrtovanim objektom je opredeljena gradbena parcela.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
45. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– dopustna je sprememba mikrolokacije objektov v mejah opredeljene gradbene meje in ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov znotraj gradbene meje do +3,00 m, dopustna je gradnja manjših objektov,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.
XII. KONČNE DOLOČBE 
46. člen 
(vpogled) 
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ljubno in na Upravni enoti Mozirje.
47. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
48. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2024-45
Ljubno, dne 5. decembra 2024
Župan 
Občine Ljubno 
Franjo Naraločnik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti