Na podlagi 12. in 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) ter 216.č in 216.d člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (Uradni list RS, št. 92/21, 133/23 in 102/24; v nadaljevanju: ZRPPB-1) je Svet Banke Slovenije na 734. seji dne 17. 12. 2024, sprejel
o naložbeni politiki in stroških upravljanja sklada za likvidacijo bank
S tem sklepom se določa splošni okvir naložbene politike sklada za likvidacijo bank (v nadaljevanju: sklad) ter nabor, izračun in zaračunavanje stroškov upravljanja sklada.
S tem sklepom se ne ureja naložbene politike tistih sredstev sklada, ki predstavljajo sredstva iz drugega odstavka 216.e člena ZRPPB-1.
Strateške usmeritve naložbene politike sklada
V skladu z ZRPPB-1 naložbena politika sredstev sklada (v nadaljevanju: naložbena politika) zagotavlja nizko tveganje in visoko likvidnost sredstev sklada s ciljem, da se zagotavlja ustrezna razpoložljivost naložb sklada za potrebe financiranja naložb pri izvajanju izrednih ukrepov v posamezni banki in ohranja vrednost naložb sklada. Zaradi posebne narave naložb, spreminjajočih se tržnih pogojev in obrestnih mer celo najvarnejša in najbolj likvidna sredstva lahko vodijo do negativnih donosov. V zvezi s tem izguba ne pomeni kršitve ciljev naložbene politike sklada.
Naložbena politika izpolnjuje strateške usmeritve iz prvega odstavka tega člena, ne glede na morebitne drugačne investicijske interese bank, ki so ekonomske upravičenke donosov sklada.
Naložbena politika upošteva delovanje sklada do 31. 12. 2030.
Za sredstva sklada so primerni dolžniški instrumenti z naslednjimi značilnostmi:
1. so denominirani v evrih;
2. druga najboljša dolgoročna bonitetna ocena dolžnika ne sme biti nižja od A- oziroma BBB- v primeru dolžnika državnega dolga. Če ima dolžnik le eno bonitetno oceno, ta ne sme biti nižja od A oziroma BBB za dolžnika državnega dolga. Izpostavljenost do Banke Slovenije je dovoljena ne glede na njeno bonitetno oceno;
3. so stanje na računu pri tuji poslovni banki ali pri Banki Slovenije, ali
4. so bančni depoziti z maksimalno ročnostjo sedem delovnih dni, ali
5. so obveznice ali kratkoročni vrednostni papirji (na primer zakladne menice, komercialni zapisi in potrdila o vlogah) centralne ali regionalne ravni države, agencij držav, nadnacionalnih institucij ali podjetij.
Ne glede na navedeno v prvem odstavku, dolg bank s sedežem v Republiki Sloveniji in tujih bančnih skupin, v katere so vključene hčerinske banke s sedežem v Republiki Slovenji, ter dolg dolžnika Republike Slovenije, ni primeren.
Modificirano trajanje sredstev sklada ne sme preseči vrednosti 2.
Sredstva sklada, naložena v vrednostne papirje, so vključena v program avtomatskega posojanja vrednostnih papirjev Euroclear Bank SA/NV.
Banka Slovenije z internimi akti določi podrobnejša pravila za upravljanje sredstev sklada v skladu s tem členom ter z upoštevanjem strateških usmeritev iz 2. člena tega sklepa.
Izvajanje naložbene politike
Banka Slovenije pri upravljanju sredstev sklada zagotavlja ustrezno organizacijsko in informacijsko podporo, ločene evidence in razmejitev odgovornosti med različnimi deležniki v procesu upravljanja (službe sklepanja in poravnave poslov ter spremljanja skladnosti poslovanja).
Banka Slovenije zaradi učinkovitejšega izvajanja naložbene politike sredstva sklada naloži v skupni sklad v njenem upravljanju, ki sledi strateškim usmeritvam naložbene politike, določenim v 2. členu, in okviru naložbene politike iz 3. člena tega sklepa. Skladu v skupnem skladu pripada delež, sorazmeren višini sredstev sklada za likvidacijo bank. Ne glede na skupno upravljanje sredstev v okviru skupnega sklada predstavlja sklad, vključno s svojim deležem v skupnem skladu, premoženje, ločeno od drugega premoženja v skupnem skladu in drugega premoženja Banke Slovenije ali v upravljanju Banke Slovenije in Banka Slovenije zagotavlja vodenje ločenih evidenc na ravni sklada.
Banka Slovenije dnevno vrednoti sredstva sklada in ugotavlja skladnost s pravili naložbene politike.
Stroški upravljanja sklada
Stroški upravljanja sklada zajemajo neposredne stroške sklada (na primer stroški zunanje revizije, stroški tujih bank), stroške Banke Slovenije, povezane z upravljanjem in delovanjem sklada (na primer stroški dela in stroški storitev, uporabljenih pri upravljanju sklada), ter sorazmerni del splošnih stroškov Banke Slovenije (na primer vzdrževanje osnovnih sredstev, obratovalni stroški). Za izračun stroškov upravljanja sklada se uporabi skupna stroškovna metodologija Evrosistema.
Delež stroškov upravljanja sklada je, ob upoštevanju načina upravljanja v smislu drugega odstavka 4. člena tega sklepa, sorazmeren udeležbi sklada v skupnem skladu, razen stroškov zunanje revizije sklada, ki nastanejo izključno v zvezi s skladom in zato bremenijo sklad v celotni višini.
Banka Slovenije pripravi do konca leta oceno letnih stroškov upravljanja sklada v naslednjem letu. Za ocenjene letne stroške upravljanja sklada se zmanjšuje vrednost sklada. Banka Slovenije po zaključku poslovnega leta opravi izračun stroškov upravljanja sklada na podlagi dejanskih podatkov v knjigovodskih evidencah Banke Slovenije. Razlika v primerjavi z ocenjenimi stroški, ki so bremenili sklad v preteklem poslovnem letu, je strošek/prihodek sklada v tekočem poslovnem letu.
Banka Slovenije obvešča o višini letnih ocenjenih in dejanskih stroškov upravljanja sklada s posebnim obvestilom ali v letnih računovodskih izkazih skupnega sklada.
Ravnanje v primeru nasprotja interesov
Vsi udeleženci upravljanja s sredstvi sklada se pri opravljanju svojih nalog ravnajo na način, da se v največji možni meri izognejo nastanku nasprotja interesov sklada in interesov drugih portfeljev, ki jih upravlja Banka Slovenije (lastnih finančnih naložb Banke Slovenije in morebitnih drugih naložb, ki jih Banka Slovenije upravlja za druge osebe). V primeru nasprotja interesov udeleženci upravljanja s sredstvi svoje naloge izvajajo tako, da zagotovijo enakovredno in objektivno obravnavo interesov vseh naštetih portfeljev.
Banka Slovenije upošteva naslednja načela ravnanja:
1. Načelo zagotavljanja najboljše vrednosti v danih razmerah (angl. best execution): Banka Slovenije posle sklepa tako, da zanje doseže najugodnejšo ceno v danem trenutku.
2. Načeli dodelitve posla portfelju pred pridobitvijo ponudbe in razdelitve zneskov med več portfeljev: Banka Slovenije pred pridobivanjem ponudb vedno določi, za kateri portfelj (tj. sklad, lastne finančne naložbe ali morebitne druge finančne naložbe) sklepa posel. V primeru sodelovanja pri izdajah vrednostnih papirjev na primarnem trgu, Banka Slovenije zneske za posamezne portfelje določi pred oddajo povpraševanja in dodeljene zneske razdeli med portfelje v skladu z razmerjem med povpraševanim in dodeljenim zneskom.
3. Načelo preprečevanja škode drugim portfeljem (angl. frontrunning): Banka Slovenije ne bo upravljala premoženja tako, da bi bil sklad namerno v slabšem položaju zaradi posla, ki ga Banka Slovenije sklene za drug portfelj v upravljanju Banke Slovenije.
Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o naložbeni politiki in stroških upravljanja sklada za reševanje bank z dne 19. 12. 2023.
Ljubljana, dne 17. decembra 2024
Sveta Banke Slovenije
