Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB in 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) je Občinski svet Občine Dobrna na 13. redni seji dne 10. 12. 2024 sprejel
o proračunu Občine Dobrna za leto 2025
S tem odlokom se za proračun Občine Dobrna za leto 2025 (v nadaljevanju: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v evrih |
Skupina/Podskupina kontov/Konto/Podkonto | Proračun leta 2025 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+74) | 10.915.707 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 3.407.776 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 2.280.823 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 2.051.193 |
| 703 Davki na premoženje | 114.530 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 115.100 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 1.126.953 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 493.005 |
| 711 Takse in pristojbine | 3.000 |
| 712 Denarne kazni | 2.500 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 11.500 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 616.948 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 140.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 0 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopr. dolg. sredstev | 140.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 7.367.931 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 7.367.931 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU | 0 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 11.027.507 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 1.273.026 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 491.402 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varstvo | 73.212 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 630.644 |
| 403 Plačila domačih obresti | 7.000 |
| 409 Rezerve | 70.768 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 1.327.850 |
| 410 Subvencije | 20.200 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 809.265 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 61.516 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 436.869 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 8.075.731 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 8.075.731 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 350.900 |
| 431 Inves. transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki | 249.900 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 101.000 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) | –111.800 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAP. DELEŽEV | |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBA KAP. DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE | 0 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 0 |
| 500 Domače zadolževanje | 0 |
VIII. | ODPLAČILO DOLGA | 73.200 |
55 | ODPLAČILO DOLGA | 73.200 |
| 550 Odplačilo dolgov | 73.200 |
IX. | POVEČANJE(ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.+V.-VIII.) | –185.000 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 0 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | –73.200 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | |
| 9009 Splošni sklad za drugo | 185.000 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk– kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dobrna.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
2. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena ZJF in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
– požarna taksa, ki se uporablja za namene, določene v 58. členu Zakona o varstvu pred požarom,
– turistična taksa, ki se uporablja v skladu z Zakonom o spodbujanju razvoja turizma in letnim proračunom občine,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, za vlaganje v novo infrastrukturo,
– okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, za vlaganje v novo infrastrukturo,
– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, se uporablja v skladu s 5. členom Uredbe o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest,
– komunalni prispevek, ki se nameni za gradnjo komunalne opreme,
– najemnine za stanovanja in poslovne prostore, ki se nameni za vlaganja v stanovanja in poslovne prostore,
– najemnina, ki jo občina zaračuna javnemu podjetju, ki se nameni za vlaganje v komunalno infrastrukturo,
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namensko porabi v skladu z Odlokom o koncesijski dajatvi za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov. Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna odloča župan. Župan ni pristojen za prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb in računom financiranja.
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2025 in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2026 60 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 10 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
O spremembi projekta v NRP v letu izvrševanja proračuna v mejah, ki jih omogočajo prerazporeditve, odloča župan.
Župan lahko spreminja naziv projektov, ki so uvrščeni v NRP, če je to potrebno zaradi črpanja namenskih sredstev sofinanciranja projektov.
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno poveča vrednost projekta iz načrta razvojnih programov največ do 20 % izhodiščne vrednosti projekta. O povečanju vrednosti projekta nad 20 % odloča občinski svet.
Novi projekti se lahko uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta samo na podlagi odločitve občinskega sveta.
Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.
(proračunski skladi – proračunska rezerva)
Proračunski skladi so:
1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF,
Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 30.768 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 30.768 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati.
Sredstva proračunske rezervacije se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika proračuna.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne štejejo dolgovi do države oziroma občine iz naslova obveznih dajatev.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA NA RAVNI OBČINE
Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namere, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance in pod pogoji, ki jih določata ZJF in Zakon o financiranju občin. Občina se v letu 2025 ne bo zadolževala.
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije – zanje se občina lahko likvidnostno zadolži do višine odobrenih sredstev.
Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja ali javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2025 ne izda.
(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)
Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.
Občina soglasji iz prejšnjega odstavka v letu 2025 ne izda.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začasno financiranje v letu 2025)
V obdobju začasnega financiranja Občine Dobrna v letu 2025, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2025 dalje.
Št. 410-0002/2024-12(5)
Dobrna, dne 10. decembra 2024
