Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 29. člena Zakona o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) in 16. člena Statuta Občine Dravograd (Uradni list RS, št. 8/20 – UPB4 in 106/23) je Občinski svet Občine Dravograd na 17. seji dne 12. 12. 2024 sprejel
o proračunu Občine Dravograd za leto 2025
S tem odlokom se za Občino Dravograd za leto 2025 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
Prihodki in odhodki ožjih delov občine morajo biti zajeti v njihovih finančnih načrtih, ki so sestavni del občinskega proračuna.
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV | v EUR |
Skupina/Podskupina kontov | Proračun leta 2025 |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) | 22.286.150 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 10.895.658 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 8.346.721 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 6.790.431 |
| 703 Davki na premoženje | 1.339.290 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 217.000 |
| 706 Drugi davki | |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 2.548.937 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 2.285.937 |
| 711 Takse in pristojbine | 10.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 6.000 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 12.000 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 235.000 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 1.400.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 200.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopred. dolgoročnih sredstev | 1.200.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 200.000 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 200.000 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 9.790.492 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 8.923.320 |
| 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev EU | 867.172 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 0 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 26.370.121 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 4.683.513 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenih | 831.921 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 126.370 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 3.146.886 |
| 403 Plačilo domačih obresti | 250.000 |
| 409 Rezerve | 328.336 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 6.523.545 |
| 410 Subvencije | 840.547 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 2.645.000 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 681.409 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 2.356.589 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 14.349.063 |
| 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev | 14.349.063 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 814.000 |
| 431 Investicijski transferi | 681.000 |
| 432 Investicijski transferi | 133.000 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) | –4.083.971 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 100 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | |
| 750 Prejeta vračila danih posojil | |
| 751 Prodaja kapitalskih naložb | 100 |
| 752 Kupnine iz naslova privatizacije | |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) | |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | |
| 440 Dana posojila | |
| 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb | |
| 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije | |
| 443 Povečanje namenskega premoženja v jav. skladih in dr. os. javnega prava | |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 100 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE | |
50 | ZADOLŽEVANJE | 3.000.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | |
55 | ODPLAČILA DOLGA | |
| 550 Odplačila domačega dolga | 761.900 |
IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –1.845.771 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | –761.900 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) | 4.083.971 |
| STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA | 1.845.771 |
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Dravograd.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
3. člen
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. in 74. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:
1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz) (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO in 43/22),
2. prihodki ožjih delov lokalnih skupnosti,
3. prihodki proračunskega rezervnega sklada,
4. drugi prihodki, ki jih določi občina.
Prihodki ožjih delov lokalne skupnosti pripadajo tistemu ožjemu delu lokalne skupnosti, ki jih je prejel.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.
O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan, predsedniki KS).
Med področji proračunske porabe odloča na predlog predlagateljev finančnih načrtov neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan, predsedniki KS) do višine 30 % področja proračunske porabe.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju najkasneje v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za tekoče oziroma preteklo leto in njegovi realizaciji.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2026 50 % navedenih pravic porabe in
2. v ostalih prihodnjih letih 20 % navedenih pravic porabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov.
Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Načrt razvojnih programov mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410.
Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so nove uvrstitve projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.
Predstojnik neposrednega uporabnika (župan, predsedniki KS) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost presega 500.000,00 EUR in se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov v skladu z zakonodajo oziroma na podlagi odločitve občinskega sveta.
Spremembe vrednosti projektov v NRP, ki presegajo možnosti zagotovitve sredstev s prerazporeditvami župana, se v proračun uvrščajo z rebalansom proračuna.
O spremembah vrednosti projektov v kasnejših letih odloča župan s sklepom.
Dokument identifikacije investicijskega projekta do vrednosti projekta 500.000,00 € potrdi župan.
Proračunski skladi so:
1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF,
2. račun stanovanjskega sklada, ustanovljenega na podlagi odloka o ustanovitvi proračunskega sklada.
Proračunska rezerva se v letu 2025 oblikuje v višini 101.857,00 evrov.
(splošna proračunska rezervacija)
Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
IV. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
11. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2025 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 9.000,00 eurov. Posameznemu dolžniku odpiše dolg največ do skupne višine 1.500,00 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
12. člen
Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina lahko za proračun leta 2025 zadolži do višine 3.000.000,00 EUR, in sicer za investicije, sprejete s proračunom.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Dravograd, v letu 2025 ne sme preseči skupne višine glavnic 200.000,00 evrov.
(obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje)
Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2025 zadolžijo skupaj do višine 700.000,00 evrov.
Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2025 zadolžijo skupaj do višine 500.000,00 evrov.
O konkretni zadolžitvi posamezne pravne osebe odloča na predlog župana občinski svet.
(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)
Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko zadolži do višine 4.880.000,00 EUR.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(začasno financiranje v letu 2026)
V obdobju začasnega financiranja Občine Dravograd v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.
Št. 410-0017/2024
