Na podlagi 55. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24), prve in tretje alineje 41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89, 24/92 – odl. US, Uradni list RS, št. 44/97, 101/13 – ZDavNepr in 22/14 – odl. US), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15, 61/17 – GZ in 66/17 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 18. redni seji dne 12. 12. 2024 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Tržič
S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:
– območja, kjer se plačuje nadomestilo,
– zavezance za plačevanje nadomestila,
– osnovo za določitev višine nadomestila,
– merila in način za določitev višine nadomestila,
– izračun nadomestila,
– oprostitve plačila nadomestila,
– določitev vrednosti točke za odmero nadomestila.
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(zazidana in nezazidana stavbna zemljišča)
Za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča se štejejo tista zemljišča, kot jih določajo predpisi, ki urejajo graditev.
(določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Kataster nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS in iz katerega občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke, in vsakokratni veljavni prostorski akti.
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se določi kot neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov dela stavbe stanovanjskega namena (sobe, predsoba, hodniki v stanovanju, kuhinja, kopalnica, shramba in drugi zaprti prostori stanovanja) in neto tlorisna površina garaže ali garažnega parkirnega mesta za osebne avtomobile.
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi kot neto tlorisna površina vseh prostorov dela stavbe poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh delov stavbe, ki so funkcionalno povezani z njim.
(določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča)
(1) Osnovo za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo Kataster nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS in iz katerega občina za potrebe odmere nadomestila črpa potrebne podatke, in vsakokratni veljavni prostorski akti.
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina zemljiške parcele ali njenega dela, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev iz 2. člena tega odloka in pogojev vsakokratnega veljavnega prostorskega akta.
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE NADOMESTILA
(območja odmere nadomestila)
(1) Nadomestilo se plačuje za vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Tržič, razen tistih, za katera je v tem odloku ali v drugih predpisih, ki urejajo nadomestilo, določeno, da se zanje nadomestilo ne plačuje.
(2) Glede na gostoto javnih služb in poslovnih dejavnosti, dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi, splošno opremljenost s komunalno infrastrukturo in ustrezno namensko rabo po občinskem prostorskem načrtu, je območje občine razdeljeno na tri območja:
– I. območje, ki obsega območja naselij Tržič, Bistrica pri Tržiču in Ročevnica;
– II. območje, ki obsega območja naselij Križe, Retnje, Kovor, Sebenje, Žiganja vas, Breg ob Bistrici, Zvirče, Slap, Pristava in Loka;
– III. območje, ki obsega območja naselij Podljubelj, Lom pod Storžičem, Čadovlje pri Tržiču, Brezje pri Tržiču, Hudo, Visoče, Leše, Paloviče, Hudi graben, Vadiče, Popovo, Hušica, Brdo, Senično, Novake, Gozd, Spodnje Vetrno, Zgornje Vetrno, Grahovše, Potarje, Dolina in Jelendol.
(3) Meje območij iz prejšnjega odstavka so določene tako, kot so evidentirana naselja v Registru prostorskih enot.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
(1) Za določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti in napravami,
– lega (območje) in namen zazidanega stavbnega zemljišča,
– izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih.
(2) Za določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se upoštevajo naslednja merila:
– opremljenost s komunalnimi in drugimi objekti in napravami,
– lega (območje) in namen nezazidanega stavbnega zemljišča.
(opremljenost stavbnega zemljišča)
(1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami se točkuje na naslednji način:
Komunalna oprema | Gospodarski in poslovni namen | Stanovanjski namen |
Električno omrežje | 40 | 20 |
Javni vodovod | 40 | 20 |
Kanalizacija | 40 | 20 |
Cestno omrežje | 60 | 30 |
Plinovod | 20 | 10 |
Javna razsvetljava | 10 | 5 |
(2) Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča se upoštevajo dejanske možnosti priključitve na te naprave. Šteje se, da ima stavbno zemljišče dejansko možnost priključka na komunalne in druge naprave individualne in skupne rabe, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m.
(lega in namen zazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča, oziroma dela stavbe na tem stavbnem zemljišču, se določi na podlagi evidenc o nepremičninah. Glede na vrsto dejanske rabe dela stavbe se zazidana stavbna zemljišča razdelijo v navedene skupine in se glede na lego vrednotijo na naslednji način:
Dejavnost | I. območje | II. območje | III. območje |
Zazidana stavbna zemljišča za gospodarski in poslovni namen | 620 | 400 | 300 |
Zazidana stavbna zemljišča za stanovanjski namen | 100 | 90 | 80 |
(izjemne ugodnosti lokacije)
Pri gospodarskih in poslovnih dejavnostih bencinskih servisov, bank, zavarovalnic in proizvodnje električne energije se za uporabo stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka. Glede na izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih se zemljišča vrednotijo na naslednji način:
Izjemna ugodnost v zvezi s pridobivanjem dohodka | I. območje | II. območje | III. območje |
Proizvodnja električne energije | 1000 | 1000 | 1000 |
Bencinski servis | 1000 | 1000 | 1000 |
Bančništvo | 800 | 800 | 800 |
Zavarovalništvo | 800 | 800 | 800 |
(namen in lega nezazidanega stavbnega zemljišča)
Namen uporabe nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na namensko rabo območja, kot jo določajo veljavni prostorski akti, in se vrednoti na naslednji način:
Namenska raba | I. območje | II. območje | III. območje |
Stanovanjski namen (SS, SK, SP, A) | 80 | 70 | 60 |
Gospodarski in poslovni namen (IG, IK, CU, BT, BC, ZS, E, T) | 160 | 100 | 80 |
(določitev višine nadomestila)
(1) Letna višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se izračuna kot vsota točk iz 7., 8. in 9. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino zazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 3. člena tega odloka, ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila.
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se izračuna kot vsota točk iz 7. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino nezazidanega stavbnega zemljišča, kot izhaja iz 4. člena tega odloka, ter z vrednostjo točke za odmero nadomestila.
(1) Vrednost točke za leto 2025 znaša 0,0041607283 EUR za zazidano stavbno zemljišče in 0,0020803642 EUR za nezazidano stavbno zemljišče.
(2) Vrednost točke za vsako prihodnje leto se revalorizira na podlagi letnega indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga ugotovi in objavi Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: indeks), če je večji od 100. Pri revalorizaciji se upošteva indeks, objavljen za november tekočega leta glede na november preteklega leta. Revalorizirano vrednost točke ugotovi župan z ugotovitvenim sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Tržič na predlog župana.
(4) Če župan oziroma občinski svet do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto ne sprejmeta sklepa o vrednosti točke iz drugega oziroma prejšnjega odstavka tega člena, se za izračun nadomestila v prihodnjem letu uporabi zadnja ugotovljena oziroma določena vrednost točke.
(1) Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik zemljišča (imetnik pravice razpolaganja, lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec) oziroma stavbe ali dela stavbe, gradbenega inženirskega objekta ali druge zunanje poslovne površine.
(2) V primeru, da neposredni uporabnik ne izvršuje svojih obveznosti po tem odloku, za njegove obveznosti solidarno odgovarja lastnik.
(1) Nadomestilo se plačuje za tekoče leto v skladu z določili zakona, ki ureja davčni postopek, na podlagi odločb za odmero nadomestila, ki jih zavezancem po uradni dolžnosti izda pristojni finančni urad.
(2) Vsa sredstva, zbrana s plačili nadomestila, so prihodek proračuna Občine Tržič. Pristojni državni organ je pred odpisom zaradi neizterljivosti, delnim odpisom, odlogom plačila in podobnih posegih v prihodek občinskega proračuna dolžan predhodno pridobiti dovoljenje Občine Tržič.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
(oprostitev zaradi nakupa novega stanovanja ali graditve družinske stanovanjske hiše)
(1) Plačila nadomestila se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek.
(2) Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
(3) Če zavezanec vloži zahtevo iz prvega odstavka tega člena po dnevu vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo, je oproščen plačila nadomestila le od dneva vložitve zahteve do poteka petletnega obdobja iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Če odločba o zahtevi zavezanca iz prvega odstavka tega člena postane dokončna do izdaje odločbe o odmeri nadomestila, se oprostitev upošteva pri izdaji odločbe o odmeri nadomestila.
(5) Če odločba o zahtevi zavezanca iz prvega odstavka tega člena postane dokončna po izdaji odločbe o odmeri nadomestila in gre za oprostitev plačila nadomestila za obdobje, na katero se nanaša izdana odločba o odmeri nadomestila, lahko zavezanec, skladno s predpisi, ki urejajo davke, zahteva vračilo preveč plačanega nadomestila, sorazmerno glede na obdobje oprostitve iz odločbe o zahtevi iz prvega odstavka tega člena.
(oprostitev za občane z nižjimi dohodki)
(1) Plačila nadomestila se na lastno zahtevo oprosti zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(2) Odločbo o enoletni oprostitvi izda pristojni organ Občine Tržič na podlagi vloge zavezanca. Če odločba pristojnega organa Občine Tržič o enoletni oprostitvi postane dokončna najkasneje do izdaje odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem primeru se oprostitev upošteva za naslednje odmerno leto.
VII. EVIDENCA STAVBNIH ZEMLJIŠČ
(vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč)
(1) Občinska uprava skladno s predpisi, ki urejajo nadomestilo in evidentiranje nepremičnin, vzpostavi evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila na podlagi tega odloka.
(2) Občinska uprava skladno s tem odlokom ter predpisi, ki urejajo nadomestilo in evidentiranje nepremičnin, ves čas usklajuje evidenco stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila s pravnim in dejanskim stanjem stavbnih zemljišč.
(podlaga za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč)
(1) Podlago za vzpostavitev in usklajevanje evidence stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila predstavljajo kataster nepremičnin, zemljiška knjiga ter druge uradne evidence, vsakokratni veljavni občinski prostorski akti, podatki, ki jih sporočijo zavezanci, ter drugi razpoložljivi podatki.
(2) Če občinska uprava ugotovi, da podatki iz uradnih evidenc ne odražajo resničnega stanja, pozove zavezanca, da uredi te podatke v uradnih evidencah.
(3) Če zavezanec ne sporoči podatkov, ki vplivajo na odmero nadomestila, in se ti podatki ne vodijo v uradnih evidencah, se za odmero nadomestila uporabijo podatki iz uradnih evidenc.
(4) Če sprememba v evidenci stavbnih zemljišč za potrebe odmere nadomestila nastane med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, ko je nastala sprememba, če za tekoče leto odmera še ni bila izvedena.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 74/16), uporablja pa se do začetka uporabe tega odloka.
(2) Postopki, pričeti pred dnem uveljavitve tega odloka, ki še niso pravnomočno zaključeni, se končajo po določbah tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.
Št. 007-12/2024-6
Tržič, dne 12. decembra 2024
