Št. 5440-9/2022-2611 Ob-2506/24, Stran 1693
Na podlagi določb:
– Uredbe Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I z dne 22. 12. 2020; v nadaljevanju Uredba 2020/2094/EU),
– Uredbe (EU) 2021/337 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2021 o spremembi Uredbe (EU) 2017/1129 glede prospekta EU za okrevanje in ciljno usmerjenih prilagoditev za finančne posrednike in Direktive 2004/109/ES glede uporabe enotne elektronske oblike poročanja pri pripravi letnih računovodskih poročil, da bi se podprlo okrevanje po krizi zaradi COVID-19 (UL L 68 z dne 26. 2. 2021) z vsemi spremembami,
– Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 057 z dne 18. 2. 2021); zadnjič popravljena s popravkom (UL L št. 410 z dne 18. 11. 2021) z vsemi spremembami,
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti z vsemi spremembami,
– Delegirana uredba komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami,
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22. 6. 2020, str. 13),
– Izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (2021/10612),
– Izvedbenega sklepa sveta z dne 17. oktobra 2023 o spremembi Izvedbenega sklepa z dne 28. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo (2023/0348),
– Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21),
– Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, objavljenih na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-inodpornost/dokumenti/,
– Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, objavljenega na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-inodpornost/dokumenti/,
– Smernic za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, objavljenih na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/,
– Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma na okrevanje in odpornost, objavljenega na https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/,
– Tehničnih smernic za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L C 58 z dne 18. 2. 2021),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2024 (Uradni list RS, št. 150/22 in 123/23),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2025 (Uradni list RS, št. 123/23),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 (Uradni list RS, št. 123/23 in 12/24),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23),
– Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 114/07 – ZIPRS0809, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 164/20, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22 in 106/23),
– Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 – ZDeb in 16/23 – ZZPri),
– Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 5/08, 73/08, 53/09, 56/10, 57/11, 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 40/11 – ZUPJS-A, 40/11 – ZSVarPre-A, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 54/17, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO in 196/21 – ZDOsk, 17/22, 82/23 in 84/23 – ZDOsk-1),
– Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1, Uradni list RS, št. 84/23),
– Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/06, 135/21 in 19/24; v nadaljevanju: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev),
– Pravilnik o minimalnih prostorskih in tehničnih pogojih za opravljanje dolgotrajne oskrbe (Uradni list RS, št. 19/24),
– Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (Uradni list RS, št. 47/24),
– Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24),
– Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23),
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22),
– Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE; v nadaljevanju: ZLS),
– Zakona o financiranju občin (ZFO-1) (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 – ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju: ZFO-1),
– Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR),
– Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F; v nadaljevanju: ZJN-3),
– Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19),
– Uredbe o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19,121/21 in 132/23),
– Zakona o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20),
– Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22),
– Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23),
– Tehničnih smernic TSG -1-004: 2022 Energijska učinkovitost stavb, Ministrstvo za okolje in prostor,
– Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 4/23),
– Protokola EU za ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov (Ecorys, september 2016),
– Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 – odl. US, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 49/20 – ZIUZEOP, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP),
– Preglednice Pokritost potreb domskega varstva starejših, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, objavljena na https://www.ssz-slo.si/wp-content/uploads/Pokritost-potrebdomskega-varstva-31.-05.-2024.pdf,
Republika Slovenija, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Dunajska cesta 21, Ljubljana objavlja
za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih
Drugi javni razpis se financira iz proračunskega sklada za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: sklad NOO) v skladu z javnofinančnimi predpisi. Javni razpis se izvaja v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančna podpora Evropske unije za pospešitev izvajanja trajnostnih reform in naložb, kot izhajajo iz Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 057 z dne 18. 2. 2021), zadnjič spremenjene (UL L št. 795 z dne 29. 2. 2024). Podlaga za izvajanje mehanizma je Načrt za okrevanje in odpornost, ki je potrjen z Izvedbenim sklepom Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo. Javni razpis na razvojnem področju: Zdravstvo in socialna varnost predstavlja Naložbo C, Komponente 15 – Dolgotrajna oskrba, naziv naložbe: Zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih.
Na javnem razpisu bodo izbrani projekti. Projekt v okviru tega javnega razpisa predstavlja posamezni investicijski projekt izbranega prijavitelja.
1 Nosilni organ in izvajalec razpisa: Republika Slovenija, Ministrstvo za solidarno prihodnost, Dunajska cesta 21, Ljubljana v vlogi nosilnega organa oziroma izvajalca ukrepa (v nadaljevanju: ministrstvo).
2 Predmet javnega razpisa in način izvedbe javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje gradnje objektov, katerih namen je zagotoviti varno okolje bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih. Sofinancira se gradnja objektov (gradbena, obrtniška in inštalacijska dela), zunanje ureditve in oprema objektov, ki bodo grajeni kot manjše samostojne bivalne enote1 v skladu s sodobnimi gradbenimi standardi, uporabo trajnostnih materialov ter upoštevanjem zahtev za skoraj nič energijske objekte. Objekti se lahko gradijo kot samostojne enote v skladu z zahtevami za vzpostavitev čistih/nečistih poti in možnostjo zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za preprečevanje in obvladovanje tveganja prenosa povzročiteljev nalezljivih bolezni. V skladu s Prilogo 1 Uredbe o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/22) se objekti na nivoju podrazreda klasificirajo v podrazred 11302 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine.
1 Za potrebe izvedbe javnega razpisa se termin »bivalna enota«, ne glede na določila Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/06, 135/21, 19/24) nanaša na posamezni objekt, ki je predmet gradnje, in v katerega se lahko v skladu s specifičnimi kriteriji iz poglavja 7.3, namesti največ 24 stanovalcev.
Javni razpis je namenjen gradnji dodatnih kapacitet v manjših, samostojnih bivalnih enotah.
V okviru javnega razpisa bodo sofinancirani projekti, ki bodo prispevali k spodaj naštetim ciljem javnega razpisa:
a) izgradnja nove infrastrukture za vsaj 24 mest v obliki manjših, samostojnih bivalnih enot, ki bodo namenjene uporabnikom, ki potrebujejo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, prilagojeno njihovim potrebam,
b) zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za izvajanje skupnostnih storitev in programov, ki bodo omogočali samostojno življenje in preprečevali socialno izključenost uporabnikov,
c) enakomerna pokritost potreb po vsej Sloveniji,
d) omogočanje učinkovitega upravljanja s tveganji, povezanimi z nalezljivimi boleznimi in s tem zmanjšanje tveganja za javno zdravje,
e) kakovostna in varna obravnava oseb z visoko stopnjo odvisnosti od pomoči drugih,
f) gradnja skoraj nič energijskih objektov, ki omogočajo nižjo porabo energentov, nižje vzdrževalne stroške, manjše izpuste toplogrednih plinov, uporabo obnovljivih materialov, uporabo obnovljivih virov energije in zagotovitev optimalnega mikroklimatskega okolja.
Zahtevan je 0 % doprinos k podnebnemu oziroma okoljskemu vidiku,
g) upoštevanje okoljskega načela »ne škoduj bistveno« (DNSH oziroma Do No Significant Harm).
V okviru javnega razpisa se bo sofinancirala novogradnja enot, ki bodo predstavljale dodatne kapacitete prijavitelja, v katerih se bo zagotovil prostor za izvajanje skupnostnih programov in storitev, in ki bodo prispevali k ciljem javnega razpisa.
Novogradnja je v skladu z določili Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21, 105/22 – ZZNŠPP in 133/23 – GZ-1: v nadaljevanju: GZ) gradnja, katere posledica je novo zgrajen objekt. Za sofinanciranje so upravičeni zgolj novo zgrajeni samostojni objekti – torej objekti, ki so zgrajeni popolnoma na novo in prej niso obstajali.
Zagotovitev infrastrukture za izvajanje skupnostnih storitev in programov
Prijavitelji morajo v okviru novozgrajenih enot obvezno izvajati vsaj eno storitev v skupnosti ter zagotoviti prostor za izvajanje skupnostnih programov in storitev skladno z 8. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 67/06, 135/21 in 19/24; v nadaljevanju: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev) in evropskimi smernicami za deinstitucionalizacijo (Common European Guidelines on the Transition from Institutional to Community-based Care; dostopnimi na: https://deinstitutionalisationdotcom.files.wordpress.com/2017/07/guidelines-finalenglish.pdf). Zato so upravičeni tudi do sofinanciranja zagotovitve infrastrukture za izvajanje storitev v skupnosti. Prostor za izvajanje skupnostnih storitev in programov naj se načrtuje kot odprt prostor, ki bo omogočal tudi izvajanje različnih aktivnosti lokalnega prebivalstva ter omogočal povezovanje med stanovalci in lokalno skupnostjo.
Rekonstrukcija/širitev že obstoječe enote za zagotavljanje dnevnega varstva in/ali začasnih namestitev ni predmet sofinanciranja v okviru tega javnega razpisa.
Primeri investicij v infrastrukturo za izvajanje storitev in programov v skupnosti:
a) Infrastruktura, namenjena izvajalcem pomoči na domu in socialnega servisa
Po tem javnem razpisu se predvideva, da se infrastruktura, namenjena izvajalcem pomoči na domu in socialnega servisa, zagotavlja v skladu z 48. in 49. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.
b) Začasne namestitve
Po tem javnem razpisu se predvideva, da se začasne namestitve zagotavljajo v obliki bivalnih enot v skladu z 32. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev in v skladu s 23. členom Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pomoč družini na domu, socialni servis, institucionalno varstvo in vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji (Uradni list RS, št. 47/24; v nadaljevanju: Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev).
c) Dnevne oblike varstva
Po tem javnem razpisu se dnevne oblike varstva zagotavljajo v obliki dnevnega centra, ki je organiziran v skladu s 46. in 47. členom Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev in v skladu z 24. členom Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.
d) Prostori za izvajanje programov/projektov nevladnih in drugih organizacij
Po tem javnem razpisu se predvideva, da so programi/projekti nevladnih in drugih organizacij namenjeni različnim skupinam prebivalstva (poleg starejšim tudi otrokom in mladostnikom, osebam s težavami v duševnem zdravju ipd.), in se izvajajo v skladu z razpisi, na podlagi katerih so bili (so)financirani, ali pa so rezultat lokalne pobude prebivalk in prebivalcev v posameznem lokalnem okolju.
V kolikor bodo v času od objave javnega razpisa sprejeti novi strateški dokumenti (npr. strategija razvoja javne mreže zavodov, strategija za obvladovanje demence, standardi in normativi za izvajalce socialnovarstvenih storitev ipd.), ki posegajo na področje institucionalnega varstva ciljnih skupin iz 5. točke razpisa, je potrebno pri pripravi projekta upoštevati tudi te dokumente.
3 Namen javnega razpisa: namen javnega razpisa je sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih. Načrtuje se novogradnja infrastrukture v obliki manjših bivalnih enot, ki bodo grajene po sodobnih gradbenih standardih kot samostojne enote, ki bodo omogočale učinkovito upravljanje s tveganji, povezanimi z nalezljivimi boleznimi ter kakovostno in varno obravnavo oseb z visoko stopnjo odvisnosti od pomoči drugih, bodo izpolnjevale pogoje za skoraj nič energijske objekte in bodo upoštevale načelo »ne škoduj bistveno«.
4 Cilj javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je vzpostaviti infrastrukturo, ki bo zagotovila nove nastanitvene kapacitete v obliki manjših, samostojnih bivalnih enot, grajenih kot skoraj nič energijski objekti, in bo namenjena uporabnikom, ki potrebujejo osnovno, socialno in zdravstveno oskrbo, prilagojeno njihovim potrebam, kakovostno in varno obravnavo ter bo zagotavljala ustrezne prostorske pogoje za izvajanje skupnostnih storitev in programov.
Doseganje cilja javnega razpisa se bo merilo z naslednjim specifičnim kazalnikom: število vseh postelj, v katere bo investirano.
V okviru sofinanciranih investicij je potrebno zagotoviti vsaj 24 dodatnih postelj za ciljno skupino iz 5. točke razpisa, pri čemer se v kazalnik šteje število vseh postelj, v katere bo investirano. Kazalnik je dosežen z datumom izdaje uporabnega dovoljenja za enoto, v katero je bilo investirano. Skrajni rok za dosego kazalnika je 30. 6. 2026.
Izbraniprijavitelj (v nadaljevanju: upravičenec) bo s pogodbo o sofinanciranju zavezan k spremljanju in doseganju ciljev in vrednosti kazalnikov, ki si jih bo zastavil v vlogi na javni razpis. Nedoseganje kazalnikov v pogodbeno določenem roku predstavlja bistveno kršitev pogodbe. V primeru bistvene kršitve pogodbe s strani upravičenca lahko ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki so obračunane od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS.
5 Ciljna skupina javnega razpisa: ciljna skupina so: odrasle osebe, ki so v skladu s peto točko 20. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, upravičene do institucionalnega varstva v domovih za starejše.
6 Upravičene aktivnosti
Do sofinanciranja na podlagi predmetnega javnega razpisa so upravičene aktivnosti, ki:
– so neposredno vezane na projekt, izbran na podlagi tega javnega razpisa,
– so v skladu s predmetom in cilji javnega razpisa.
7 Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Na javni razpis lahko kandidira samo prijavitelj, projektno partnerstvo ni predvideno.
Posamezni prijavitelj se lahko prijavi z več projekti novogradnje, pri čemer vsaka novogradnja bivalne enote predstavlja eno vlogo/projekt. Izjema velja le v primeru, ko se na eno lokacijo (lokacija pomeni območje ene, dveh ali treh medsebojno povezanih gradbenih parcel) umešča več bivalnih enot, za gradnjo katerih je pridobljeno enotno gradbeno dovoljenje.
Na javnem razpisu lahko kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje.
7.1 Upravičeni prijavitelji
Na javnem razpisu lahko kandidira prijavitelj, ki izpolnjuje vse spodaj naštete pogoje.
1. Je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ustanovljena s strani Republike Slovenije, kot javni socialnovarstveni zavod, ki v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti opravlja dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb (SKD-87.300) in ima v celodnevnem institucionalnem varstvu osebe iz ciljne skupine, ki so navedene v poglavju 5. Ciljna skupina javnega razpisa.
2. Ima sposobnost vnaprejšnjega financiranja projekta ter sposobnost zagotavljanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti za izvedbo projekta (reference prijavitelja s področja vodenja oziroma izvajanja investicijskih projektov – Priloga št. 2: Izjava o referencah prijavitelja s področja vodenja oziroma izvajanja investicijskih projektov).
3. Ima poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred rokom, določenim za oddajo vlog na javni razpis.
4. Ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja delovanja, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
5. Na zadnji dan v mesecu pred rokom, določenim za oddajo vlog na javni razpis, nima neporavnanih obveznosti (iz naslova integralnih sredstev in namenskih sredstev kohezijske politike) do ministrstva, pri čemer za ugotavljanje obstoja obveznosti do ministrstva ni pogoj, da bi bila le-ta že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom.
6. Za stroške, ki so predmet tega javnega razpisa, ni prejel drugih javnih sredstev, vključno s sredstvi Evropske unije.
Ministrstvo bo za potrebe tega javnega razpisa pridobilo potrdila glede izpolnjevanja pogojev iz uradnih evidenc. Za hitrejšo obravnavo vloge lahko prijavitelj navedeno potrdilo iz uradnih evidenc priloži sam. Ministrstvo bo izpolnjevanje pogojev presojalo glede na stanje na dan podpisa Obrazca št. 1, razen pri izpolnjevanju pogoja pod zaporedno št. 4 in pogoja pod zaporedno št. 6, iz poglavja 7.1, za katerega se bo izpolnjevanje presojalo kot navedeno pri pogoju.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev za prijavitelja bo ministrstvo zahtevalo dodatna pojasnila ali dokazila.
V kolikor prijavitelj ne izpolnjuje postavljenih pogojev javnega razpisa, bo takšna vloga zavrnjena.
7.2 Splošni pogoji za vse prijavljene projekte
Prijavljeni projekt mora za uvrstitev v izbor za dodelitev sredstev izkazovati izpolnjevanje naslednjih pogojev (velja za oba sklopa javnega razpisa):
– Za vsak projekt mora biti izdelana in s strani pristojnega organa/osebe prijavitelja potrjena investicijska dokumentacija, v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16).
– Podpisani in žigosani sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije morajo vsebovati najmanj naziv projekta, vrsto investicijske dokumentacije, ki se potrjuje, številko in datum sklepa o potrditvi, ocenjeno vrednost investicije ter predvidene vire financiranja z navedbo zneskov za posamezne vire.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev prijavitelja bo ministrstvo zahtevalo dodatna pojasnila ali dokazila.
V kolikor projekt ne izpolnjuje postavljenih pogojev javnega razpisa, bo takšna vloga zavrnjena.
7.3 Specifični pogoji za vse prijavljene projekte
1. Vlogi prijavitelja mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekt. (Priloga št. 6: Pravnomočno gradbeno dovoljenje).
2. Projektna rešitev gradnje objekta mora upoštevati naslednje specifične pogoje:
– pri umeščanju in načrtovanju je bil upoštevan Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev,
– v bivalno enoto (posamezni objekt) doma za starejše se lahko umesti največ 24 stanovalcev,
– bivalne enote morajo biti samostojne, morajo predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo in je z njimi mogoče samostojno razpolagati. Med seboj ne smejo biti fizično povezane, razen v primeru izvedbe kleti in umestitve gospodarskoservisnih prostorov v kleti (skupni deli stavbe),
– v vsaki bivalni enoti je potrebno zagotoviti prostore za izvajanje skupnostnih programov in sestrsko sobo,
– prostori za izvajanje delovne terapije in fizioterapije so lahko skupni ali pa se izvajajo v skupnem prostoru. V takem primeru je potrebno predvideti ločene kabinete za delovnega terapevta oziroma pripomočke,
– v kolikor je na eni lokaciji načrtovana bivalna enota za največ 24 stanovalcev, v kateri so predvidene le enoposteljne sobe, se lahko šteje, da je prostor za umrlega zagotovljen v sklopu bivalnih prostorov,
– v primeru zunanjih zelenih površin za osebe z demenco in sorodnimi stanji morajo biti zunanji vrtovi po bivalnih enotah ločeni,
– v kolikor se prostore za stanovalce z demenco in sorodnimi stanji umešča v etažo, mora biti omogočen neposredni dostop do zunanjih zelenih površin (npr. klančina) ali ustrezno ozelenjene terase oziroma strešnega vrta z najmanjšo velikostjo 60 m2 za 12 stanovalcev.
3. Oprema bivalnih, skupnih in gospodarskotehničnih prostorov (vgrajena in pohištvena) mora, upoštevati vsaj zahteve iz Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev.
4. Zemljišče, na katerem se bo izvajala gradnja, ki je predmet vloge, mora biti ob oddaji vloge v lasti Republike Slovenije. Zemljišče mora imeti urejen in neoviran dostop z javne površine (Priloga št. 9: Zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja lastništvo RS oziroma zaznamba postopka prenosa lastništva na RS).
5. Za potrebe zagotavljanja storitev v skupnosti rekonstrukcija/širitev že obstoječe enote za zagotavljanje dnevnega varstva in/ali začasnih namestitev ni predmet sofinanciranja.
6. Objekti bivalnih enot morajo biti v skladu z Zakonom o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20) načrtovani in grajeni kot skoraj nič energijski objekti. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22, 161/22 in 129/23 – v nadaljevanju Pravilnik o učinkoviti rabi energije) za stanovanjske objekte in tehnično smernico TSG-1-004:2022 Energijska učinkovitost stavb (v nadaljevanju TSG – 1-004). Načrtovati se morajo objekti, ki omogočajo nižjo porabo energentov, nižje vzdrževalne stroške, manjše izpuste toplogrednih plinov, uporabo obnovljivih materialov, uporabo obnovljivih virov energije, zagotovitev optimalnega mikroklimatskega okolja. V času uporabe objekta mora načrtovanje oskrbe temeljiti na lokalnih virih. Dovoljena raba energije za ogrevanje objekta (Q’H,nd,an) ne sme preseči 25 kWh/m2a letno, največja dovoljena vrednost primarne energije na enoto kondicirane površine na leto (QP) pa ne sme presegati 75 kWh/m2a, pri čemer mora biti najmanj polovica potrebne energije proizvedene iz obnovljivih virov – objekti morajo biti načrtovani tako, da bodo glede energijske učinkovitosti ob zaključku objekta uvrščeni vsaj v razred B1.
Energijska učinkovitost objekta mora biti izkazana v projektni dokumentaciji v tehničnem poročilu o energijski učinkovitosti objekta, ki mora biti izdelano v skladu z zahtevami evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb in nacionalne zakonodaje s področja energetske učinkovitosti. Za objekt bo morala biti v skladu z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije in v skladu s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 4/23) izdelana energetska izkaznica, ki mora izkazovati, da je objekt po izgradnji uvrščen vsaj v razred energijske učinkovitosti B1. Ob prijavi na javni razpis je potrebno predložiti izkaz energijskih lastnosti stavb, iz katerega bo razvidno, v kateri razred energijske učinkovitosti bo uvrščen objekt (Priloga št. 11: Izkaz o energijskih lastnostih objekta v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije).
7. Objekti bivalnih enot morajo biti načrtovani in izvedeni ob upoštevanju okoljskega načela »ne škoduj bistveno« (t. i. DNSH oziroma Do No Significant Harm) in biti skladni s Tehnično smernico za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« (UL L št. C 58 z dne 18. 2. 2021) v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost.
Objekt v svojem življenjskem ciklu2 ne sme bistveno škodovati blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem nastajanja odpadkov in recikliranjem, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, v skladu s spodnjimi definicijami:
2 Kot celoten življenjski cikel objekta je mišljen celoten cikel od študije izvedljivosti do trenutka njegove fizične ali funkcionalne zastarelosti.
– ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar življenjski cikel objekta privede do znatnih emisij toplogrednih plinov.
Pri gradnji objekta se morajo upoštevati zahteve za skoraj nič energijske objekte. Za dodatno zmanjšanje vpliva na okolje se mora zasledovati načela trajnostne gradnje z vidika trajnostne rabe virov ter energetske učinkovitosti in rabe energije iz obnovljivih virov energije (OVE), kar ob uporabi lesa in lesenih gradbenih proizvodov prispeva k zniževanju izpustov in emisij CO2 objektov v zrak.
– Ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar življenjski cikel objekta privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva.
Objekti morajo zagotavljati najvišje energetske standarde z gradnjo skoraj nič energijskih stavb, s čimer se upravljavcem zagotavljajo čim nižji obratovalni stroški, povezani z ogrevanjem oziroma ohlajanjem. Objekti se tako v največji meri prilagodijo na temperaturne podnebne spremembe.
– Ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje:
– dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
– dobremu okoljskemu stanju morskih voda.
V primeru gradnje na vodovarstvenem ali poplavnem območju ali v neposredni bližini vodotoka je potrebno v celoti upoštevati določila relevantne zakonodaje. Okolica objektov mora biti v čim večji meri ozelenjena, s čemer se prepreči hipni odtok padavinskih vod in se omogoči ponikanje čistih padavinskih voda, ter zmanjša temperaturne obremenitve objekta. V kolikor se ugotavlja stroškovna vzdržnost nameščanja sistemov ponovne rabe deževnice in odpadne pitne vode za namene sanitarne rabe vode, se spodbuja izvedba tovrstnih sistemov.
– Ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar
– ena ali več faz življenjskega cikla objekta privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov,
– življenjski cikel objekta privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
– lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju.
Pri gradnji novih objektov morajo biti uporabljeni pretežno materiali iz obnovljivih virov ob upoštevanju načela od zibelke do zibelke in načel krožnega gospodarstva, kjer se bo po amortizaciji objekta del odpadkov recikliral in ponovno uporabil. Količina odpadkov mora biti zmanjšana na najmanjšo možno mero, odpadni gradbeni material pa recikliran in ustrezno odstranjen.
Med gradnjo mora biti v največji možni meri omejeno nastajanje odpadkov. Vsaj 70 % (po teži) nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov (razen naravno prisotnega materiala iz kategorije 17 05 04 na evropskem seznamu odpadkov, določenem z Odločbo 2000/532/ES), ki nastanejo na gradbišču, je potrebno pripraviti za ponovno uporabo, recikliranje in drugo predelavo materialov, vključno s postopki zasipavanja z uporabo odpadkov za nadomestitev drugih materialov, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in Protokolom EU o ravnanju z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov. Zasnove objektov in gradbene tehnologije morajo podpirati krožnost, zlasti pa morajo ob upoštevanju standarda ISO 20887 ali drugih standardov za ocenjevanje razstavljivosti ali prilagodljivosti objektov dokazati, da so objekti zasnovani tako, da so bolj gospodarni z viri, prilagodljivi, prožni in razstavljivi, da se omogočita ponovna uporaba in recikliranje.
– Ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar življenjski cikel objekta privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s prej obstoječimi izdelki, storitvami in procesi.
Projekt ne sme znatno povečati emisij onesnaževal v zrak, vodo ali tla. Upoštevati mora načela trajnostne gradnje in gradnje skoraj nič energijskih objektov, ki temeljijo na izpolnjevanju pogojev, ki izhajajo iz relevantnih zakonodajnih okvirov ter v fazi uporabe objekta rešitve, ki bodo zniževale njegov ogljični odtis (npr. okolju prijazen prehranski sistem z navezavo na lokalne dobavitelje, kratke dobavne verige).
– Ob upoštevanju življenjskega cikla objekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da objekt bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je življenjski cikel objekta
– znatno škodljiv za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
– škodljiv za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
Če je predvidena gradnja na območjih, občutljivih glede biotske raznovrstnosti, ali blizu njih (vključno z omrežjem zaščitenih območij omrežja Natura 2000, območji na Unescovem seznamu svetovne dediščine, ključnimi območji biotske raznovrstnosti ter drugimi zaščitenimi območji), mora ta potekati ob upoštevanju pogojev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Spodbuja se uporaba lesa iz trajnostno upravljanih gozdov.
Upoštevanje načela »ne škoduj bistveno« mora biti podrobneje utemeljeno v Prilogi št. 12: Opis upoštevanja načela »ne škoduj bistveno«. Iz opisa mora biti razviden vpliv objekta k emisijam toplogrednih plinov, vpliv na podnebje, na trajnostno rabo in varstvo vodnih in morskih virov, skladnost projekta s konceptom krožnega gospodarstva, vpliv na povečanje emisij, onesnaževanje zraka, vode in tal ter vpliv na varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov ter ukrepi, s katerimi se morebitni vplivi zmanjšujejo na nebistvene.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev za prijavitelja bo ministrstvo zahtevalo dodatna pojasnila ali dokazila.
V kolikor projekt ne izpolnjuje postavljenih pogojev javnega razpisa, bo takšna vloga zavrnjena.
8 Merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene pogoje, izberejo prejemniki sredstev
Strokovna komisija za izvedbo tega javnega razpisa bo formalno popolne ter pravočasno prispele vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, ocenila po merilih za ocenjevanje vlog.
Podrobnejše opredelitve meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene pogoje, izberejo prejemniki sredstev, so predstavljene v nadaljevanju.
MERILA | Maksimalno št. točk |
1. Umestitev v območno enoto ZZZS, kjer je razlika v številu mest med obstoječimi kapacitetami in potrebnim številom mest za 4,5 % ciljne skupine (starejši od 65 let) največja (Priloga št. 4: Preglednica Pokritost potreb Domsko varstvo starejših, stanje 31. 5. 2024. Vir: Skupnost socialnih zavodov Slovenije). | 10 |
2. Izvajanje več kot ene skupnostne storitve ali programa | 10 |
3. Pri delovanju vzpostavljeno povezovanje z zunanjimi izvajalci | 10 |
4. Pridobljen certifikat upravljanja s kakovostjo ali standard vodenja kakovosti | 5 |
5. Energijska učinkovitost ob zaključku projekta | 15 |
Podrobnejše opredelitve meril:
1. Umestitev v območno enoto ZZZS, kjer je razlika v številu mest med obstoječimi kapacitetami in potrebnem številu mest za 4,5 % ciljne skupine (starejši od 65 let) največja:
– 10 točk v primeru, da je razlika v številu mest med obstoječimi kapacitetami in potrebnim številom mest za 4,5 % ciljne skupine (starejši od 65 let) nad 100
– 5 točk v primeru, da je razlika v številu mest med obstoječimi kapacitetami in potrebnim številom mest za 4,5 % ciljne skupine (starejši od 65 let) med 1 in 99
– 0 točk v primeru, da je število potrebnih mest za 4,5 % ciljne skupine (starejši od 65 let) doseženo.
2. Izvajanje več kot ene skupnostne storitve ali programa v objektu:
– 10 točk: izvajanje treh ali več skupnostnih storitev ali programov
– 5 točk: izvajanje dveh skupnostih storitev ali programov
– 0 točk: izvajanje ene skupnostne storitve ali programa.
3. Pri delu vzpostavljeno povezovanje z zunanjimi izvajalci:
– 10 točk: vzpostavljeno sodelovanje s tremi ali več zunanjimi izvajalci
– 5 točk: vzpostavljeno sodelovanje z enim ali dvema zunanjima izvajalcema
– 0 točk: ni vzpostavljeno sodelovanje z zunanjimi izvajalci.
4. Pridobljen certifikat upravljanja s kakovostjo ali standard vodenja kakovosti (pridobljen certifikat E-Qualin, ISO 9001 ali podobno):
– 5 točk: je vzpostavljen standard kakovosti
– 0 točk: ni vzpostavljen standard kakovosti.
5. Energijska učinkovitost objekta:
– 15 točk: dosežen razred A1 ob zaključku projekta
– 10 točk: dosežen razred A2 ob zaključku projekta
– 5 točk: dosežen razred B1 ob zaključku projekta.
Največje skupno možno število doseženih točk je 50.
Za sofinanciranje bodo predlagani projekti, ki bodo na osnovi ocenjevanja dosegli minimalni kakovostni kriterij, tj. bodo na osnovi ocenjevanja dosegli skupaj najmanj 20 točk. Prednost pri sofinanciranju bodo imeli projekti, ki bodo dosegli višje število točk. V primeru, da več prijaviteljev doseže enako število točk in bi bila z njihovo uvrstitvijo na predlog prejemnikov sredstev presežena skupna razpoložljiva sredstva, se bo upošteval vrstni red evidentiranega prejema vlog na ministrstvu.
9 Regija izvajanja: izbrani projekti se bodo izvajali na celotnem območju Republike Slovenije.
10 Financiranje
10.1 Način financiranja
Projekti bodo sofinancirani iz javnih sredstev v višini do največ 100 % skupnih upravičenih stroškov projekta. Sredstva do višine 2.647.827,15 EUR se zagotavljajo iz Proračunskega sklada Mehanizma za odpornost in okrevanje oziroma proračunskega sklada za odpornost in okrevanje na PP 230201 – C4.K15.IC Gradnja novih objektov za institucionalno varstvo – NOO- MDDSZ-MSP – posojilo.
Sredstva za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) do višine 284.684,61 EUR se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na PP 230390 – Plačilo DDV za NOO.
Neupravičene stroške krije upravičenec sam.
V skladu s Priročnikom o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (Urad RS za okrevanje in odpornost, avgust 2022, zadnjič spremenjen decembra 2023) se sredstva za namen financiranja ukrepov iz načrta izplačajo za opravljena dela, storitve in dobave blaga oziroma kot nepovratna finančna podpora za sofinanciranje projektov. Izplačila iz sklada NOO se izvršijo na podlagi dokumentacije, ki jo PPU, skupaj s potrebnimi dokazili, posreduje pristojnemu ministrstvu, ki je nosilni organ. Dinamiko pošiljanja dokumentacije za zagotavljanje sredstev mehanizma oziroma za izplačilo iz sklada NOO ministrstvo dogovori s pogodbo s PPU.
Plačilo tekočih transferov upravičencem, ki so posredni proračunski uporabniki (PPU), se izvrši za nastale obveznosti, ki še niso zapadle v plačilo.
10.2 Skupna razpoložljiva višina sredstev
Skupna višina razpoložljivih namenskih sredstev javnega razpisa za obdobje od 2024 do 2026 znaša 2.932.511,76 EUR (skupaj z DDV).
Razpisana sredstva se zagotavlja v proračunskem skladu za okrevanje in odpornost in v okviru proračuna Republike Slovenije po spodaj predvideni okvirni finančni dinamiki izplačil za sofinanciranje upravičenih stroškov projektov:
Leto/Proračunska postavka | 2024 | 2025 | 2026 | SKUPAJ |
PP 230201 | 552.941,74 | 1.173.160,29 | 921.725,12 | 2.647.827,15 |
PP 230390 (DDV) | 62.067,49 | 102.939,99 | 119.677,13 | 284.684,61 |
SKUPAJ | 615.009,23 | 1.276.100,28 | 1.041.402,25 | 2.932.511,76 |
Ministrstvo dopušča možnost spremembe predvidene finančne dinamike sofinanciranja izbranih projektov, skladno s potrjenimi vlogami izbranih vlagateljev ter v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.
10.3 Omejitev višine zaprošenih sredstev
Ministrstvo bo posamezni projekt sofinanciralo največ v višini 122.187,99 EUR (z DDV) na eno posteljo v primeru gradnje bivalne enote za dom za starejše.
Prijavitelj lahko zaprosi za 100 % sofinanciranje skupnih upravičenih stroškov projekta.
V kolikor bodo pri posameznem projektu predvideni skupni upravičeni stroški, ki bodo presegali znesek sofinanciranja na eno posteljo, ministrstvo tega ne bo sofinanciralo, bo pa to pomenilo, da je odstotek ( %) sofinanciranja po tem javnem razpisu manj kot 100 % skupnih upravičenih stroškov projekta. Razliko bo moral zagotoviti prijavitelj sam.
10.4 Državna pomoč ali pomoč po pravilu »de minimis«
Na podlagi mnenja Ministrstva za finance št. 4490-85/2020/4 z dne 4. 7. 2022, sredstva za sofinanciranje iz predmetnega javnega razpisa ne predstavljajo državne pomoči oziroma pomoči po pravilu »de minimis«.
11 Obdobje upravičenosti stroškov
Obdobje upravičenih stroškov je od 1. 2. 2021 do 30. 6. 2026.
Ministrstvo bo sofinanciralo le upravičene izdatke, ki bodo pri prijavitelju nastali pri izvajanju sofinanciranih aktivnosti v obdobju od 1. 2. 2021 do konca izvajanja sofinanciranih aktivnosti projekta, vendar ne kasneje kot do 31. 8. 2026.
V kolikor prejemnik sredstev najkasneje do 30. 6. 2026 ne pridobi uporabnega dovoljenja in s tem ne doseže predpisanega kazalnika, je dolžan vsa prejeta sredstva vrniti.
Obdobje, za katero so namenjena razpisana sredstva, so proračunska leta 2024, 2025 in 2026. Obdobje upravičenosti javnih izdatkov (izplačil iz proračuna) je od datuma podpisa pogodbe o sofinanciranju do najkasneje 31. 12. 2026.
Upravičenec, ki zahteva spremembo projekta/pogodbe o sofinanciranju, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, višjo silo ali izjemne okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti.
12 Upravičenost stroškov
12.1 Upravičeni stroški
Stroški so upravičeni v primeru, če so:
– s projektom neposredno povezani, potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s cilji projekta,
– dejansko nastali za dela, ki so bila opravljena, za blago, ki je bilo dobavljeno, oziroma za storitve, ki so bile izvedene,
– pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastali in so bili plačani v obdobju upravičenosti,
– dokazljivi z verodostojnimi knjigovodskimi listinami in drugimi listinami enake dokazne vrednosti,
– v skladu z veljavnimi pravili Evropske unije in nacionalnimi predpisi.
Upravičeni stroški po tem javnem razpisu so naslednji:
– gradbena, obrtniška, strojna in elektro dela, vključno s stroški gradbišča ter zunanjo ureditev s komunalno infrastrukturo,
– nakup opreme, definirane s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev,
– komunalni prispevek,
– stroški storitev zunanjih izvajalcev (projektna in investicijska dokumentacija, svetovalni inženiring, nadzor v skladu z gradbeno zakonodajo),
– stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom na projektu,
– stroški informiranja in komuniciranja obveznega nabora komunikacijskih aktivnosti, ki se zagotavljajo pri načrtovanju in izvajanju posameznih ukrepov, so opredeljena v Priročniku o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost,
– izvajanje ukrepa umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih v skladu z določili zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo,
– davek na dodano vrednost (DDV) v skladu z izdanim potrdilom Finančne uprave RS.
Sredstva za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije. DDV je že vštet v znesek sofinanciranja.
Odbitni DDV, davek na promet z nepremičninami, stroški posredovanja in cenitev, odvetniški in notarski stroški, drugi stroški pravnih storitev, stroški geometra (vezani na prenos zemljišča na upravičenega prijavitelja, kot so ureditev mej, parcelacija, urejanje služnosti ali stavbne pravice, stroški vpisa lastništva v zemljiško knjigo), drugi davki, dajatve in takse, niso upravičen strošek.
12.2 Dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov
Podrobneje so vrste stroškov in dokazila za izkazovanje stroškov in izdatkov določena s Priročnikom o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (Urad RS za okrevanje in odpornost, avgust 2022, zadnjič spremenjen decembra 2023), Priročnikom o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost (Urad RS za okrevanje in odpornost, avgust 2022, zadnjič spremenjen aprila 2024) in so jih upravičenci dolžni dosledno upoštevati.
13 Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov.
Prijavitelj se s predložitvijo vloge na javni razpis strinja, da se v primeru izbora vloge javno objavijo osnovni podatki o projektu, prejemniku sredstev ter odobrenih in izplačanih denarnih sredstvih, skladno z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Vsi podatki iz vlog, ki jih strokovna komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen osebnih podatkov in izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ, Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti.
Upravičenci morajo pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če upravičenec ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču upravičenca ne vsebuje izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Člani strokovne komisije, ki bodo sodelovali pri odpiranju in ocenjevanju vlog, bodo morali predhodno podpisati izjavo o zaupnosti.
Podatke, navedene v vlogi, lahko ministrstvo in drugi organi, ki so vključeni v spremljanje izvajanja, upravljanja, nadzora in revizije javnega razpisa, uporabijo za evidenco oziroma sezname in analize. Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji, je torej izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe o izidu javnega razpisa in izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Upravičenci se zavezujejo k varovanju osebnih podatkov, pridobljenih med izvajanjem, v skladu z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov, Splošno uredbo o varstvu podatkov, določili druge veljavne področne zakonodaje ter navodili ministrstva.
Podatki o sofinanciranih projektih, za katere je tako določeno s predpisi ali so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam upravičencev, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv projekta in znesek javnih virov financiranja projekta. Objave podatkov o projektih in končnih prejemnikih do sredstev bodo izvedene v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.
Na podlagi Uredbe (EU) 2021/241, Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost ter na tej osnovi sprejetih aktov za izvajanje NOO koordinacijskega organa, ministrstvo pridobiva, evidentira, obdeluje in hrani osebne podatke. Zbiranje in obdelava osebnih podatkov se izvaja izključno za namen revizije, nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložb v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost.
V okviru postopkov dodeljevanja in porabe sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bodo zbirali in obdelovali naslednji osebni podatki: ime, priimek in rojstni datum dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca. Kategorije posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki pri izvajanju projektov NOO, so končni prejemniki oziroma lastniki končnih prejemnikov/izvajalcev (podatke skladno z 22. členom Uredbe EU 2021/241 ime, priimek in rojstne podatke), ki so pravne osebe javnega ali zasebnega prava, in s prijavitelji povezane fizične osebe, kadar te sodelujejo pri nalogah prijavitelja.
Prijavitelj mora pred prijavo na javni razpis obvestiti z njim povezane fizične osebe, ki bodo sodelovale pri prijavi in izvajanju operacije, da bo obdeloval njihove osebne podatke. Poleg tega mora v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) zagotoviti ustrezno pravno podlago za obdelavo.
Obvestilna dolžnost prijavitelja in zagotovitev ustrezne pravne podlage od z njim povezanih fizičnih oseb velja za prijavitelja za celotno obdobje izvajanja projekta NOO in tudi za obdobje hranjenja dokumentacije, navedenem v 28. členu Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ob upoštevanju rokov za hranjenje dokumentacije, določenih s strani EK, je treba upoštevati tudi veljavne nacionalne predpise.
Prijavitelj mora o obdelavi osebnih podatkov obvestiti vse z njim povezane fizične osebe, ki bodo k izvajanju projekta NOO pristopile po začetku izvajanju projekta NOO ter od teh oseb zagotoviti ustrezne pravne podlage za obdelavo.
Ministrstvo bo osebne podatke hranilo in obdelovalo izključno za namen pridobitve in koriščenje sredstev za izvajanje NOO, dodelitve sredstev NOO, izvedbe administrativnega preverjanja in drugih preverjanj pri izvajanju NOO.
Upravičenec, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv agencije ali ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, agenciji oziroma ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, katere je agencija oziroma ministrstvo kot izvajalec ukrepa dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
14 Pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičencev
Bistvene pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičencev bodo naslednje:
– izvajanje ustreznih postopkov za namen zagotovitve novih kapacitet, izvajanja skupnostnih programov, varnejšega bivalnega okolja in ustreznega standarda za stanovalce, svojce, zaposlene v institucijah, pokrivanja vrzeli in zagotavljanja ustreznih standardov v institucijah socialnega varstva,
– pridobitev pravnomočnega uporabnega dovoljenja najkasneje do 30. 6. 2026,
– vodenje ločenega knjigovodstva za projekt oziroma ustrezne knjigovodske evidence ter zagotavljanje revizijske sledi in hrambe dokumentacije v skladu s poglavjem 9 Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost (Urad za okrevanje in odpornost, avgust 2022, zadnjič spremenjen aprila 2024). O natančnem datumu za hrambo dokumentacije bo upravičenec po končanem projektu pisno obveščen s strani ministrstva. Prav tako je upravičenec dolžan hraniti dokumentacijo za potrebe nadzora in spremljanja projekta v skladu z navodili ministrstva in koordinacijskega organa,
– izpolnjevanje zahteve glede komuniciranja z javnostjo in uporabe logotipov v skladu s 17. točko tega razpisa,
– izpolnjevanje zahteve glede spremljanja doseganja ciljev in kazalnikov. Upravičenec je za namen spremljanja in vrednotenja projekta dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov projekta.
Vloga upravičenca in javni razpis sta ključna dokumenta, ki določata način izvajanja projekta. Vsako odstopanje od zahtev javnega razpisa, potrjene vloge ali določil podpisane pogodbe, ne glede na spremenjene okoliščine in nepredviden obseg del, ni dopustno (npr. povečevanje dodeljenih sredstev, podaljšanje obdobja izvajanja ipd.).
Podrobneje so pristojnosti, odgovornosti in naloge upravičencev določene v pogodbi o sofinanciranju, ki je del razpisne dokumentacije tega javnega razpisa (Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju).
15 Zahteve glede hranjenja dokumentacije ter zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Upravičenec bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na projekt, tako da je vsak čas možna izvedba nadzora projekta ter vpogled v dokumentacijo v vsaki točki projekta. Upravičenec se zavezuje, da bo za potrebe nadzora, revizij projekta in spremljanja dodelitve sredstev ter doseganja zastavljenih ciljev nadzornim organom predložil vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov projekta in zagotavljal ministrstvu ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset let po zaključku projekta.
Upravičenec mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta, katerega sofinanciranje se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva, koordinacijskega organa (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnega koordinatorja za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Upravičenec bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo upravičenec moral omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter rezultate projekta. Upravičenec bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu tudi brez predhodne najave. Upravičenec bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
16 Nadzor ministrstva nad izvajanjem projektov: ministrstvo bo spremljalo in nadziralo izvajanje sofinanciranih projektov ter namensko porabo sredstev, odstopanja in napovedi. Ministrstvo lahko za spremljanje, nadzor in evalvacijo projektov ter porabo proračunskih sredstev angažira zunanje izvajalce ali pooblasti druge organe ali institucije. Ministrstvo si pridržuje pravico, da v času izvajanja projektov izvaja supernadzor nad investicijo in revizijo projektne dokumentacije pred objavo javnega naročila in sklenitvijo pogodbe z izbranim zunanjim izvajalcem. Ministrstvo lahko po dogovoru z upravičencem kadarkoli opravi pregled na kraju samem, če oceni, da je to potrebno.
17 Informiranje in komuniciranje z javnostjo
Upravičenci morajo pri izvajanju projektov spoštovati zahteve EU in nacionalne zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti. Skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost morajo zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«. Vir sofinanciranja morajo začeti navajati takoj, ko začnejo izvajati projekt.
V vsak dokument, ki se nanaša na izvajanje projekta in je namenjen javnosti ali udeležencem, vključno s pogodbami, dodatki k pogodbam in sklepi, mora biti vključen emblem EU in navedba »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«. Prav tako morajo biti označene z emblemom EU pogodbe z zunanjimi izvajalci (pogodbe o medsebojnem sodelovanju, avtorske, podjemne pogodbe ...).
Upravičenci morajo ob odobritvi in zaključku projekta zagotoviti najmanj objavo na spletni strani in družbenih omrežjih ter zagotoviti informacijo za medije.
Podrobneje se pravice in obveznosti upravičencev v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti razložene v poglavju 10 Priročnika o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost (Urad za okrevanje in odpornosti, avgust 2022, zadnjič spremenjen aprila 2024), obveznosti glede označevanja ter uporabe logotipov in emblemov Evropske unije ter Republike Slovenije pa v poglavju 10.6 istega dokumenta.
18 Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja ali izvrševanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja ali izvajanja projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa upravičenec ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o odobritvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo upravičenec dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
V kolikor se ugotovi, da aktivnosti na projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, upravičenec pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva.
Dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
19 Postopek izbora prijaviteljev
19.1 Rok in način oddaje vloge na javni razpis
Javni razpis bo odprt do 21. 7. 2024. Predviden je en rok za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
Ministrstvo dopušča možnost razpisa dodatnega roka v primeru, da razpoložljiva sredstva javnega razpisa ne bodo v celoti podeljena. Obvestilo o morebitnem dodatnem roku bo objavljeno na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-zasolidarno-prihodnost/javne-objave in v Uradnem listu RS.
Vloga mora biti oddana v digitalni obliki na prijavnih obrazcih, ki so del razpisne dokumentacije in mora vsebovati vse zahtevane obvezne priloge in podatke, določene v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. Če so datoteke velike datoteke, jih je potrebno oddati z uporabo odložišča velikih datotek SOVD. Za vse tabele, ki so vključene v investicijsko dokumentacijo, mora biti omogočena možnost računskih kontrol.
Prijavitelji morajo vlogo na javni razpis predložiti v elektronski obliki na naslov: gp.msp@gov.si.
Šteje se, da je vloga pravočasna, če je dospela v poštni nabiralnik prejemnika do 21. 7. 2024 do 24. ure.
Za prepozno oddano vlogo se šteje vloga, ki ni bila predložena do zgoraj navedenega roka. Prepozne oziroma na napačen naslov prispele vloge se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom predstojnika ministrstva zavržene ter vrnjene prijavitelju.
Vlogo je označiti s polnim nazivom in naslovom prijavitelja ter vidno oznako: »Vloga na javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih«.
Vloge, ki bodo nepravilno ali nepopolno označene, ne bodo obravnavane in bodo vrnjene prijavitelju.
Oddaja vloge pomeni, da se prijavitelj strinja s pogoji razpisa in merili za ocenjevanje, ki so navedeni v poglavjih 7. in 8. tega javnega razpisa.
19.2 Odpiranje, preverjanje formalne popolnosti vlog in ocenjevanje
19.2.1 Odpiranje vlog
Ministrstvo bo izbralo predloge projektov po postopku, kot ga določa Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23) oziroma Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11). Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev bo vodila strokovna komisija, imenovana s strani predstojnika ministrstva.
Odpiranje vlog bo potekalo dne 23. 7. 2024 ob 10. uri v prostorih Ministrstva za solidarno prihodnosti, Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana in bo javno.
V primeru prevelikega števila prejetih vlog lahko strokovna komisija odloči, da odpiranje vlog ne bo javno. O tem bodo prijavitelji obveščeni preko spletnega naslova https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/javne-objave.
Odpirale se bodo samo v roku dostavljene, pravilno označene vloge, in sicer po vrstnem redu njihovega prispetja.
O odpiranju vlog bo strokovna komisija sproti vodila zapisnik.
19.2.2 Preverjanje formalne popolnosti vlog
Strokovna komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog preverila formalno popolnost predloženih vlog.
Za formalno nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh ustrezno izpolnjenih prijavnih obrazcev, obveznih prilog ter podatkov, zahtevanih v besedilu javnega razpisa in razpisni dokumentaciji ali vsebuje tehnično spremenjene prijavne obrazce in obvezne priloge.
Če prijavitelj posluje z žigom, je le-ta obvezen podatek na obrazcih in prilogah. V kolikor z njim ne poslujejo, na mesta, določena za žig, navedejo: »Ne poslujemo z žigom«. Prav tako je obvezen digitalni podpis odgovornih oseb povsod, kjer je to predvideno. V nasprotnem primeru bo vloga formalno nepopolna in se bo prijavitelja pozvalo k dopolnitvi.
V primeru formalno nepopolnih vlog bo strokovna komisija v roku 8 dni od zaključka odpiranja prijavitelje pozvala, da vloge dopolnijo. V kolikor bo strokovna komisija po pregledu formalno nepopolne vloge presodila, da bi bila vsakršna dopolnitev vloge v nasprotju z dopustno dopolnitvijo vloge (v nadaljevanju je navedeno, kaj prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati), bo takšna vloga zavržena. Komisija lahko od prijavitelja zahteva dopolnitev njegove vloge le v primeru, če določenega dejstva ne more sama preveriti. Poziv za dopolnitev vloge bo posredovan po elektronski pošti na elektronski naslov prijavitelja, naveden v prijavni dokumentaciji. Prijavitelji morajo biti v tem času dostopni za prejem pošte.
Prijavitelj v dopolnitvi vloge ne sme spreminjati:
– višine zaprošenih sredstev,
– dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge,
– elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev prijaviteljeve vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v okviru tega javnega razpisa.
Prijavitelj sme le ob pisnem soglasju ministrstva popraviti očitne računske napake, pri čemer se višina zaprošenih sredstev ne sme spreminjati.
Dopolnitve mora prijavitelj posredovati ministrstvu po elektronski pošti do vključno 8 dne od datuma, navedenega na dopisu/pozivu za dopolnitev, in sicer na naslov: gp.msp@gov.si, s pripisom: »Dopolnitev vloge na Javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih«.
Vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v roku in v skladu s pozivom za dopolnitev vlog, bodo zavržene s sklepom predstojnika ministrstva.
V nadaljnji postopek ocenjevanja se bodo uvrstile le vloge, ki bodo formalno popolne.
19.2.3 Strokovno ocenjevanje popolnih vlog
Strokovna komisija bo na odpiranju vlog opravila pregled formalno popolnih vlog, ki bodo prispele do zahtevanega roka. Preverila bo izpolnjevanje pogojev za kandidiranje na javni razpis in ocenila formalno popolno vlogo na podlagi pogojev in meril, določenih v poglavjih 7. in 8. javnega razpisa in razpisne dokumentacije.
V postopku ocenjevanja bodo formalno popolne vloge najprej ocenjene glede na pogoje za kandidiranje na javnem razpisu, določene v poglavju 7 tega javnega razpisa. V kolikor bo strokovna komisija ugotovila, da projekt ne izpolnjuje vseh pogojev, bo vloga zavrnjena in ne bo predmet ocenjevanja na podlagi meril za ocenjevanje.
Vse popolne vloge bodo ločeno ocenili trije člani strokovne komisije. Končna ocena strokovne komisije se bo oblikovala na podlagi povprečja podeljenih končnih ocen posameznih ocenjevalcev.
Za sofinanciranje bodo predlagani projekti, ki bodo dosegli minimalni kakovostni kriterij, tj. bodo na osnovi ocenjevanja v okviru dosegli najmanj 20 točk. V kolikor bo skupna vrednost predlaganih projektov, ki so dosegli minimalni kakovostni kriterij, presegla razpoložljiva sredstva, bodo imeli prednost projekti z višjim številom točk.
V primeru, da več prijaviteljev doseže enako število točk in bi bila z njihovo uvrstitvijo na predlog prejemnikov sredstev presežena skupna razpoložljiva sredstva, se bo upošteval vrstni red evidentiranega prejema vlog na ministrstvu.
19.3 Obveščanje o izbiri
Ministrstvo bo prijavitelje o izidu razpisa obvestilo najkasneje v 60-ih dneh po zaključku odpiranja vlog. Rezultati razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletnih straneh ministrstva www.gov.si in na spletnem mestu noo.gov.si.
O dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu bo na predlog strokovne komisije s sklepom odločil predstojnik ministrstva oziroma oseba, ki je od njega pooblaščena za sprejetje odločitve o dodelitvi sredstev.
Z upravičenci bodo na podlagi sklepa predstojnika ministrstva o izboru sklenjene pogodbe o sofinanciranju projektov. Ministrstvo bo z upravičenci sklenilo pogodbe o sofinanciranju (Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju) za celotno obdobje trajanja projekta. Pogodba je vzorčna, ministrstvo si pridržuje pravico, da izjemoma, po potrebi, pogodbo pred podpisom ustrezno dopolni ali spremeni. Če se upravičenec z dopolnitvijo ali spremembo ne strinja lahko podpis pogodbe pisno zavrne; v tem primeru se šteje, da je odstopil od kandidature na javnem razpisu in izgubi pravico do sredstev, odobrenih s sklepom o izboru.
Ministrstvo in upravičenec bosta v pogodbi, na podlagi navedb iz vloge upravičenca, opredelila način in dinamiko črpanja sredstev ter opredeljene cilje projekta.
V primeru, da se upravičenec v roku 8 dni od prejema poziva za podpis pogodbe o sofinanciranju projekta nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
19.4 Pravno varstvo
Zoper odločitev ministrstva o vlogi za dodelitev sofinanciranja je dopusten upravni spor. Tožba se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa, in sicer pisno neposredno na sodišču ali po pošti. Šteje se, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Tožba se vloži v toliko izvodih, kolikor je strank v postopku. Tožbi je potrebno priložiti sklep, ki se izpodbija, v izvirniku, prepisu ali kopiji.
Tožba ne ovira izvršitve sklepa o (ne)izboru, zoper katerega je vložena, oziroma ne zadrži podpisa pogodbe o sofinanciranju z izbranimi upravičenci.
19.5 Pogoji za spremembo javnega razpisa
Pred potekom roka za oddajo vlog lahko ministrstvo spremeni razpisno dokumentacijo z izdajo sprememb oziroma dopolnitev. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev bo sestavni del razpisne dokumentacije in bo objavljena tudi na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/javne-objave.
20 Razpisna dokumentacija
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani prijavitelji v razpisnem roku pridobijo na spletni strani Ministrstva za solidarno prihodnost https://www.gov.si/drzavniorgani/ministrstva/ministrstvo-za-solidarno-prihodnost/javne-objave.
Dodatne informacije o javnem razpisu lahko zainteresirani prijavitelji dobijo izključno po elektronski pošti na naslov: gp.msp@gov.si s pripisom: »Javni razpis za sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih«. Odgovori na pogosto zastavljena vprašanja v zvezi z javnim razpisom bodo objavljeni na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-solidarnoprihodnost/javne-objave/. Vprašanja je možno posredovati do 11. 7. 2024. Zadnji odgovori bodo objavljeni najkasneje do 15. 7. 2024.
20.1 Navodila za izpolnjevanje
Prijavne obrazce in priloge je potrebno v skladu z navodili na posameznem dokumentu izpolniti, podpisati in ožigosati. Obrazci in priloge so sestavni del vloge prijavitelja in jih je potrebno priložiti k prijavi, po vrstnem redu v skladu s spodnjim seznamom prijavnih obrazcev in prilog.
Priloge, ki niso priložene razpisni dokumentaciji, pridobi oziroma pripravi prijavitelj sam in so prav tako obvezni sestavni del vloge na javni razpis.
Vsa zahtevana razpisna dokumentacija mora vidno označena – priloge si sledijo po vrstnem redu v skladu s spodnjim seznamom.
20.2 Seznam prijavnih obrazcev in prilog
20.2.1 Prijavni obrazci
Razpisni dokumentaciji so priloženi obrazci, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z navodili na posameznem obrazcu in so sestavni del vloge:
– Obrazec št. 1: Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev,
– Obrazec št. 2: Kontrolni list.
20.2.2 Priloge, ki so del razpisne dokumentacije
Razpisni dokumentaciji so priložene priloge, ki morajo biti izpolnjene v skladu z navodili na posamezni prilogi in so sestavni del vloge:
– Priloga št. 1: Vzorec pogodbe o sofinanciranju (ni potrebno priložiti k vlogi),
– Priloga št. 2: Izjava o referencah prijavitelja s področja vodenja oziroma izvajanja investicijskih projektov,
– Priloga št. 3: Preglednica Pokritost potreb Domsko varstvo starejših, stanje 31. 5. 2024. Vir: Skupnost socialnih zavodov Slovenije.
20.2.3 Priloge, ki niso del razpisne dokumentacije in jih morajo prijavitelji priložiti sami
– Priloga št. 4: Investicijska dokumentacija,
– Priloga št. 5: Podpisani in žigosani sklepi o potrditvi investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ in IP),
– Priloga št. 6: Pravnomočno gradbeno dovoljenje,
– Priloga št. 7: DGD projektna dokumentacija ali PZI projektna dokumentacija (načrt arhitekture),
– Priloga št. 8: Podpisana in žigosana Izjava pooblaščenega inženirja, da so bila pri pripravi projektne dokumentacije upoštevana določila Pravilnika po minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev,
– Priloga št. 9: Zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja lastništvo RS oziroma zaznamba postopka prenosa lastništva na RS,
– Priloga št. 10: Potrdilo FURS glede pravice odbitnega DDV ali izjava prijavitelja glede pravice odbitnega DDV,
– Priloga št. 11: Izkaz o energijskih lastnostih objekta v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije,
– Priloga št. 12: Opis upoštevanja načela »ne škoduj bistveno« (vzorec),
– Priloga št. 13: Dokazila glede meril za izbor projektov (sodelovanje z zunanjimi izvajalci, standard kakovosti).
Ministrstvo za solidarno prihodnost
